II SSKJ KOT LEKSIKOLOŠKI VIR ZA DRUGE SLOVARJE DOI 10.57589/srl.v70i4.4090 UDK 811.163.6'374 Lara Godec Soršak Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani lara.sorsak@pef.uni-lj.si TEORETIČNI POGLED NA ŠOLSKI SLOVAR V prispevku predstavljamo zgodovino šolskega slovarja na Slovenskem – od začetnih pobud za nastanek tovrstnega slovarja do idejne zasnove in končne uresničitve. Osredotočamo se na šolski slovar za učence od 1. do 5. razreda osnovne šole, predstavljamo izhodišča za nastanek tega slovarja in portal Franček, v okviru katerega je od leta 2021 na voljo Šolski slovar slo- venskega jezika (ŠSSJ). Ključne besede: slovar, portal Franček, razredna stopnja, slovenščina In this paper we present the history of the school dictionary in Slovenia from the first initiatives to create such a dictionary, through its conception, to its final introduction. We fo- cus on the school dictionary for students of the 1st to 5th grade of primary school, presenting the starting points for the creation of such a dictionary and the Franček.si portal, where the Šolski slovar slovenskega jezika (The school dictionary of the Slovenian language) has been available since 2021. Keywords: dictionary, the Franček.si portal, primary school, Slovenian language 1 Uvod Prve (angleške) splošne enojezične slovarje so sestavili učitelji kot učni pripomoček za izobraževanje učencev in drugih nešolanih ljudi, torej je bil prvotni namen slovarjev pedagoški in v tem smislu so šolski slovarji stari toliko, kot je stara leksikografija (Landau 2001: 25, 47). Večina metaleksikografov v svojih delih obravnava splošne enojezične slovarje in jih primerja z enojezičnimi za učence tujega jezika ali z dvojezičnimi, le redki obravnavajo slovarje, namenjene otrokom (Béjoint 2010: 48). Po Tarpu in Gouwsu (2012: 334, 335) so vzroki za slednje slabša slovarska kultura, različna uvrstitev šolskih slovarjev v raznih tipologijah in to, da šolski slovar ni natančno definiran. Terminologija v zvezi z vrstami slovarjev, namenjenih otrokom, ni poenotena in (tuji in domači) avtorji uporabljajo različna poimenovanja. Tarp (2011) opozarja, da se termini pedagoški, didaktični, šolski slovarji, slovarji za učence tujega jezika in otroški slovarji1 uporabljajo v raznih pomenih in različno glede na avtorje in države, zato poziva k rabi ustrezne terminologije. Skuša jih definirati ter si prizadeva za njihovo ustrezno in poenoteno rabo. Za otroške in šolske slovarje pravi, da je med njimi težko določiti ločnico. Tudi na drugem mestu s soavtorjem (Tarp, Gouws 2012: 335) opozarjata na neenotno rabo izrazov otroški in šolski slovar: prvi se pogosto uporablja za slovarje, 1 V nadaljevanju se osredotočamo na izraza otroški in šolski slovarji. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december668 namenjene predšolskim otrokom, čeprav nekateri naslovi kažejo, da so namenjeni tudi učencem; in obratno, izraz šolski slovar se uporablja za slovarje, sestavljene za rabo v šoli, in prav tako za tiste, namenjene predšolskim otrokom. Avtorja ugotavljata, da je v najširšem pomenu šolski slovar vsak slovar, ki se uporablja v šoli, čeprav bi ga bilo po njunem mnenju treba razumeti kot slovar, ki je načrtovan in sestavljen posebej za šolsko rabo. Definirata ga kot »slovar, ki je primarno namenjen učencem in jim pomaga pri reševanju težav, povezanih z njihovim šolskim delom« (Tarp, Gouws 2012: 336). Glede na starost ciljnega uporabnika Tarp (2011: 228) predlaga naslednjo tipolo- gijo: predšolski, šolski in srednješolski slovar. Smiselno in potrebno je, da se termini jasno definirajo in poenoteno uporabljajo. Tarpovi predlogi so logični, pogrešamo pa poseben izraz za slovarje, namenjene učencem na nižji stopnji osnovnošolskega izobraževanja. Kot je namreč pokazala analiza nekaterih tujih in domačih slovarjev, namenjenih mlajšim osnovnošolcem (Godec Soršak 2015, 2019), se ti po izgledu, obsegu geslovnika in mikrostrukturi pomembno razlikujejo od šolskih slovarjev, namenjenih starejšim osnovnošolcem in srednješolcem. V naslovih slovarjev, namenjenih mlajšim osnovnošolcem, sta npr. pridevnika prvi, mali, a se nam ne zdita ustrezna,2 zato smo predlagali izraz otroški šolski slovar (v nadaljevanju OŠS), s katerim se nakaže, da je slovar namenjen mlajšim učencem (Godec Soršak 2019). Ta pa se pri nastanku šolskega slovarja, namenjenega učencem od 1. do 5. razreda, na portalu Franček ni vpeljal. Prepričanje, da je kateri koli slovar manjšega formata ali obsega primeren za otroke in da poenostavljeno besedišče ni potrebno, je prevladovalo do začetka 20. stol. (Landau 2001: 25). Kasneje pa so avtorji (npr. Svensén 2009: 29; Wild idr. 2013: 206) začeli poudarjati, da slovarji, namenjeni otrokom, ne smejo biti le skrajšane in poenostavljene različice slovarjev za odrasle, ampak se morajo vsebinsko razlikovati od njih. 2 Šolski slovar na Slovenskem Na tujem tržišču je veliko zelo različnih slovarjev, namenjenih otrokom. V sloven- ščini pa pred nastankom portala Franček, ki je prosto dostopen od l. 2021, šolskega slovarja za učence predmetne stopnje in dijake nismo imeli; namesto tega se je tudi po učnem načrtu za slovenščino iz l. 2011 uporabljal SSKJ. Več avtorjev, mdr. M. Kaučič Baša (2001: 189), Weiss (2001: 180), Stabej idr. (2008: 4), T. Rozman (2008: 1317, 2009: 126, 2010: 17, 91, 262), Stabej in Rozman (2011: 54), je problematiziralo šolsko rabo SSKJ z utemeljitvami, da je ta slovar zastarel, prezahteven za učence ter da ne upošteva njihovih potreb in zmožnosti za učinkovito rabo. T. Rozman (2008: 1317) izpostavlja (ne)razumljivost pomenskih razlag in označevanja. Tudi Kosem (2006: 26) izpostavlja zahteven jezik pomenskih razlag v SSKJ, ki kot »ciljnega uporabnika predvideva jezikovno nadpovprečno sposobnega maternega govorca slovenščine«. M. Ožbot (2015: 41) je razmišljala o funkcionalnosti jezikovnih priročnikov, upoštevaje ciljnega uporabnika. Po njenem mnenju (Ožbot 2015: 41) je SSKJ »reprezentativen in 2 Prvi bi lahko pomenil tudi, da gre za šolski slovar, ki je v določenem jeziku prvi te vrste, mali pa je povezan z obsegom geslovnika in ne izraža nujno ciljnega uporabnika, npr. mali ali veliki angleško-slovenski slovar. 669Lara Godec Soršak: Teoretični pogled na šolski slovar najobsežnejši slovar slovenskega jezika [in kot tak] predvideva kar najširši mogoči krog uporabnikov [...], [vendar] ne more biti funkcionalen za vse njihove različne skupine«, med njimi ne za »šolsk[o] populacij[o], ki bi ji bolje služil šolski slovar s posebnim izborom gesel in z njihovo ustrezno obravnavo«. Ker SSKJ ni bil zasnovan kot slovar, namenjen (izključno) učencem/dijakom, nekatere izmed zgornjih kritik niso upravičene. 2.1 Potreba po slovenskem šolskem slovarju Pred nastankom portala Franček pa je obstajalo nekaj šolskih slovarjev, namenjenih mlajšim učencem, tj. učencem na razredni stopnji. Moj prvi slovar (Šubic, Sivec 2002), Moj slovar (Hanuš idr. 2000) in Besede nagajivke (Kokalj 2002) so oblikovno privlačni in dobro zamišljeni, vendar skromni po obsegu in z leksikografskega stališča premalo dosledni. Primerni so za prvi stik učencev s slovarjem v tem smislu, da ti spoznajo, kaj je slovar in kako se rabi. Zaradi preskromnega obsega pa verjetno niso priročni za to, da bi učenci v njih dejansko iskali besede, katerih pomena ne razumejo.3 Škoda je, da jih po rezultatih raziskave M. Čebulj (2013) učitelji ne poznajo oz. po rezultatih raziskave L. Godec Soršak (2019) sicer poznajo, vendar jih pri pouku malo uporabljajo. Gledano s sodobnega vidika, je njihova pomanjkljivost tudi to, da so vsi samo v tiskani obliki. Ideja o potrebi po slovenskem šolskem slovarju je sicer nastala že pred več kot 20 leti. Weiss (2001: 181) ga je predlagal v treh stopnjah: »osnovnošolskega za nižjo stop- njo« (tj. za učence 4. in 5. razreda), »osnovnošolskega za višjo stopnjo« (tj. za »zadnje razrede« OŠ) in »srednješolskega«. Stopenjska zasnovanost slovarja naj bi zagotavljala kontinuiteto, slovenski jezik bi moral biti v takem slovarju »predstavljen privlačno in nevsiljivo«, poleg tega bi moral slovar pripravljati uporabnike »na delo z enojezičnim razlagalnim slovarjem, s slovarskim delom Slovenskega pravopisa in z drugimi slovarji« (Weiss 2001: 181). Potrebo po šolskem slovarju je nato ponovno obudila T. Rozman (2010). V okviru svoje disertacije je skušala odgovoriti na vprašanja, zakaj naj učenci uporabljajo enojezični razlagalni slovar, kako in kakšen naj bo. V raziskavi se je osre- dotočila na pomenske razlage, in sicer je preverjala, kako so tiste iz SSKJ in na novo napisane razumljive učencem 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja (v nadaljevanju VIO) ter dijakom. 2.2 Izhodišča za zasnovo šolskega slovarja za učence na razredni stopnji (OŠS) Po zgledu Prvega školskega rječnika hrvatskoga jezika4 (Čilaš Šimpraga idr. 2008), po pregledu nekaterih tujih in domačih šolskih slovarjev, po anketiranju uči- teljev razrednega pouka in učiteljev slovenščine o rabi slovarja in o potrebi po šol- skem slovarju ter po anketiranju učencev 3. in 6. razreda o tem, kako se znajdejo v slovarskem sestavku, je L. Godec Soršak (2019) oblikovala izhodišča za zasnovo šolskega slovarja, namenjenega učencem na razredni stopnji in prilagojenega njihovim spoznavno-jezikovnim zmožnostim. V nadaljevanju povzemamo ta izhodišča (Godec Soršak 2019: 280–303). 3 Za podrobnejšo analizo slovenskih otroških šolskih slovarjev gl. Godec Soršak (2015). 4 Namenjen je učencem 1. in 2. razreda osnovne šole. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december670 2.2.1 Potreba po OŠS Še pred nastankom portala Franček je več raziskav o rabi slovarjev pri pouku v slovenskem prostoru (npr. Stabej idr. 2008; Rozman 2010; Čebulj 2013; Godec Soršak 2019) pokazalo, da učitelji in učenci uporabljajo slovar, najpogosteje SSKJ (celo že v 1. razredu), vendar učitelji tudi menijo, da bi potrebovali enojezični slovar, posebej namenjen šolarjem.5 Obstoječih šolskih slovarjev (Moj prvi slovar, Moj slovar in Besede nagajivke) večinoma ne poznajo ali pa jih ne uporabljajo. 2.2.2 Opredelitev OŠS OŠS bi bil enojezični razlagalni slovar, namenjen učencem od 1. do 5. razreda oz. na razredni stopnji OŠ, zato naj bi se izbira gesel, slog pisanja pomenskih razlag, količina drugih podatkov o geslih, zgradba slovarskega sestavka, način predstavitve in izgled slovarja razlikovali od tistih v slovarjih za odrasle. Značilnosti obstoječih OŠS so, da so oblikovno privlačni, barvni in obogateni z ilustracijami oz. avdio-vizualnim gradivom, geslovnik in besedišče sta prilagojena zmožnostim ciljnega uporabnika, pomenske razlage so preprostejše in sestavki vsebujejo manj podatkov o besedah. V knjižnih izdajah jih spremljajo delovni zvezki in učni listi, v elektronskih različicah pa razne rubrike in povezave z nalogami za usvajanje besedišča in/ali za učenje rabe slovarja. 2.2.3 Namen OŠS Učenci na razredni stopnji bi OŠS uporabljali predvsem za preverjanje pomena besed,6 njihovega zapisa in izgovora ter za seznanjanje z rabo slovarja kot uporabnega jezikovnega priročnika. Poudarek je torej predvsem na uporabni (Stabej 2009: 119; Svensén 2009: 1) in jezikovnodidaktični vlogi tega priročnika. 2.2.4 Oblika OŠS OŠS naj bi bil v elektronski različici. Ta je sodobna in ima v primerjavi s tiskano obliko številne prednosti, npr. enostavna in pogostejša raba, hitrejše in lažje iskanje, shranjevanje ogromne količine podatkov, zvočni posnetki, videoposnetki, pogostejše posodobitve, večravninski prikaz vsebine, povratna informacija uporabnikov in o uporabnikih ... (Landau 2001; Jackson 2003; Svensén 2009; Béjoint 2010; Lew, de Schryver 2014).7 Uporabnik se ne uči le rabe slovarja kot takega, ampak pridobiva tudi veščine za učinkovito uporabo računalniškega iskalnega orodja in razvija svojo 5 V raziskavi L. Godec Soršak (2019) je potrebo po OŠS izrazilo 62,4 % učiteljev, ki so sodelovali v anketi. 6 Kot pravi Landau (2001: 8–9), je osnovni namen enojezičnega slovarja z besedami, ki so lahko razum- ljive, razložiti, kaj pomenijo druge besede, in prikazati, kako se uporabljajo. 7 Kot poudarja T. Rozman (2010: 260), elektronska različica slovarja ne sme biti le prenesena knjižna oblika, ampak mora biti obogatena s privlačnimi interaktivnimi vsebinami za učenje besedišča. 671Lara Godec Soršak: Teoretični pogled na šolski slovar digitalno pismenost ter se navaja na kasnejšo rabo slovarjev, namenjenih odraslim, npr. na spletnem portalu Fran. 2.2.5 Zunanja zgradba OŠS Ker se bo večina učencev prvič srečala s slovarjem, jih je treba seznaniti z njegovo zgradbo in zgradbo slovarskih sestavkov. Ta bi bila predstavljena v uvodu oz. navodilih za rabo slovarja, ki morajo upoštevati spoznavne zmožnosti ciljnih uporabnikov in biti torej razumljiva, pregledna in oblikovno privlačna. Priporočljivo je ob več primerih prikazati zgradbo slovarskih sestavkov, in sicer grafično nazorno, z okvirčki in pušči- cami. Del slovarja bi bile tudi razne jezikovne naloge in naloge za spoznavanje zgradbe slovarja in učinkovito iskanje po njem. 2.2.6 Izbira besed za geslovnik Sestava geslovnika je zelo pomembna; z njim sta zagotovljeni večja enotnost in doslednost, zmanjša se vpliv individualne presoje in subjektivnih lastnosti posame- znika (Žele 2009: 75). Nastal naj bi na podlagi korpusa (Landau 2001: 286; Atkins, Rundell 2008: 96; Béjoint 2010: 198). Ker se besedišče otrok razlikuje od besedišča odraslih oz. pisanje za otroke se razlikuje od pisanja za odrasle (Wild idr. 2013: 190), bi potrebovali poseben korpus z besedili za otroke, stare 6–10 let, in korpus z besedili, ki so jih napisali otroci. Tak korpus bi moral vsebovati besedila iz učnega gradiva, ker naj bi bil geslovnik šolskih slovarjev zasnovan na besedišču, ki je v učnem gradivu vseh šolskih predmetov (npr. Atkins, Rundell 2008: 184; Béjoint 2010: 47). Osnovno merilo za izbiro besede je navadno pogostost v ustreznem korpusu, ni pa edino. Poleg pogostosti bi bilo treba upoštevati še dvoje: tematski vidik, tj. da se beseda uporablja v učnem gradivu predmetnih področij in naj bi jo učenci po učnem načrtu posameznih predmetov poznali; in jezikovni vidik, pri katerem bi upoštevali jezikovno posebnost besede, zaradi katere bi bilo besedo smiselno uvrstiti v geslovnik, npr. težji zapis, nepredvidljiva oblika, npr. globlji, nadomestna osnova, npr. človek – ljudje. 2.2.7 Besedne vrste in znanamovanost V OŠS bi bili kot gesla samostalniki, glagoli, pridevniki in prislovi. Odločitev o uvrščenosti omenjenih besednih (pod)vrst v OŠS podpira navedba učiteljev v anketi, katere besede iščejo učenci v slovarjih. V geslovnik bi uvrstili predvsem knjižne besede. Ker učenci v 1. in 2. VIO ločujejo le med knjižnim in neknjižnim jezikom, podrobnejše zvrstno-slogovne zaznamovanosti ne bi bilo. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december672 2.2.8 Prozodične lastnosti V e-OŠS bi bila izgovarjava zvočno posneta, da bi učenec slišal knjižni izgovor gesla in pregibnih oblik, navedenih ob njem. Geslo ne bi bilo opremljeno z naglasnim znamenjem, ker ciljni uporabniki po učnem načrtu še ne poznajo pomena teh znamenj.8 Za učence od 1. do 5. razreda je pomembno predvsem uporabno znanje, tj. kako besedo izgovorimo, to pa bi slišali na posnetku. 2.2.9 Slovnični kvalifikatorji in pregibne oblike V slovarskih sestavkih v OŠS ne bi bilo slovničnih kvalifikatorjev. V 1. in 2. VIO je po učnem načrtu za slovenščino poudarek na uporabnem znanju in praktičnem obvla- dovanju slovnice; jezikoslovne izraze samostalnik, pridevnik, moški, ženski in srednji spol, ednina, dvojina, množina, edninski, množinski samostalnik morajo poznati učenci v 5. razredu, izraza glagol (sedanjik, preteklik, prihodnjik, nedoločnik, namenilnik) in prislov ter sklone pa v 6. razredu. Večina ciljnih uporabnikov torej ne pozna izrazov, povezanih z besedno vrsto in spolom, zato bi bili taki slovnični kvalifikatorji odveč. Poleg tega bi bil OŠS namenjen predvsem razlagi pomena besed, ne iskanju/preverjanju slovničnih podatkov v njem. Pri samostalnikih predlagamo navedbo oblik v dvojini in množini. To bi bilo koristno predvsem zaradi samostalnikov, pri katerih se osnova spremeni, npr. volkovi, ki imajo nadomestno osnovo, npr. ljudje, ali v imenovalniku dvojine/množine drugačno končnico od pričakovane, npr. zobje. Pri pridevnikih, ki se stopnjujejo, bi bila navedena primernik in presežnik, npr. pogumen, pogumnejši, najpo- gumnejši. Oblik za spol ne bi navajali, ker menimo, da učenci pri uporabi s tem nimajo težav. Pri glagolih bi bile poleg nedoločnika navedene še oblike za sedanjik, preteklik in prihodnjik, in sicer za 1. osebo ednine, ker se nam zdi, da se s to učenci najbolj iden- tificirajo, npr. pisati – pišem, pisal/pisala sem, pisal/pisala bom, z oblikovnega vidika pa se pri drugih oblikah glede na spol in število spremeni le končnica deležnika -l, npr. pisali so. Pri glagolih, pri katerih oblika za 1. osebo ednine ni smiselna, bi bile oblike za 3. osebo ednine srednjega spola, npr. deževati – dežuje, deževalo je, deževalo bo. Čeprav morajo učenci izraze, povezane s časom, poznati šele v 6. razredu, so te oblike koristne zaradi uporabnega znanja. Oblik za velelnik ne bi dodajali, ker menimo, da se v primerjavi s preteklikom/prihodnjikom redkeje uporabljajo, poleg tega se velelnik pri pouku obravnava šele v 7. razredu. Pri prislovih bi bilo geslo, pri načinovnih prislovih pa bi navedli še obliki za stopnjevanje, npr. hitro, hitreje, najhitreje. 2.2.10 Pomenske razlage Pomenske razlage so najpomembnejša sestavina slovarskega sestavka. Pogosto je v analizi teh v raznih slovarjih lažje izpostaviti nekaj manj primernih in jih komentirati kot pa opredeliti, katere bi bile ustrezne. Pomenske razlage bi bile v obliki povedi in bi 8 Mesto naglasa, naglašeni samoglasnik in njegovo trajanje morajo poznati učenci v 3. VIO. 673Lara Godec Soršak: Teoretični pogled na šolski slovar temeljile na leksikografskih. Kadar bi bilo to smiselno, bi bile sopomenske.9 Izhajali bi iz pomenskih razlag v SSKJ2, vendar bi bile te poenostavljene oz. prilagojene. 2.2.11 Zgledi Pomenski razlagi bi sledili zgledi v obliki povedi. Menimo, da si učenci na podlagi povedi lažje predstavljajo rabo kot ob primeru v obliki besedne zveze. Zgledi prikažejo rabo besede v določenem pomenu, dopolnjujejo in nadgradijo pomensko razlago ter obenem prikazujejo podatke o kolokacijah in slovnične podatke (Landau 2001: 208; Drstvenšek 2003: 77). Uporabniku pomagajo pri tem, da beseda vstopi v njegovo aktivno besedišče. Po mnenju Rundella (1998 v Svensén 2009: 285) bi ubrali srednjo pot: če bi v korpusu/gradivu našli naravne in tipične primere, ki jasno kažejo to, kar je potrebno, bi jih uporabili, sicer bi jih prilagodili. Poseganje v primere je smiselno tudi zato, ker bi učenci ob OŠS razvijali svojo jezikovno zmožnost, zato naj bi bili zgledi jezikovno pravilni in slogovno ustrezni. 2.2.12 Stalne besedne zveze Stalne besedne zveze, npr. rojstni dan, gozdni sadež, ne bi bile samostojna gesla, ker to ni običajno za slovenske slovarje. Bile bi ob koncu sestavka, tipografsko ločene (za določenim simbolom in napisane z drugo barvo pisave) od drugega dela sestavka. Navedene bi bile v slovarskih sestavkih, v katerih bi bilo geslo jedro besedne zveze, tj. rojstni dan v sestavku z geslom dan. 2.2.13 Frazemi Več avtoric (npr. Kržišnik 1994; Blažić 1997; Cabassut 1997; Häcki Buhofer 2004) predlaga, da naj se frazemi obravnavajo pri pouku. Ne glede na to, da se po učnem načrtu za slovenščino sistematična obravnava frazemov predvideva v 7. razredu, se ti uporabljajo že v učnem gradivu za slovenski jezik od 2. razreda dalje, otroci vseh starosti pa se z njimi srečujejo v umetnostnih in neumetnostnih besedilih (zlasti v po- ljudnoznanstvenih in v reklamah). Frazemi bi bili v OŠS vključeni, ker njihov pomen ni predvidljiv, ampak se jih moramo naučiti; ker se preverjanje razumevanje njihovega pomena pojavlja v učnem gradivu za 1. in 2. VIO; ker se frazemi in njihove prenovitve uporabljajo v umetnostnih in neumetnostnih besedilih, namenjenim otrokom razredne stopnje; ker so otrokom privlačni in zabavni in ker jih z malo truda tudi razumejo (Béjoint 2010; Kržišnik 1994; Blažić 1997; Cabassut 1997). V slovarju bi bili tisti, ki so zvrstno nezaznamovani. 2.2.14 Slikovno gradivo Ena izmed osnovnih značilnosti, po katerih se OŠS loči od drugih slovarjev, je slikovno gradivo. To v slovarju ni samo zato, da priročnik izgleda privlačnejši, ampak 9 Npr. Zalučati pomeni vreči. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december674 tudi dopolnjuje pomensko razlago. V OŠS bi težili k temu, da bi bila v vsakem slovar- skem sestavku ilustracija oz. fotografija. 2.2.15 Nadpomenke V učnem gradivu za slovenski jezik je precej nalog, v katerih učenci iščejo nad- oz. podpomenke, in s tem razvijajo svojo poimenovalno zmožnost, tj. širijo svoje besedišče. Zato bi bila del sestavka rubrika Besediščnik, v kateri bi pri nekaterih geslih navedli podpomenke, npr. za skupine orodje, listavec, barva itd.; to bi bilo povezano z vsebino, ki se obravnava pri raznih učnih predmetih. V isti rubriki bi lahko, prav tako na podlagi učnega gradiva, pri določenih geslih dopisali so- in/ali protipomenke. 2.2.16 Seznam krajšav Del OŠS bi bil seznam krajšav, čeprav morajo učenci ta jezikoslovni izraz poznati šele v 6. razredu. Razlogov za uvrstitev krajšav v OŠS je več: po D. E. Paynter idr. (2015: 16) učenci že v 2. in 3. razredu širijo svoje besedišče tudi s krajšavami, ki jih srečujejo v zapisanih besedilih; učenci nanje naletijo pri več predmetih in njihov zapis vpliva na razvijanje pravopisne zmožnosti; naloge s krajšavami so že v učnem gradivu za 5. razred. Krajšave ne bi bile del geslovnika, ampak bi bil seznam na voljo na posebni povezavi. V njem bi bile kratice, okrajšave in simboli (vključno za mere in uteži), ki se pogosto uporabljajo. Vir zanje bi bilo učno gradivo. 2.2.17 OŠS kot del spletnega portala T. Rozman idr. (2015: 162) predlagajo izdelavo spletnega portala, na katerem bi se slovarske vsebine dopolnjevale z drugimi jezikovnimi (slovničnimi in pravopisnimi) vsebinami in bolj »šolskimi« razlagami, kvizi in nalogami ... Tudi sicer razne tuje šolske spletne slovarje spremlja didaktično gradivo. Če bi bil OŠS del spletnega didaktičnega portala, bi lahko ob njem ustvarili didaktične naloge in igre, npr. besedne igre, uganke, šale, križanke, besedne mreže, ker so te za razvijanje poimenovalne zmožnosti učinkovite in med učenci priljubljene (Paynter idr. 2002; Rot Vrhovec 2020). Ob njem bi lahko oblikovali rubrike za razvijanje jezikovne zmožnosti, npr. uporabniku razumljive razlage jezikovnih posebnosti in pravopisne namige. 3 Portal Franček in ŠSSJ Na podlagi zgoraj omenjenih izhodišč je nato nastal koncept Špele Petric Žižić, ki je omogočal izdelavo ŠSSJ na portalu Franček. Nastali ŠSSJ je namenjen učencem na razredni stopnji, slovarski sestavki za učence predmetne stopnje in dijake pa temeljijo na 675Lara Godec Soršak: Teoretični pogled na šolski slovar dvostopenjsko prilagojenih sestavkih iz eSSKJ10 oz. SSKJ2. S tem je nakazana potreba po večstopenjskem11 šolskem slovarju. 3.1.1 Opredelitev ŠSSJ ŠSSJ je »prvi slovenski znanstveno utemeljeni splošni razlagalni slovar, ki je na- menjen učencem od 1. do 5. razreda osnovne šole. Obsega 2042 enobesednih slovarskih sestavkov. Dodani so jim frazemi in stalne besedne zveze s slovarskimi razlagami ter zgledi rabe« (Petric Žižič 2022: iv). V e-obliki je prosto dostopen na portalu Franček.12 ŠSSJ v veliki meri sledi predlagani zasnovi L. Godec Soršak (2019), mestoma pa od nje tudi odstopa. Koncept slovarja temelji na uveljavljenih leksikografskih načelih in je usklajen s konceptom SSKJ, SSKJ2 in eSSKJ, temeljnih priročnikov, ki jih bodo današnji osnovnošolci kasneje samostojno uporabljali; od omenjenih slovarjev se po- membno razlikuje predvsem zgradba pomenske razlage – vsi tipi so namreč v obliki povedi z iztočničnim leksemom v vlogi osebka (Petric Žižić 2022: vi).13 Pri sestav- ljanju ŠSSJ je bil največji izziv izbira geslovnika. Ta je temeljil na Korpusu šolskih besedil slovenskega jezika, ki je bil ustvarjen posebej za sestavo šolskega slovarja in »obsega besedila učbenikov, otroškega leposlovja izbranih avtorjev in gradivo šolskih spisov« (Petric Žižić 2022: v). Kot piše Š. Petric Žižić (2022: iv), večji del geslov- nika predstavljajo besede, ki jih učenci spoznavajo pri pouku. Besede (oz. njihovi pomeni), ki so tipične za določeno strokovno področje, imajo pred pomensko razlago oznako, poimenovano po določenem šolskem predmetu, npr. pri družbi, pri glasbeni umetnosti. Poleg teh besed je v slovar vključeno tudi temeljno besedišče, npr. besede, ki poimenujejo družinske člane, vključno z besedami, pri katerih imajo učenci težave z zapisovanjem glasov s črkami, npr. glasba, čevelj, ali pregibanjem, npr. hči. Iztočnice so knjižne besede, zaznamovanost ni označena, izjema so kvalifikatorji za predmetno področje, čustveno obarvano in slabšalno. Za pomensko razlago so navedeni zgledi rabe v obliki kolokacij in povedi. V ŠSSJ na portalu Franček so štiri rubrike. V rubriki Kaj pomeni ta beseda? so pomenske razlage z ilustrativnim gradivom in morebitne stalne besedne zveze in fra- zemi. V rubriki Kako pregibam to besedo? so zapisane vse pregibne oblike določenega samostalnika, pridevnika in glagola v sedanjiku. V rubriki Kako izgovorim to besedo? je na voljo zvočni posnetek izgovora iztočnice, v rubriki Poišči besede s podobnim pomenom pa so sopomenke iz Sinonimnega slovarja slovenskega jezika. Portal Franček 10 eSSKJ je novi temeljni informativno-normativni razlagalni rastoči slovar slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ Predgovor 2017). 11 Pri sestavljanju slovarjev je zelo pomembno upoštevanje uporabnikovih zmožnosti. Te so v obdobju otroštva in mladostništva različne in se spreminjajo, zato en šolski slovar za vse razrede ni prime- ren. Tudi v tuji literaturi smo zasledili predloge za večstopenjski šolski slovar (npr. Landau 2001: 25; Tarp, Gouws 2012: 345), pri nas pa sta ga predlagala že Weiss (2001) in T. Rozman (2010). 12 Izšel je tudi v pdf-obliki kot znanstvena izdaja z nekoliko daljšim uvodom, v katerem je pojasnjena metodologija. 13 Tipologija pomenskih razlag v ŠSSJ je podrobno predstavljena v prispevku Š. Petric Žižić (2020). Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december676 in v okviru tega ŠSSJ sta tudi z oblikovnega vidika prilagojena ciljnim uporabnikom in vsak slovarski sestavek je opremljen s slikovnim gradivom. 3.1.2 Druge vsebine na portalu Franček Na portalu so poleg ŠSSJ še druge vsebine, npr. Kje je kaj v slovnici s povezavami do vsebin Kratkoslovnice (Ahačič 2017a) in Slovnice na kvadrat (Ahačič 2017b), povezava do slovarskega spletišča Fran in do Jezikovne svetovalnice za učitelje. V rubriki Pogoste napake so primeri povedi s pogostimi ali tipičnimi pravopisnimi in slovničnimi napakami iz avtentičnih besedil učencev iz korpusa Šolar in z ustreznimi popravki teh napak. Obogatitev portala je tudi Črkozmed, ki uporabikom/učiteljem omogoča sestavo delovnih listov z raznimi jezikovnimi nalogami. Primeri za naloge se izpisujejo samodejno, naloge pa so takega tipa, da omogočajo izpis rešitev. V rub- riki Vaje so že vnaprej pripravljene naloge z rešitvami o določeni jezikovni vsebini, razvrščene glede na jezikovno temo in glede na razred. Predvsem zato, da lahko učenec sam preveri rešitve, so naloge objektivnega tipa ter prve in druge zahtevnostne ravni. Popestritev je igra Besedoboj, ki si jo učenci lahko naložijo na svoje mobilne telefone in tekmujejo v navajanju besed, ki ustrezajo različnim omejitvam. 3.1.3 Možnosti za izboljšavo Možnosti za izboljšavo oz. nadgradnjo portala Franček je še veliko, predvsem gre za širjenje obsega ŠSSJ s številom gesel, za dodajanje novih nalog in raznih drugih didaktičnih iger in za oblikovno izboljšanje obstoječih nalog. Portal bo treba obogatiti še z navodili oz. uvodom v ŠSSJ z uporabnikom prilagojenimi in razumljivimi prikazi zgradbe slovarskih sestavkov, dodali pa bi lahko še seznam krajšav, ki se pogosto uporabljajo in na katere učenci naletijo v učnih gradivih. 4 Sklep V Sloveniji se je v okviru izobraževanja pri pouku (slovenščine) prevladujoče upo- rabljal SSKJ, čeprav ta ni namenjen mlajšim osnovnošolcem. Potreba po slovenskem šolskem slovarju, prilagojenem spoznavno-jezikovnim zmožnostim šolarjev, se je pojavila v začetku 21. stol. in se je udejanjila l. 2021 s portalom Franček, ki je prosto dostopen na spletu. Na Frančku so mdr. ŠSSJ z nekaj več kot 2000 gesli, povezave do vsebin iz šolskih slovnic in do jezikovne svetovalnice za učitelje ter naloge za razvijanje jezikovne zmožnosti. Pomembno in zaželeno je predvsem to, da bi učitelji in učenci ob kakovostnem konceptu portala Franček prepoznali njegovo uporabno vlogo in da bi raba tega portala postala stalnica pri pouku. 677Lara Godec Soršak: Teoretični pogled na šolski slovar Viri in literatura Kozma Ahačič, 2017a: Kratkoslovnica: Slovenska slovnica za osnovno šolo. Ljubljana: Rokus Klett. Kozma Ahačič, 2017b: Slovnica na kvadrat: Slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana: Rokus Klett. Beryl T. Sue atkins, Michael rundell, 2008: The Oxford guide to practical lexi- cography. New York: Oxford University Press. Henri Béjoint, 2010: The Lexicography of English: From Origins to Present. Oxford: Oxford University Press. Milena Blažić, 1997: Razumevanje frazemov na razredni stopnji osnovne šole: Izsledki ankete. Sodobna pedagogika 48/7–8. 406–12. Erika Cabassut, 1997: Phraseme in der Kinderwelt. Phraseme in Kontext und Kontrast. Ur. Gertrud Greciano, Annely Rothkegel. Bochum: Brockmeyer. 9–15. Monika Čebulj, 2013: Raba slovarja v 1. in 2. triletju osnovne šole. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Na spletu. Ankica Čilaš šimpraga, Ljiljana jojić, Kristian lewis, 2008: Prvi školski rječnik hr- vatskoga jezika. Zagreb: Školska knjiga, Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Nina Drstvenšek, 2003: Vloga besedilnega korpusa pri postavitvi geselskega članka v enojezičnem slovarju. Jezik in slovstvo 48/5. 65–81. Tudi na spletu. eSSKJ Predgovor. 2017. Na spletu. Lara Godec Soršak, 2015: Slovenski otroški šolski slovar. Slovnica in slovar – aktu- alni jezikovni opis. 1. del. Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: FF (Obdobja, 34). 243–50. Tudi na spletu. Lara godec Soršak, 2019: Zasnova šolskega slovarja za otroke v 1. in 2. vzgojno-izo- braževalnem obdobju [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Barbara Hanuš, Irena Šimenc Mihalič, Damjana Šubic, 2000: Moj slovar. Ljubljana: DZS. Annelies Häcki buHofer, 2004: Spielräume des Sprachverstehens: Psycholinguistische Zugänge zum individuellen Umgang mit Phraseologismen. Wortverbindungen – mehr oder weniger fest. Ur. Kathrin Steyer. Berlin: Walter de Gruyter. Howard jackSon, 2003: Lexicography: An introduction. London: Routledge. Majda Kaučič Baša, 2001: Slovenski šolski slovar v zamisli Petra Weissa. Sodobna slovenska narečna poezija: Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze. Ur. Zoltan Jan. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 189–92. Tatjana kokalj, 2002: Besede nagajivke. Učni pripomoček za učence od 2. do 5. razreda devetletne osnovne šole. Trzin: Založba Izolit. Iztok koSem, 2006: Definicijski jezik v Slovarju slovenskega knjižnega jezika s sta- lišča sodobnih leksikografskih načel. Jezik in slovstvo 51/5. 26–45. Tudi na spletu. Erika Kržišnik, 1994: Frazeologija kot »izražanje v podobah«. Pouk slovenščine malo drugače. Ur. Martina Križaj Ortar, Marja Bešter, Erika Kržišnik. Trzin: Založba Different. 91–140. Sidney I. landau, 2001: Dictionaries: The Art and Craft of Lexicography. Cambridge: Cambridge University Press. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december678 Robert Lew, Gilles-Maurice de Schryver, 2014: Dictionary Users in the Digital Revolution. International Journal of Lexicography 27/4. 341–59. Tudi na spletu. Martina Ožbot, 2015: Jezikovni priročniki – med navidezno in dejansko funkcio- nalnostjo. Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis, 1. del. Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: FF (Obdobja, 34). 39–45. Tudi na spletu. Diane E. Paynter, Elena Bodrova, Jane K. Doty, 2005: For the Love of Words: Vocabulary Instruction that Works, Grades K – 6. San Francisco: Jossey-Bass. Špela petric ŽiŽić, 2020: Tipologija razlag v Šolskem slovarju slovenskega jezika. Slavistična revija 68/3. 391–409. Tudi na spletu. Portal Franček. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu. Alenka Rot Vrhovec, 2020: Poučevanje učencev, katerih prvi jezik ni slovenski. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Tadeja Rozman, 2009: The dictionary of Standard Slovenian – a(n) (un)faithful com- panion?. Jezična politika i jezična stvarnost. Ur. Jagoda Granić. Zagreb: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku. 126–36. Tadeja Rozman, 2008: Mother-tongue’s little helper: (The use of the monolingual dictionary of Slovenian in school). Proceedings of the XIII EURALEX international congress (Barcelona, 15-19 July 2008). Barcelona: Documenta universitaria. 1317–24. Tadeja Rozman, 2010: Vloga enojezičnega razlagalnega slovarja slovenščine pri razvoju jezikovne zmožnosti [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Marko Stabej, 2009: Slovarji in govorci: kot pes in mačka?. Jezik in slovstvo 54/3–4. 117–38. Tudi na spletu. Marko Stabej, Tadeja rozman, 2011: Slovarji, učitelji in šolarji. Izzivi sodobnega slo- venskega slovaropisja. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 49–58. Marko Stabej, Tadeja rozman, Nataša piriH Svetina, Nina modrijan, Boštjan bajec, 2008: Jezikovni viri pri jezikovnem pouku v osnovni in srednji šoli: končno poročilo z rezultati dela. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Bo sVensén, 2009: A Handbook of Lexicography: The Theory and Practice of Dictionary- making. New York: Cambridge University Press. ŠSSJ: Šolski slovar slovenskega jezika. Portal Franček. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Na spletu. Damjana šubic, Breda Sivec, 2002: Moj prvi slovar. Ljubljana: DZS. Sven Tarp, 2011: Pedagogical Lexicography: Towards a New and Strict Typology Corresponding to the Present State-of-the-Art. Lexicos 21. 217–31. Na spletu. Sven Tarp, Rufus H. Gouws, 2012: School Dictionaries for First-Language Learners. Lexicos 22. 333–51. Na spletu. Peter Weiss, 2001: Slovenski šolski slovar. Sodobna slovenska narečna poezija: Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze. Ur. Zoltan Jan. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 179–88. Kate Wild, Adam Kilgarriff, David Tugwell, 2013: The Oxford Children’s Corpus: Using a Children’s Corpus in Lexicography. International Journal of Lexicography 26/2. 190–218. 679Lara Godec Soršak: Teoretični pogled na šolski slovar Andreja Žele, 2009: O geslovniku za novi slovar slovenskega jezika. Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika. Ur. Andrej Perdih. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 75–82. Na spletu. summary In Slovenia, the general dictionary Slovar slovenskega knjižnega jezika (Dictionary of the standard Slovenian language) has been used in the context of teaching (Slovenian language), although it is not intended for younger, primary school students. The need for a school dictionary adapted to the cognitive-linguistic abilities of school children was identified more than 20 years ago by Weiss (2001) and was later taken up by T. Rozman (2010). The article presents the starting points for a school dictionary intended for students from 1st to 5th grade of primary school, designed by L. Godec Soršak (2019). Based on this, in 2021, as part of the project “Webportal Franček, language consulting for Slovenian teachers and school dictionary of the Slovenian language” under the authorship of Š. Petric Žižić the Šolski slovar slovenskega jezika (The school dictionary of the Slovenian language) was created. Besides the school dictionary, the Franček.si portal contains other interesting language content, and it is desirable that teachers and students recognize its useful role in addition to the high-quality concept of the portal. Slavistična revija, letnik 70/2022, št. 4, oktober–december680