Z81. stnllki • I IMItitl t Utrt 7. tenftn lili. t. Uto .Slovenski Narod" *•!}• f p**tft: za AT»tio-Ogrsko: «a Nemajo: eelo leto »kupaj naprej . K 30*— cc!o leto naprej . . . . K 34*— S!Lkii. • • • • • l\— ra Ameriko \n v*e drosc dežetc: tn icta m m • - • / ou ti mesee m m . • • 2-50 rclo leto naprej • . • . K 40.— VpcaŠanJem glede Interatov te tuj priloži rt odgovor dopisnici ili mamka. tprarnUtro (spodai, dvortšče *evo>. Katnoga slSea fcL 9, tel«!oa tt. 89. tsfcala vsafc te« avrtt* litita« *s)M|« ta prftiaifc*. tnserati se raftinaio po ooriblfenem prostoru \n sicer: I mtk vttok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vliu d/akra! oo 7 vi*., trikrat po 6 v. PotUno (enak prostor) 16 viru narte in zaivale (anak prostor) 10 vio. Pri večjih insercilAh w> dogovoru. H«fl airatiiVi aaj posijelo stratum teli* ^T *• »lktX«1cL tMI Ha samo t>isa»eae aaroi&e t>rei »asittte deiarii se oe sjireaa aJkafcor •zirati. „*ar»4aa tl«*aram** tiltlti M. •$. .Slovenski Narod* velja v M«k |aoi dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ceo leto napre) . . . . K 28— I Cetrt leta . .•*... 7-— poMeta......U — | na mesec w . . . . 9 230 Pasamazm Itavilki valja 12 vlnirjev Dopisi nai se tank i rajo. Kokoplsl se ne vrača jo. Vrt4al4t*»i Esaflova oliea It S (v L nadstr. levo\ teltfon si. 14 Naši akademik! v lugoslovanskem klubu. Z Dunaja nam poročafo: Dne 3. decembra se je predstavilo v parlamentu posebno oupj.sianstvo fugoslovanske akademijo* mladine na-Čclnikn Jugosiovanskega kluta drju Antonu Ko r o k n. da mu izroći slovesno izjavo naših akademikov za zjedinjeno Jugoslavijo. (Izjavo smo žc prlobćili. — Op. ur.) Načelnik dr. Korošec ie, obuan od tovarisev, deputacijo vzradoščen sprejel. prevzel je spomenico ter ie v svojem odgovor« izjavil sledeče: >Ve«e!i rre, da vidim ce!okupno mladino okroe nas. Sporočite n. da naša stvar dobro stoji in da se srne mo nadejati boljse bodočnosti. V si se moramo strniti v ono čvrsto in neprodirno falango in preko tistih, ki uskakuicio v drug tabor in sejeio razdor, i© treba enostavno \t\ dalje. Izroćite mladini še enkrat najsrč-tieišo zahvalo in pozdrav.« Bcsede voditelja naše državrso-zborske delegacije so napravile na aka-•cmike jlobok vtis. Vlade, Hemci in Mmi ka. D u n a i, 5. decembra. Dr ^usteršičeva afera vzbuja Tirđi v nemških krogih «plo.>no pozornost. Danes se more reci, da so nemški poli-tiki nad razvojem te aiere Jilno razočarani. Nedvomno je namreč. da so bile gotove nemšk« osebe o narrcrih dna Su^teršiča v* napre i informirane in da 50 pričakovale p o p o I n o-ma drugih rezultatov ne?o i;h Je šusteršičeva akcija do«daj dosesria. Imeli smo priliko govoriti t odličnim nemskim krščansko-^ocijalnim vrv diteljem. ki ni prikrival svojesa razoja-ranla nad Suster^ičevimi neu?nehi. Oći-tal je deželnemu Klavarju. da ?c bila to-krat njegova taktična režija iako nespretna, aranžma nerođen in da ie dr. Susteršič svojo moč in veljavo doma in raspoloženje ljudstva presoja! popolno-ma krivo. Tekom razgovora mi je kr-sćanskosociia'm prvak skoraj odkrito phznaval. da bi bil imcl biti ^usteršičev izstop \z Ju^Oblovanskcjra kluba po pri-čakovanju vlade in nemških prijateljev kranjskega deželne^a g'avaria nrl-četek popolneja razbit ja jugosfvanske politike. Z iz-stop^m drja Šimeršiča naj bi se bil za-nesel v Jugoslovanski klub očiten konflikt katere^a ie bilo treba s sprct.nim vporabljanjem glavarjeve moči doma raz^iriti. poglobiti in z obširno gonio na Slovenskem povzročiti odpad velike?! dela s!o^*enske2:a liptJstva od politike njegove dunajske delegacije. Pod pritiskom stranke doma je upal dr. Suster-Jič potesrniti za seboj \z Jugo*lovanske-ga kluba morda še enega ali drurecra jr,alodušnejše£a ?Iovenskega poslanca in za njim gotove dalmatinske nolitike, ki so mu po svoji preteklosti bližji, nego ostalim tovarišem. Na drugi strani bi naj $ spretnim preobratom v S. L. S. skušal deželni glavar doseći vtis, da ie Jugoslovanski klub radi svoje majnš^ke politike izoliran, od velikega dela naroda zapuščen. Ta politična kalkulacija Je »*haja*a Iz predpostavke, da se bo drju £nster-šiču posrećilo prestrašiti knezo bili od začetka njcjrovi protektori, soreje-majo danes njegove propozicije z iako hladno rezerviranostjo. Dr. SusterŠič se tuđi v neki dru^i vlogi. ki jo je igral za^nie mesece. ni irknzal. fioclil je kot zaunnik v Svico, kjer je konferirnl z za^topniki ita^i'an-skih in franeoskih klerikalnih krog^v, ne da bi ?e rnu norreči^o doseći kakr-?enkoli rezt'ltit. Dokier ni bilo po!oms doma in dokier so nem^kt krot^ upali na velike usluge drja Snsteršiča v av-striiski pol'tiki, t?.ko d^Vo o njegovih poncrečtnšh švicarskih notnvanjih nišo ir^ubVj^i mno^o besed. Sedaj irm oči-tajo tuđi to. Iz ro7.v\h nami^avani bi človek skJcnal, da nekdanij voditel S. L. S. na svoji poti navzdol še ni dosrel do naj-nižje stornje. Vscncmsko časonisic v a'r^kih c'eželah ga dsnes povzdigije v nebesa, in zdi se. kakor da bi sedaj radikalno nemštvo pričako\^»lo od me«ra novih čirsov. V v^iri mu je bil že enkrat očiten zaveznik. Razkritja o taini okrož-nici so doktiz. da sta dr. Sunerštč in vzz nemška ,^onia delovnla roko v roki. Nemški kro.Ti so takrat sicer z za-dovo!ictvom x>bčutili romoč pri kdp;i proti Slovencem, toda gotovo je. da ni-maio danes prav nobenf^a sro'tovania za žalostne sotrudnikc iz onih žalostnin dni. Grof Czernin poinsniajs. Se.'a zunanjepoMtičnesa odseka ogrste dclcgac.je. Dunaj, 6. decembra. V zuninje-političnem odseku ogrske delegaciie je prečital referent Nasrv svoje poročilo ter predlagal, da naj se vzame minist-rov ekspozć na znanic, mu izreče zaup-n;ca ter osobito odobri niegovo s t a -liŠČe o samoodločbi naro-dov. neperjeno proti češkim s tr e m } je n j e m. V debati se Ie na to najprvo oglasi! zunanji minister grof Czernin: Grof Tisza me je vprašal, ali in kako daleč smo se vdall glede vojnih ciljev Nem-čiie. Na to vprašanje odgovarjam nozi-tivno: Mi smo složni z Nemčijo in sicer na bazi obrambene vojne, ki je bila tuđi v Nemčiji proglašena kot smernica za vojne cilje, in katero ie državni tajnik Kuhlmann v svojem zadnjem govoru iako jasno preciziral, rekoč: Ni nobene ovire za mir, izvzemSi A 1 z a c i j o Lotarinško. V gotovem oziru se scveda nahajamo v boljšem položaju, nego naš ncmški zaveznik. Mi imamo vse svoje ozemije v svojih ro-kah, oemike kolonije pa so v sovraž- nikovi roki. Samo posebi umevno, Ncm-čija ne bo hotela in mogla skleniti miru, dokier ni gotova, da dobi svoje kolonije nazaj. Na oćitek, da je naša po-liiika slabotna, da se nahajamo pod vodstvom Nemčije, da se moramo boriti za nemške osvaialne nacrte, odgovarjam s k a t e g o r i č n e m »ne^. Mi se borimo za naso obrambo. Ce me kdo vpraša, ali se borimo za Alzaetjo-Lore-no, odgovarjam »d a«. Borimo se, kakor se Nemčiia bori za Lvov in za Trst. Ne poznam nobenega razločka med Strassburgom in Trstom. Ako bi v spiošni vojni sliki nastale druge konstelacije, kar se mi ne zdi i z k 1 j u č e n o, in bi na drugih f r o n t a h priMo do velikih dogodkov, potem bi živahno pozdravili trenotek, ko bi naše čete radi na drugih frontah se skupno bojev ale z našimi za-vezniki. Ako je pri enter.tt še vedno ljudi, ki verjamejo, da nas bi mogli od-ločiti od naših zaveznikov. potem ne pravim nic druzesra, nego tole: Ljudie, ki kaj tacega verjamejo, so slabi psihologi inotroci- — Na vprašanje grofa Andrassvja radi Valo-ne in Italije oćgovarja minister: Italija srne danes v najboljšem slučaju unati. da bo dosegla status quo ante bellum. Odkrito rečem, da bddo slišali v Rimu: Ako Italija lahkomisel-no nada'juie voino. potem bo pozneie dobila s 1 a b e i š i mir. To smo dolžni *voiim ćetim in svojemu zalediu. Grof Karo'vi naj ve: Imam Ie eden cilj, to je. da čim preje dosežem časten mir. Zato nočem obljubiiati sovražnikom premij za podaljšanjc vojne. Pooštrena podmorska vojna ie z oviraniem municij-" skih transportov za vzhodno in zapadno fronto bistveno vrlivala na potek vojne in naši sovra^niki vsled nie silno trrijo. *— Na vrrašarfje. kaj misli minister o američki vo jni n a ^ ^ v e -d i, izjavi ja grof Czernin: Nepotrjene vc^ti prinu§čajo mnžnost, da bo A m c-»rika nam in našim zaveznikom Tur-čiji in Ro^ariji naoovedala voj-n o. Ce se to zgodi, b"> to žnlostno z ozirom na Avstrijce in Ogre, ki se na-haiaio v Americi in ki pridejo v mučno sittiaero. Na r cz u 11 at u v oj n e pa morebitna ameriška vojna napoved ne bo ničesar spremenila. Wiko-nov najnovejši govor vsebuje pozornosti vređen narredek v tei smeri, da je ameriški predsednik iziavH. da Amerika v nobenem oziru n o č e Škodovati Avstro - Ogrski, in da ni stvar Amerike se vmešavati v institucije po«>?.mcznih nirodov. Amerika želi, da naj velike in male države svoje zadeve same uredijo. Na-pram poimovaniu gesla o sam oJlojbi narodov. k?kor ga je vr?la ententa v na?o monarhijo, je to pojmovanje zna-ten napredek, ki ga priznavamo. DELO NAŠE MORNARICE V SVETOVN1 VOJNX DnnaJ, 5. decembra. V mornanškem odsc\u cgrs'ce delegaciie Je kontrcadmiral Rodlcr p dal daljše poročilo in dejal med drugim: NaM pomorski lctalci in flotilje SO bile pridno na d?l;:. da povzro^e ItaHiannrn na vzhodnl obali kolikor mogo^e vojaške škod;. Od početka vojne so naši podmorski čolni uničili 1226 sovražnih trgov-skih ladij s tremi m i 1 i I o n i bruto - regt«trskih ton Vsled dejstva, ds se ni vrSHa nobent ndločilna pomorska bitka, ne smerno 2ant!v'ati življenjske upra-vićenosti vojnih ladij. Da je sovražno bro-dovje prizaneslo Adriji in naši obali. Je t prvi vrsti Easfuga našega bojnega brodov-Ja, ker nišo bile odločilne Ie postoianke podmorskih čolnov v Adriji. Naše brodovje je tvorilo s členovitostjo obale važen faktor, kl ga je moral resno upoštevati mo£-neiši Jovražnik. Za zgradbo naših vojnih ladij dovolieni sredstva, so bila dobro nalo-žen kapital. Poročilo naslada izpopolnitev nekaterih nič več po Ino vrednih enot naše-ea brodovja. Na Selio delegata Okoličanya ie kon-teradmiral R e d 1 e r ntvedel tuđi naše Izgube: Križarka »Zenta«, »U - čoln 12«, dva rušilca »Lika« in »Triglav«, »U - čoln 24«, »U - čoln 6«, razdiralec »\Vildfanj:«, »Tor-pedni čoln 26«, Križarka »Elizabete »U-čoln 30« in »torpednl Čoln 11«, kl je izilnll 5. oktobra 1917 Sovrafna poročila poroča-\f>, da }e bil vplenjen na {talijanski obali v blizini Ancone. Poizvedovan'a o tem še nišo zaključena. Ka^or hitro bo znan i zid, ga sporočim visokemu odseku. * (2i-vahno pritrlevanje.) Desetđnevni nočitcK orožja NA^E IJRADNO POROClLO. DunaL 6. decembra. (Kor. urad.) Vzhodno bojišče. Včeraj je bilo med Rušilo tn zaveznikt sklenjeno deset-dnevno počivanje vseh sovražnosti na fronti. Začetek za vse ruske fronte dne 7. decembra ob 12. opoldne. Pogajanja za premirje trajaio. — Set generalnega štaba. NEMSKO URADNO POROClLO. Bcrolin, 6. decembra. (Kor. nrad.) Vzhodno bojišče. Pooblaščenl za-stopnikl vrhovnesa artnadnega vodstva Nemčije, Avstro - Ogrske, Đotgar-ske in Turčije so sklenilt s pooblaščcnl-mi zastopniki Rusije za fronte od Vzhodne^a morja do Črnega morja ter na tursko - ruskih bojiščih ▼ Aziji počivanje sovražnosti in sicer za čas od dne 7. decembra 1917 ob 12. uri opoldne do 17. decembra 1917 ob 12. opoldne. Pogajanla za premirje se bodo v nekai dneh nadalievala. Makedonska fronta. Nikakršnih večlih boiev. — v. Ludendorfi. Rotterdam* 6. decembra. Vedno bolj se razširjajo vesti, da pripravljajo maksimalisti odpustitev vojnih vjetnlkov. Nemčija je bila obvešče-na, da v času, ce priđe do premirja in pa med mirovnim! pogajanji, ne sme odstraniti nobenlh" tćetrza zapadno fronto. Trockij je rekei: Izjavili bomo, da naj si L i t v i n c i i n Kurlandci sami izvolijo svojo u s o d o, in da bo Nemčija poslušala Želje narodov. Ako sovra^nik noče skleniti miru na podlaci dobrih želj Rusije, potem borno močnejši, ker obstoja tuđi §e večja sila, kakor je fi-zična sila. Rotterdam, €. decembra. Baje Izjavi ja rrhovn! admirainl štah v Petrogradu, da Bleer ne odobrava, će s# Rusija pogaia bre^ svojih zavfznlTvor, a da se je odiočil poslarstvu xa pokajanje o premirjn pridati dva oficirja. Bern, 6. decembra. »Bunđov« ruski sotnidnlk poroča: Petrograjski časopis! plgejo o vellftth manlfestacijah, ki so «e porodom napovedl posaianj o premirju. vršile v Petropradu. -»Diena trdl, da bo NevskiJ prospekt prekrgCem v sMirovBl prospekt*. Romunska zaprosila za premfrle. Rotterdam, 6. decembra. »Dailv News.^ poročajo, da je romunska vlada oficijalno zaprosila zaveznike, da se sme udeležiti pogajanj ra premirje. Pričetek mirovnih posajanj. Stockholm, 6. decembra. »Pravda« poroča: V ponedeljek je sporočil Troc-kij delavskemu in vojaškemu sovjetu, da se bodo po sklenjenem premirju ta-koj pričela splošna mirovna pokajanja, katerih pričetek je pričakovati še ta mesec. INTERPELACIJA ZARADI MIROVNIH POqAJANJ. Da naj, 5. decembra. Češki soci}alno-demokratični poslanec Pik in tovariši so vlažili to - \e interpelacijo rta mlnistrske^a piedsednika. Glasom uradnih poročil so se oficijalna pogajanja o premirju med zastop-ni!v iz Tokija poročajo, da Japonska ničesar ne namorava proti Rusiji, ako ta sklene posebni mir in tudi ne misli na ka^ ko zasedanje rusko - azijskih pristanižč. Zopei novi nemiri v Rusiji. London. 3. decembra. Reuter. »Daily Ne\vs« poročajo iz Petrograda, da je nastopila stara provizorična vlada, o kateri zadnji čas ni bilo ničesar več slišati, z manifestom na prehival-stvo. v katerem izjavlja, da je ona edi-na zakonita avtoriteta v Rusiji in da se ni treba pokoriti odredbam boljsevi-kov. Edina rešitev bi bilo takojšnjo sklicanje zakonodajnega zbora. Ražen tega je bil objavljen dekret, s katerim se sklicuje zakonodajni zbor na 11. decembra v Tavriško palačo. — >Daily Chronicle« poroča iz Petrcgrada, da je več listov objavilo izjavo provizo-rične vlade. Nato so bila uredništva za-prta in listi suspendirani. Rdeča srarda je zasedla uredništva listov »Rječi«, »Novela Vremena«, »rTdinstva«, »Na-rodne^a Slova«, »RaboČaje Gazete«, »Volie Naroda« in »Birževijih Vjedo-mosti«. Tzvršile so se hisne preiskav« ter ie bilo aretiranih več članov uredništva. Tiskama »Novela Vremena« je bila zaplenjena ter se bo tiskal tam list »Sodatskaja Pravda«. Rcvolucljonarni socijalisti. Petro&rad, 6. decembra. (Afren.) Its)^ votacijonarnl socijalisti, kl rastopajo kme*. ke etanove, vstopljo r delavsko - rojaške sovjete gouvernementa. 108 ktnečklh, lOt delarsklh poslancer. 80 poslancev frontne. pa vojaStva In 50 poslancer poklicnih zar drug, med njfmf želerriSki In poStni uslui-bencl. trorijo centralni komite, da ustva. rljo n tem trdno podlapro mo!?očne In krep^ ko delujoče Tlađe. Meščanski In uradniSkl rogi treba da ostavi jo sabotažo. Rezerr# drfarne banice In kijuče kreditnesa> depota Ima. đelarska vlak 5C00, Sf>c;!aII"li 4^^, mcksimrl'-t! 4HT> In ' n^eti r?"»l fclasov; v EiirrbetTradu Zidie FO00, kadeti 3700. Ukrajinci 3^r). mak'irra-listi 1500 irbsov: v S-f r ""•- listi 5 cstot'cov, krdeti _ ... -l , v v J-danih gfarov, mr'-'fmntf^ti stoje r*n tret'em rne^t1!; v N^vror^n so d°b:li kadeti 10.:?'). socralisti 7CO0 ii rnakr.i-malisti 2700 glasov. Est!3nđ!ja eamoatojna drisva. Kođanf. «. ni-!- i ttStavo«!.v"*T> r--~'~-> r*| |r f» p*- vlja, da priđe (ioirov ln služi đomo. TlnL VTrct In-:tan, 5. decembra. (Kor. nrnd.) !' *;a za zunanje zadevc re- prczc:;t:......_.■ zbornica se je izrekla za vojnn mpoved Avstro - OrrskL r ! dani, 6. decembra. Odsek amc .i sonata za z'.inn*7je zrd^ve je svoja prcjšTijo vo;r?o rapoveđ vsem M NcmjTjo zvcznr.im državarn prcmenil T toliko, da je vojna le z Av-itro - Ogrsko potrebna. Skoro ni dvorr.a, da bi ve Hl prcilos: sp^eiet. Wilsoa je dejal rckema kon^resnemu Člaiu, da se nera monarh!li nar>cvedati voin?., ker bo treba p^sfnti arr»e-ri§ke Čete na italijansko fronta. AmzrlzV. vc'nl prorsčim. Atr " >. 5. decembra. R^uter tjo-rr>?a i.t ^tora: Kongresu prcdior-r->i finanlnf pruiajrn. ki }e d >-cda! najve??l ifmed v^eh v Zedirnerih državah, za'ife^'a 13*5 mifijard dolarjev in sicer 11 in i 1 i M r d ?a vojno. Na arrrado cd-pads 66T5 rri!iT^r")v, ni bredsvie 1011 n..!i-jonov. ra 5'^ji'no si'TžbT všt?v.]o mir. Ameriško ljudstvo Je oir i oni*ri, ki žc!c deseci mir pntnm korrprorr.ira. To strašilo ,!-:ate-e.Ta ostudri pr^i;d nam da-ieio vladaicčl ^rreri v KenZiU, nevarrsost neprestanih \ntr\z In nasila, knt Vatera se nam ka2e nemrsa sib. to brezve^tno in brezčastno bitje, ki ni zmofno držati resen mir, moramo poraziti, in če £a naj ne uni-čimo popclrioma. mora b:ti v«;a! IzVljnČeno cd vca!;e7a pri]atciisTxe^a 7družcn]a ni"o-dov. Potem ra, ko bo ta .ci!a cr!c^ar poražena, ko prida čns, da Iah!:o R^voiirno o mirif, ko bo trnci ner«*M rarod M»!5D*i!a vredne posred^vahe /i so nripravllcnl v Interesu svoj?-a raroda pridn«ž!ti ?c pri teme!!u b-^d^č«1! raT:orov in tjrttođb čt^v^-Ike družbe s?!ofni «cdM, pot^rn ber^o radi in brez prid-ž'a p!a;ali ceno 7a rir. *"! vemo, latera je ta cena: Popolno iicpri-strans!.a pravi:nost v v«a-'.cm oziru in za V5a!;l nared. Ta bt> krrvjni po^of. katere^a moralo s"»rcj-;ti prijatni"! in sovra'nT f. Kjl\-prei pa je tre'^a nn1 azati avtoT:racii!, da nlma nobene pravi:e ve! dT vodstva in meči v mdemem svetu. Nnbeno merilo za pravičnost ni iroToće, do'ier nišo strte ta!:e sile. Nič orei r.\ mn^oč rastop mirovnih posredovalcev in zaveznileov v svetu. Sedaj pa moramo pn!ke Intrig« pa so tuJj to formulo izkriv.ii in skušajo s pomo£)o svojih a^cn-tov dwsc^i pred^asen mir g Rusijo, preJno ]• avt Gracija d bila svojo konino lc: -ijo. Nemski narod tt.otm, posvedđćiti najprej v ;Ijo, da popravi krlvLo, ki io io sturill njeznvi vladarji. Nemaja mora popraviti, kar i; zajre^iia na BcUiiL Nemjiia rr.ora dati iz tok cblast, ki jr> ima nad drujirr^ de^clarri. Nismo zavidali Nemwiji triumfov v 7 :~ '.'-. - '- v*: ^ -tnosti in pr^diet-nc ._ ili smo po^osto n^uvj La.^J in i «.j**n u :!i. Tuda Njrriwija ie vrjla vse te t. e na stran, da si nakt ?i-i voja^ko in politično gospodstvo s pomoćio orožja in da uni-i tc\mece, katerih ĆTu:ile ni mo^U preko, i ti in Jih je .; a. Svet lesa ne bo n'Vc'ir vej " - ■■:■■•' e le \Vi1son iz- . ,.,,iva;!io Avst.o- Isov. *!i te'iTio sarr.o. ci r»i v ." . -^; r.zre vr*!i'e ia male rade ve v njenih lismih rol.ah. L'parno, da uor*3 ć:M narrdoni ba-' ans^e^a polcto^a In Turci]« pravico in priloiaost, da si sami zacotove svoje življenje. Tuđi napram Kemčiji imsmo iste namene. MI ne narne-rdvarrso nobene krivice naprar.i nemškl « ■ \ • ?.% atl v ricne ........ e, •. . J si da dopo- vedovati od gotovih mož. da se bojuje za obstnj države in da ie to boj obupne sa-moob-ambe proti prernočremu napadu. Ni je bolj ok.,rne in hudubne la?l. V resnici se bojujemo mi za n]ih o^vobedijev od bnjaz-ni, zi naivo osvoboditev od bojazni pred neupravlčeaiml nanaJi s sirani sosedov in te':mecev. s strani nož, ki se pehaio za svetTivnim gjsoodstv^m. Najbujise, kar bi se moglo zuoditi v kvar ncmškega naroda. bi bilo, da bi moral zaveli po vujni ie ra-p-ej ped temi IntriTantnimi gospodi, kate-rirn Je samo čo te^a, da motijo svetovni mir, 12T bi b;!n ta'o t r .xe. pripustiti rv-*^' i narod k združe .judskih vlad. ' pod takiu:i ncu^odnimi o;;ol- . ■-...: ._. ::e/no;;oče, pripustiti NemJIjo k svobednernu gospodarskemu v za lem rte ma prometu. To na bi ne bila rosnndarska ofenziva H tak pob'.aj, ki bi rastal vsled ■ i, '-i ?c jr.tv/o v na-T'jrcii raz— popravil. (Tu je zopet neka] iz-pusceneza.) Kaj naj storimo, da to vofno 7a svo-bodr> in pravico pravilr,o končamo? Od-*tr?- - -o vse ovire uspeha in ured'ti sv: _ . v vsa:;i smeri ta':o, da pod- ^i'aio 5vr>b^dno iz*"ab!;anje raSih zmožno-sti in moči kot boji'joC-a se drfava. Pri tem nas moti. da smo sicer v vojni z Nemči'o, ne pa tuđi v vojnimi z njenim! zavezniM. Zato. nujna prip^ročamo kont^resu, da takoj o^c^l-i^i vo]n-> stanie med Zedinjerimi dr-Mvarri in Avstro - O^r^ko. Ali vas prc?e-ne*a to m^je do';azovanfe? NIC dni^e^a nU !-aT:or nei^o^ibna posledica te^a. kar s*m poveda!. Avstro - O-rrska v tem trenotVu n! svoj h%tp.\ srospodar. manfc! samo vazi' rtrr..K:* v!*»d$> Mi pa moramo račurati z dejstvi rakršna so, in nn5topiti brez sla* bostf. Avstro - njjrs'ca vlada ne ra«tot>a po svoii lastni vnlif, ali od^avarja?oL-e ŽeVzm iii ć'^tvom la^tr-fTS parada, marveč kot ororlje druce^s n«roda. Na"-tODiti moramo prrti vojni siil Avstro - O^rske • svojo vr.ino silo in srnat-ati morarro centratne d~?3ve kot erroto, Drn^ače ni mogroče kon-č^+! voine, fTna^o M morala biti no^iedfca ra^crra na^fop; t-rrdf voira ra^^ved Tur^i?! in R^arski. Tuđi t! dve državi sta orodje Nemšre. NVlIson le pato pređia^a! da?eVo^e?r>e za^or'te cd^edbe prnti sovrafniTi rjodari-lft"i in str°?n n?dzirarie v«eh notrPcov, ki priMja^o v Z^d:n>ere d"/.ive ali jih zs^1*-?^3jo. Ustvarila se bodo tnđf koricent^^c??-sha taborima fn pripraviti se bndo mnra!e Jc2e za zanirznje onih sovr3*r:fft podarf-kov, ki bi kršili rn^cnite določhe. kier bi r?oral» notem d^latf skupaj z drn^imi zlo-čfr^i. Wztr> fe na^a.^a! no*i*ebo d-vtrfh za-knnitih določb ra izpopolnitev vojne or?:a-nizacHe. VVUson Je r^dalieval: Pots^inoma na Ja^nem sem sf, da bi morala bfti v seda-nj2'-i zasedanju lonire^a naneriena vsa na'a pozornost in enrrc:ija rra moćno pomično in usp??no izvedbo vel'ke »laloge, da z-rrarjamo. To stojimo tem 1^'Te sn s tem već:im navđu?cricm. k^r vemo. da je ta vojna 79 na? vojna ra vel:ra načHa, M i Ih re poni.?uje sam-pa'ra želja po an?V^ijah. T'\ sami vemo in ve% svet v.\ da nam Je biTi ta vo'na vfr!?ena, ćn re'fno rarrrere, nođ Vr*.*erimi živimo, pred korupcijo in unf-čenje^. Wn^nn !e Von5?! rvoJ jfnvor r !z"avot da J* govo-fi t^Vo r3';rito, ka'.or to zali teva sedanji tefki čas. AVSTPIJSKA DELEGACIJA^ Dtmaj, 6. decerribra. V b o s a n -skem odseku avstrijske deleq:aciie !e poda! d.ires skupni firar.čni mmirter bnron Rurian svoj ek<;po24 Prihodnja seja Um* Italiju* ZBon ibtitii mari. NASE LRADNO POROCILO. Duoai, 6. decembra. (Kor. arad.) Italijansko bojiSče. SoTražnTk |e do-živt! na ▼bok! plcnotl Setla Comvtnri težek pocas. Drie 4. t a. t]utraj so prodrle po Hoscčfti arti]|erQski pripravi, knt.re to te udc!3žile tađl nemik« ba-fterijc, čete felc* maršala Conrada voo Ht'tzcndcrfa v napad proU fortkln po-z" ■'.r.1. pokrapne Melette. Visoko nad i;, ini stojeće in bogato oprem!jeae ob-rair»L\Te naprave so podpžrale % vso žilavost o izvršeno obrambo. Visoki sneg in tiudt mraz sta otc/kočala prodiranje, teđa skrbno pripravljeni napad in Hrabrost Oasib čet iz v«eh delov Avstrije in Orrske sta morala premazati vsako protiučinkovEnie. Pređvčerajonem zjut-roj sa padU er.rl Badc'ecche in Tonua-Twcar, ono'dne |c stal 3. poIU cesar^klh lovcev na frorl ^le!s, proti večeru se ie z?3mU pred na^??n ob'eniDlnlni navatorn ittifi»STiski ođror na Melcttt Sovražna oiaćenia, ki so pnhaiala iz Valsta^ne Kor. so vzhodno od Brente stoječe ba-ter!]c prl.'cle v boku. V včcrajšnjih iutra-n]ih urah j€ iz^nb!! sovražnlk po ljuti bcrbS goro Zomo in oporišče pri FozL Ob 2. popoldne je cJložIla že 24 ur po-po'noma zaje:a hrabra Itaiifanska po-sadKa na jforl Castelgomberto orožje. Vss ozcmlje severno od soteske Frcn-zcie }e v naših rokah. Pole« velikih krvavih žrtev so utrpeil Italifanl ta dva dneva nad 11.G00 moi vicrih in nad 80 Cof/ov. Na?u izgube so vsled spretnoga bojne^a vodstva maihne. Pri Zen^onu, kjer stojimo že več tednov na zapadnem brenti Piave, ie dne 4. t. m. na vsch boiiščih posebno prcizltušeni neš-po!k St. 73, Iz Hcba zma^ovito vzdrža! na val prcmočnfh čet — Šef gen. štaba. NFMSKO LRADNO POROCILO. Ecroiin. 6. decembra. (Kor. urad.) Italijansko bejišče. Dne 4, decembra ▼ pokrajini Sette Communi prlčctl napad armadne skii?;ne ieiclmaršala Con-rc!da ▼. Motzendoria je prlnescl velike uspehe. Avstro - ogrsks čete so zaiuri-šclo moćna itaHlsnske pozicije v go-roviu Melette ln iih držale proti več napadom. Nem^ka artiljsrija se je udc-ležfla bojev. Do sed3j Je vjetih 11.000 Itali'rnov in vpienjenih 60 topov. — von Luclcndoilf. Itulljansfco boJifiCe. If rojuo-poroC-pvalsl:ega Btana 6. decembra: Po sil_ rl artiljerijski pripravi je tiajprvo 18. icf. điTis^a ea^ela nrodlrstJ 4. t. m. na oheh ctraneh S.igan*«k« doline ic 5« 1xtre:ala s mcčnlm sunkem e vsemi arcdstTi iz^raje-ne pozicije hrlba Rađelechi onostran rio. -boko rarezane doline Gatena. Zapadno tllc nie eo zajurišali tirolski cecarsti strelcl 1788 m risoki hrib Miela. 2o zvečer 5. decembra je pa^el tuđi • »tranJ ItaJijanoT naJtrdovratn»J5a branjeni 1827 m Tisoki hrlb Meletta t roke napadale ih čet •»:in*jfte armatle. Zaman «e je tsućll eo-Tražnlk, prite^niti t dolirJ Brenti ojafenia na offrnžene visine, kajti eprejel ffa je učinkovit osenj artiljerije na višinah Tzhcdno Brente. Dne 6. decembra zjutraj je pac!o! hrib Zomo aererno ceste Gallio-For.a. Ćete 18. lnf. đMsije so premašite trdoTratnl odpor iovražnikoT in vkorakale t Fozo in bo t'oseirle v Južni emeri tas!e_ riujoč iovražulka Kve^er sotesko Frcnze. Ia, ki vođi t Brento. Arstro . cgrske kolone po ođrezate pesadko na Castelu fromberto seTcrno hriba ?felt»tt<», ki «e j« na to urlaia. Samo tnkaj 5« enaSal plen i* topor 4 topove je zaje! bataljon inf. p. §4., ki je preirer^il rasstreTitev »erpentin-ffce ceste ee\srno Foi^. Skupno šterllo vplen'eni topov jf» rad 60. Tekom dveh đni j« bil zcvojevan vea masiv MeTotta, kate-resa eo Italiiani tako izborno izgradili In ^tevllo vjetnlkov, ki jih je tajela armadna p-iupin Conra^ova od novembra na tem prostoru, znaSa n*d 80.000. S »otesko Fren?:el]a, kt reže Icraj Osilio « Va!sta^ro teiek od^ek. (*ete. ki eo tako Sjajno prestale to vplfko prrls^nSnJo »voje inočt, eo dobile b tem nrro^redno zvezo % ono arr"-»^no skupino, kl orrroža sadnjo por^ko ro-jr'ijo t5ovrr»*Pik(» od hrlba Po«H preko Om ne do PfRve. To je bll oirrom^ pkok, kl je 9*%*\ daleC naprej fn ki bo imel veli. ke poRtedfoe. Švicarski vo.faild kHtikl pi§ejo o r**-loža ju na itf»HJar«kem bojl^^n prav rte*!-rnistično glrđe bližnjih đojrodkov, trdeč, d» ??• » Berianjimi nepehi rapadro Prente v rorovju i«polnjujejo naHemnej6e boja«_ r.i. katere je mogla Italija Imett sa izid boja za Benetke. FtaMJani noc>jo Een*»tke braniti. »Corrfero d^'!a perm* poroda, da «e Benetke dorela Jzr-ra^nijo. potem pa Jih bodo Italiianike fete bra"i^. loflet! na Italljanukl fronti. li ltiH!tnske^m frtaTnesa rtaTia §«• porobe: Angl^ži eo dofili na ftalijansko fron. to in *o s# £a£ell vkoparatl. tTALIJANSKO URAONO POROCILO. 6. decembra. Na a*ia£kl visoki planott »e je cneta v^eraj »Jutraj bitka a novo IjiitoBtjo. Izkorifičttjoč prej5njl dan med hriboma Tondnrecarjem Ia B«»de1echo prido^ljene ncodnoffti •• Je ■ovrafnllt kar najve« truđf!, đa bi obkoHl ta savojeval ofromno bantijo hrlba Caatelsomberta, ko im opuptil frontaTnl napad. Tekom vsega dneva to je rrfilo z Ju2rlh pobo^Jf hrlba Caatelgoirberta đo opoiifiča prt F02I ljuto borenje. Moćnemn POTraŽnemu ptiti''ni t tmeri sa naa nengodnl • strani dolete pr«. moći to m vpirale C«te, kl 00 branile vrh Melette, trdorrmtno ■ itevilnlml protlna-pađl, prepuBea)oć oremlje »amo korak sa korakom. Ko so prlPTe naSe dete ▼ saleđn« obrambne drte. Je bil u kasan nnilk. Na bri-Mh Flori in Castelgombcrto ao nekaterl izolirani alpioeki ođdelkl raji« branili m JunaSko sprednje pozicije in se umaknil r.a visino scvemo in vz!;odno od FIesquie-resa. V M rem zasledovanju snio vzell vas! Graincourt, Arneirt, Cantaing ln NoyeIIes ter gozđnate v!5!ne severno od Marcoinca. Na širini 10 kni srao po-tlsnlll svoje crte do 4 km sloboko na-pre?. Na «vo??:~ UTnlV^RTU Je scvra*:nik, kolikor mu je dopn?eal $e Č3S. požrtal in razstrelii kraje. Razvaline teh vaši in brez heska izvršeno razdejan|e na me-stu Cambrai, k! leži zopet daleč pred sovražnlkorn, so sledovi, ki iih zapušCajo za dolgo časa na franceskih tleh An-Kteži o svoji s t3ko velikim upan'em započet!, s tcžkim porezom končani prebitn! bitki pri Carabraiu. Izdube, ki jih je utrpel sovražnlk zsdnje dni zlasti v Rozdu Bour'on, so izredno visoke, število iz bojev pri Carnbrnju vjetih *e Je zvišalo na re£ kot 9000 mož, p!en tenov na 143 fn plen strojnih pušk na 716. — Skupina nemškega pre-stolonaslednika. Ob AHctti, v posameznih odsekih ChampeT*ne !n na vzhodncm brc?a Mose v^2s?h ojačeno strelianfe. Severno od Juvincourta so pripeljale naskakovalne čete z odiočne-jja sun^a v franeosko tarke mnc?o vjet-Hikov na??!. Včeraj snio zbl!l v bo*y v zraku in s :a! IS sivražnlh letaL Nali tetelci so z bombami napadi! pristani-ške naprave v Calaisu ter London, Sheemess, Gravesend, Chatam, Dover !n Mar^ate. Veliki in številni požari označujemo učinek. NEMŠKO VECERNO POROCHO. Berolin, 6. decembra. (Kor. urad.) Jugozapadno od Cambraja smo očistili Marcoinjj so-vražnika. Z ostalih front niče sar novega. TURSKO URADNO POROCILO. 5. decembra. Boji so se na slnaj-sM fronti omejili na srednjemrčan artiljerijski osenj na raznih točkah fronte. Boj! za Bet ur el Foko so bili zelo ljuti. Sovraž-^ rile je imel težke krvave izgrube. Vjeli smo 3 častnike in 45 mož. Pri ostalih armadah nobenih posebnih do^odkov. Lieiovs preirig io m Doslođlce. Ponudba LjenlnoTo Tlade glede pre-mfrja je sprejeta. Pogajasja ee že vrSe ln rotekajo, kakor veđo neoficijaln© brzojavke, porsem ngadno. će prarijo te bnsojar. ke. da potekajo pokajanja ugodno, moramo razumeti pod tem ijrrazcm Famo itališče onih, kl so v trozi a po^ajanjl, torej potekajo poeajanja ugodno za Želje in asplra. cijo Nemce?. Gotovo je đanes tuđi, da se bo doseglo premirje in to je pozdraviti ta. di s obče CloveSkepa stali§ča kot ugodno. Pričakovatl Je bilo in Javna tajnost je bila fe đolgo, pređno Je I>jenln ponudil premfr-je, da bođo centralne države pozdravile ponuđeno premirje. To se je zgodilo ln centralne države «o zadovoljne tudl s tem, da se po končariih pogajar^lh za premirje prisno tako.1 tud! pogajanja za in!r. Vodiln! državnik! po ćelo fe v obrluih označili svoje Etaliffe napram maVsimalističnemn mirovnema prb^ramu. BoljSevikt so nam-reč raitevali sploSni mir brez aneksij in od§kor!rln na podla?! demokratično famo. odločbe rnrodov. Kakor znano, je naft zn_ ranjl minfster rrof Czernln izjavil, da »prejme ta mirovni program, — toda samo v kolikor Fe tiče Rnsije. Tam smejo odpa-dati narodi ođ ruskega državnega telesa, kn1:or in kolikor Jira drapo, čim ved, tem boijče. Poljska, LiteTska, Knrl«Tid!Ja Iflhko ođpađejo In centralne države .1im ne bodo prav rie branile, f-e ne ho£e?o priklopiti Avstriji. oziroma Nemčili. Ali bi pa prl-rnali tf=m deželam pravico se zopet združiti s Rn?tjo, je veC kot đvomMlvo. V smi-b!u ođpa^a ođ Rusije torej priznavajo cen. traine đržav« raznim ruskim narodom pravico Mmcodločbe. Nasprotno pa grof Czernln avstiijpkim narodom ne prizTiava pravice BamoocHoCbe. BoTjSevIškl poeoji so torej »prejeti 1« enostrannko. v kolikor se ticejo Rusije. Vpraganje Je tedaj, ali se bo Rusija, — ne Ljeninovci sami —, laćovo. ljila 8 to reSItvIJo. Kar »e tiče LJeninov-cev. Je pričakovati, da bodo zadovoljni s Brrefetjora tuđi tera pristriženega mirov-ne^a programa. Vzemimo raofnofrt, da ntrajajo bolj-ševifti prt svojem ce'otnem prorramu, da zabtevajo izver'bo demokratičnih načel tudl v centralnih državah, premirja, ki se dare« »klepa, ne bodo mo?li tako hitro preklicati. % naSe etranf, kolfkor poznamo naSe vlade, ki se ie nikđar nišo nlCenar do-bre«r» naučile, ni pričakovatf popustljivo, »ti. Premirje, kl se ćanes uklep« na ruski fronti, pa se ne bo dalo I šlepa preklicati. Boljfcevfki nlreajo ia ieboj mske^a naro da, njih gospodstvo Je ođ danes đo Jutrif kadeti io jlm amrtnl eovražnikl. kmet je so Jim natprotnU menjftevikl ne gredo s njlml, t enem pa ao si vsl edinl, ▼ želji po mini, lrrsemS! morđa đel kađtto^ Radari •• savedajo, da bo imel separatnl mir, U gm aklep« ruska boljlevlika vlada, sa po-sledico ekonomični bojkot Rusije s strani •ntente ln rsled tega ftnenčni polom Rusije. Tega se dobro zavedajo, a niti oni, c"e bi prI31i na pnrrsje, ne bi mogli ustaviti pogajanj sa premirje. O kakem nadaljeva-nju Tojns ■ itraiil Rusije torej t do^leđnem Času ni govora. Vee druge stranke so t principu sa mir, večjl del volakov, kl p'rl-haja s fronte, — ne samo t Rusiji, — tuđi Prt naa, — na ▼sem aretn. je im mir. Zato e« bi hotela nađalJevaU vojno, pretrganja premirja, vsaj ne ▼ đoglednem Času. PaS je mogoce, da bi taka stranka skuiala pri pogajanjih pridobiti časa ter bi ta c&s po. rabila, da reorganizira vojsko, veliko vpra. ftanje pa je, ali bi se JI moglo to vzpričo anarhije, ki je tam zavladala. Izvesti. Veo kot dvomljivo. Posledica premirja bo torej na ruski fronti vedno naraščajoCa desor. ganizacija, posledica đelne demobilizacije nadalnja oslabi te v ruske fronte in posledica obojega nemožnost nadaljevati vojna Centralne države bodo mogle torej brei skrbi vzeti i ruske fronte svoj« čete, ne samo z ruske fronte, tuđi % romunske, ker bi bjl ostanek romunske armađe brez ruske pomoči in bres dovoza iivil in pred vsem municije ekozi Rusijo, v kratkem strt od čet centralnih držav. Pogajanja za mir z Rusijo pa so ve-Iikega pomena tudl se z drugega vidika. Tu se bo pokozalo stališče, katero namera. vajo zavzeti centralne države napram ćele. mu komrleksu vprašanj. Verjetno je sicer, da se bođo Izločila vprašanja glede Alza-čije in Lotarinške ter Belgije, o teh vpm. šanjih se najbrže niti govorilo ne bo. Tefr je se bo dalo izločiti srbsko vpra^anje, o rolj?kem, Htvinskem ln kurlanđpkem vpra-sanju pa se bo moralo govoriti. Tu bo tre_ fca centralnim državam odkriti karte pred celim svetom. Tu bodo morale pokazati ostalim ententnim državam, kaj smejo pri. Cakovati, Ce Be spuste tuđi one v mirovna pogajanja. Pogajanja glede teh dežel bodo torej imela največji pomen za nadalnJI razvoj mirovne misli. Pa tuđi glede Srbij« ne bo Šio gladfco, dasiravno smo prepričani, da bodo skufcali to vprašanje izločiti iz mirovnih pogajanj že Bolgarski na ljubo, ki noče dati nazaj niti koščka zasedenega ozemlja. Glede Armenije ne bo mnogo tež« koč, — Nemćija nlma tam dovolj močnib interesov, in — za Turčijo Je morda bolje, če se iznebi teh po kraj i n, ki ji prinaSaJo same Bitnosti. Rusija. (Iz revolucijskega Petrograđa.T Dopisnik holandskega »Nieuwe Ro!-terdamsche Courant« Je bll eden Izrned redkih inozemcev, ki so imeli priliko, videti na lastne oči Petrograd letos poleti, ko je sredi med rusko zmaso in med ruskim porazom v Galiciji julija meseca v Petro-gradu izbruhnila ena izmed letoSnjlh ruskih bun. Kar je videl, Je opisal in iz njego-vega opisa podajemo tu po Češkem pre-vodu* nekaj odlomkov. I. Pred buno« V tihih jutranjih urah, edlnem časa, ko se nemirno življenje v glavnih petro-gradskih ulicah umiri, je obvladovala ulico rdeča barva zastav in plakatov. Nikjer došle nisem videl ulice, ki bt vsaj približno bila taka, kakor so vse fantastično od doli do strehe z zastavami obvešene ulice v Pe-trogradu. Proklamacije, pozivi na shode v ruskem in židovskem jeziku, reklamni plakati za »posojilo svobode« z debelim! črka-mi in drugi razglasi so vabili občinstvo. Navadna barva hiš je popolnoma izginila pod maso rdečih plakatov. Stari carski grb! so bili ali odstranjeni ali pregrnjeni z rdečim suknom. Na Nevskem prospektu le bilo nebroj »shodov«, »meetingov« . . . Burno se je tu penil temperament lahkogibnega slovan-skega naroda. Energije« ki Jo nuino zahte-va današnja doba kakor kruh, da bi bila vir činov, je kipelo v Petrogradu dosti, a ni je bilo mogoče zvezati in zdrgniti, uha-jala }e v besedah. Govorile so skupine in govorile in gestikulirale do neskončnosti; pravi triumf jezika in gest Na stotine pre-prostih vojakov z inteligentnimi potezami je nastopalo z nepremagljivo samozavest-jo v ulogi govornikov. Ta mnogogovornost je bila varnostni zaklopek, skozi katerega je vhajal nevarnl pritisk političnih strasti. Strasti so se umirjevale v besedah. Na-sprotnik zato ni bil sovražen. Bili so oštri prepiri, a videlo se je, da se nikoll ne kon-čajo z resničniTi konfliktom. Samo enkrat sem o tem še dvomil. Bilo ie to na Nevskem, na oglu, kjer je pisama »Novela Vremena«. Zaslišal sem jezni klic: »Ne-mec!« Vojak je govoril nepatrijotske be-sede In ni hotel molčati. Vpili so na njega: »Germanski špijon!« Ljudje so se k njemu rivali z besnlmi šunki. Vojak pa je z izzi-valnim smehom govoril dalje sratnotilne besede. Bal sem se nesreče. Naenkrat pa Je vse utihnilo. Kaj se je zgodilo? »NemškJ Spijon« je vzel cigareto ln prosil najbes-nejSega protivnika, da bi mu dal si jo pri-ŽgatL Ta Je silno zapušll, da bi cigareta pošteno zatTorela, in potem sta stala moža, nasrnjena drug k dru5remu, prižiKajoč cigareto. Pri tem se ni moglo debatirali. Pre-pir se je vncl v polni sili zopet, ko je protivna cigareta dogorela. OdŠel sem: vedel sem sf^urno, da mož ne bode lvnchovan. Tak tipičen pojav iz rus^ke revolucije, namreč- vojaško debato sem prvič videl brž na Švedsko - ruski meji v Torneo. Iz-prehajajoč se po peronu, sem naenkrat za-sliSal iz Kolodvorskega poslopja hrup pre-pira. Notri se Je bučno prepiralo nekoliko vojakov; zdelo se je. da so disputanti ne-ukrotno razburjeni: drug je kriča! na dru-gega, vsi rdeči v obrazih, in vsi so oenje-vito gestikulirali. Naenkrat pa je preplr prenehal in možje so se razhaiali z izrazom zadovoljstva na licih in so drus z drugim mirno govorili, čisto prijateljski. Kal pa Je bilo? Na kolodvoru so našli nekoliko vagonov žita In povoienih rlb in sumilo se je, da bo to vtihotar>ljeno na Nemško. Od tega silno razburjenje vojakov. Konec pa Je bil ta, da so se odlučili, rabiti sredstvo, ki danes na Fuskem zdravi vsako zlo: Izvoli se komisija treh članov In ta pojde v Petrograd, da se stvar preišče; ta odlok je pomlril misli. Kadar so z Nevskega Izginili meetin-jrt. Je publiko vabila dru^a zanlmivost na ta glavni bo'jlevard. Bile so tako zvane •ameriške dražbe«. Vojaki, častniki ali dame so se postavile na povišano mesto in so dražili razne drobnosti na korist tega ali drt'se'ja patrnotskesa ali dobrotvor-nega podjetia. Ljudskih mas ss je brž na-grmadilo. Dražile so se prav vsakdanja malenkosti: denamice, svinčnikl Itd.; slike Kcrjcnskega, ki jo je bilo mogoče dobiti v vsa!:i papirni trgovini, so se prodale za 5000 rubllev. Rus da za dobre namene de-setkrat vcČ nego pri nas take vrste Ijudje; Če se pa pridružf k temu še mamilo dražbe, pa darežljivo rusko srce, ki vedno malo računa, ne pozna nobenih mej. Takc draž- • V češčinl Je izSel prevod t>ođ na slovom: »Rusko I Z revolučniho Pctrogr? du« (str. 88, cena 2 K 60 vin.) In se mroda v tiskara* »Mclantikb*« PrtJEft II, VacUv-•kt U Stran 4 .SLOVENSKI NAKOU-, tn* 7 decembra i»i7. 281. stev. be trajalo časih od poldne do pol noći a đrugeja jutra ?e draži dalje. Dne 8. julija je zvočna zodba nazna-njala, da se bliža demonstracija. Z siibkim korakom so prišli izbrani oddclki neke ar-made, bujno ponosni, več tisoč vojakov; ▼sak mož fant kakor hrast; zdrava lica, mozočne postave, inteligentni, jasne oči. sijajen čioveški materijal ne le za bojišće, ampak tuđi za obnovo Evrope. Visoko so plapolali nebrojni prapori v barvah niih temi je, Ukrajine, In v rdeči barvi revolu-eijonarne države. Bi!a je to prijateljska demonstracija za neodvisnost Ukrajine in obenem za socijalistićne ideale. Vsi zasta-vonosci velikani, krasni, *ilni kakor stilizirane postave dleta holandskega mojstra. Ogorčenju, kljubovaniu. jeze v ćeli tej množici kakih 8Qf»o mož, ni bilo niti sle-đu . . . Armada dobrih otrok. Kaj me je t tem sijajnem sprovodu na prvi pogled pre-vzelo tako moćno? Ni bila to le krasna Dioška moč, ki je žarela iz nfesa; daleko bo!j se me ie dojmilo dejstvo, da se zdrava sila ruskega ljudstva kaže v svoii res-ničnosti; bil sem ganjen od Kinljiveza. krasnega razmerja ruskega ljudstva k ma-loruskernu vo>aku in narobe. Sprovod ni izzval niti običajne debate med sledalcl: »Ukrajinci zahteva]% neodvis-* o s t — dobro, to je njih pravica. Jo zahtevati; moramo se 6 tem z njltnl pomenlti. i ako bi mord* za to drusji čaši bili primernei^i.« Iz-ku.-ai sem si predstaviti podobno demonstracijo vojakov iz pruske Poljske, iz Lota-ringije ali Severnc^a Šlezvika v Berlinu, ali čeških polkov na Dunaju. Le v svobod-ni Rusiji se more vsako vpra*anje staviti fn braniti. Tu je pred vsem branitelj »potlačenih narodnosti«, ki svoje strpnosti in *v'j;e2a sočutja ne Širi samo na podanike neprijateljeve, ampak se je z veliko libe-ralnostlo lotfl dela ▼ lastnem domn . . . Po tolikih preišnjih ©svobojevalnih kome-diiah, ki sem jih prebi!, sem vide! tu na Ruskem prvo znamenje resaičnega otvobo-Jenja narodov . . . (Konce prihodnjič.) F3ls*riclrssa nft nota 'm daoalslco tim. Rarkrftj« jugos!ovan«kih In čeških p««lancev o fa!*if)kacijl ruske note j« vlado silno razsrdilo In prlpoveduj« se. da j« bll osobito grof Czernin ogorčen. Glasilo zuna* njega mlnlstrstva j« dobila potret>ro direktiva In >Fremdenbiatt« j« spustit fulml-fianten člansk proti interpelaciji češkega Svaza in Jugotlovanskega kluba« kjer oći. ta našim poslancem nelojalno«!, ponavlja Seidlerjevo neresnico o »najderrokratiS-nejftem parlamantu« ter Jo Izpopolnjuje z novo lažjo. da imajo vsi narodi v Avstrjjl enako pravico sodelovati pri organizaciji država,« Konečno t-Fremdenblatt. znova rsklamfra necnejeno avobedo driave vrtl-t! pravico aamoorJIočb« proti svojim narodom. Prav tmiien poskus nahujskatl slo-vansks naroda proti lastnim pcaiancem, ki se s tako možsto edločnortjo in značaj. *ostjo borljo za naie pravico, Je napravll -.Frsmćenbfatt s trdftvljo, da so Izjav« nssih poslsncev n^^mrn^ vsem Iskrenim mirovnim prfzadavanjsm. »Fremdenbiatt« pit«: »Pozornosti vredno je, da se sedaj bmš ravno z one strani, kl je tak? dclgo go. vortla o miru, delajo nail mirovni akciji feežkoče, kl bi mogle spraviti v nevarnost uresntčertje dela. ki si ga kar najbolj vro-oc žslljo vsi narodi monarhije. Ne srne se vendar pozabiti. da v monarhiji prebivaj« najraznejie narodnoatl (1) In da mora pravica samoodloćbe enega naroda imet! naravno mejo v pravici samocdicčbe ilmye||a naroda. 8rez dvoumnosti se mora fiaatOflftf proti tikemu postopartju v interesu ekelttence monarhije In v Interesu vro-ce zaletjenega miru. »Fremdenblatt* za. ključuje svoj članek: Vlada bi • svojim Jasnim staMičem ne spravila v nevarnost miru, pad pa take izjave, kakrlne obsega omenjenl (čsskt m jugoalovanaki) komunt-kć. Simt eertt demaue ftnes!« O fslsifikacl-jl ruske note pa »Fremdenbiatt« ne govori ftobene beeede. Z nobenim stavkom ns skuša razjasniti zelo Čudne stvari, da je bil za. moJčan bistveni del boJjšaviSkega mirovna, ga predloga, del o samodtoločbl narodov. »Fremdenbiatt« je dal signal in r veliko vnemo so za njim kreni U vsf vladni li. tti (katerf list na Dunaju ni od vlade odvi' senf) od sNeue Frei Pressec pa do l?fb-Žurnala di^najakih fljakaajev rWiener Ex-fcrabfatta«. -Neue Fref Pre—* pravi: Skupna iz. java Ćohov, Jugoslovanov !n Ukrajincev Je dokaz, da Je tem Ijudem avttrijske ^azpoloienje Neues VViener Tagblatt« pravi, da dosedajna četka taktfka ni bfla * uspešna. Ruska revolucija je uničlla panslavfzem In fteosJavtzerrt. Slovanl ntso enotnl. Čeh! raj 99 vrnejo k avstrijski državni misli In če. eko ljudstvo bo s tenn eoglaialo. >Relchpost«: Slovanska Izjava hoče tzzvati spore In napraviti tcikoče ml rov* tim pogajanjem, da, heče ta pogajanfa sploh onemogoćlti. To Je felon'ja In zločin prott vojakom vteh narodov In proti narodom samim. To Je hvaleinost v!adl! .To je zahvala za amnestijo, zahvala vejakom, kf se borlfo proti tolpl lopov! Osterrelch'sche Vo!kszeitur«g» besn?, da čehi In Jugoelovani smatrajo idejo sa-modoloćbe narodov, tako kakor o njei go. vcr!jo v Londonu in Parizu. Zmotlli se bodo, Avstrfjaki narodi si ne dajo vsi-liti VVHaonove formule. -v VViener Extrablatt«: čehi, Jueeslo. v«nl \n Ukrajinci hoče to morda. da bi ru-aka vlada svojo ponudbo umaknfla, cni hoče Jo. da bi se vojna nadaljevala tako dolio, doklcr sfovaško ozemlje ne prlpade Če5'T3 dva ^tora. Oobnice so odnrte, r?'-ve tu fn t?m vršene ven, frrobnfre kardinala Misffe rf. Od oltar-jev je k^e k^k m^rmorjev droH^c. sicer vse nzvalina okro«: fn okrov. N*kdo Je sre^3i na Svet* rorf t« dni veliko ?rno podivi?ino n^čko. Strah r* je oMel pre^ to *ivq!'o, ker so v t^ovske^ •jozđ'i ^ivHr ?e dtvfe rv*%+. C;~t^ H5 S^te ko Je svoio debelo p»!?ro n?sta-tIU kakor puiko, sa je zcaiiiU ta ofir- nila proč. G r g a r je razpraskan, šlep ponesrečenec. Smrt gleda iz razbitih udov "njegovih. Sveti G a b r i j e 1! Sedaj si zo-pet nas in prene.ia naj tisto ,«>edasto imenovanje ^-Monte San Qabriele-T. Te-koči jarki, večje in manjše kaverne, zavetja, po globokiii jarkih so drli italijanski oddelki navz^or. Gori je vse razpredcno in tam so se spustili na juriš. Severo - zapadno stran na vrhu so imeli italijani. južno - zapadno stran naši, vrh pa je bil sporna Mast. enkrat so pridrli Itaiijani gor, pa so bili vrže-ni dol, kakokrat se je godilo tako braniteljem. Povsodi vse razsekano in raztreičcno, povsodi grozni sledovi besnega borenja. Tam kos človeka, na oni strani konjsko plcĆe. nevarnih eksplozivnih snevi polno. Živega bitja ni, le Crna vrana je prikričala nad to grozno pokrajino. N^-ki goriški turist je pripovedoval, kako grozno pot je imel z Gabrijela na kronberško stran. Ob ',45. je bil še gori, potem pa dol skozi žičevje, preko rup. lukeni, jam. Strašno je bilo, doklcr ni pi-isijala luna. O Šv. Katarini se ne vidi nič, skal ni več, velika drča, posuta s kamenjem, teče navzdol. Brici se vračajo na svoje domove. Mnogo jih je bilo bolj v ozadju za vzhndnim delnm Brd. Sedaj hite na svoje domove. V Koiskem jih je okoli 300, v Vipolžah so skoro vsi doma'. V Kojskem je bilo poručenih kakih 10 hiš. Kojsko je bilo ves čas evakuirano. Italijanski vojaki so operirali tam. Entent-no časopisje je svoj čas pisalo, da so Italijani Slovencem pravični in da so otvorili v Brdih slovenske Sole. Ali to ni bilo res. Sole so bile italijanske, italijanske duhovnike so bili poslali v Brda in niti propovedovati nišo smeli slovensko. Značilno za razmere tamkaj je, da ie bil prišel viđemski škof bir-mat v VedrMan osem dni potem, ko je bil tamkaišnji slovenski duhovnik, ki je pripravljal otroke za birmo, interniran, poprej interniran. Politične veitf. == Deklaracija naših bi čeSMh dele- S^tov, podana v otvnritveni seji avstrij-ske delegacije. ?e glasi: Naš narodni razvoi more biti rasturan le, ^ko bo priznana pravica samoodloćbe na.;ih narodov v naipopolnejši meri, srlo§no, očitno in iasno brez zahrbtnosti in ako bedo podane neprekliene, vsake dvoumnosti proste, popoinoma obvezne garancije, da bo ta pravica brez odlojca vzeta v razpravo. Podpisani: StanSk, Udržal, dr. Korošec. dr. Korner, dr. Za-hrandik, Klofač, dr. Laginja. Sffibrny, Habermann. Tomašek, dr. Cin^rija, Fon, dr. Sfrar.skv. = Škof dr. Jeglič o razdoru t S. L S. fn o iugos'ovanskl delegaciji. Knezoškof dr. Jeglič objavlja kot visji du^ni pastir v »Domoljubu« z dne 6. decembra uvodnik »Za mir v naši deželi«, datiran z dne 29. novembra. V tem članku razpravlja škof o razdoru v S. L. S. in o iu^oslovanski deklaraciji. Boj proti drju Sustcršiču označuje kot »medsebojno borbo najboljših mož pri nas na Kranjskem.« Drju Šu-teršiču očita, da je radi osebne užalje-nosti razdri S. L. S. in ustanovi! novo Kmečko stranko. Skof pravi: »Nove kmećke stranke, namerjene zoper vse druge stanove, ni treba-. Zato prosim, srčno in nujno prosim. Vas mo'c. iojebno vse občinske odbornike in župane, da novo kmečko stranko kar mirno in tiho o d k 1 o n i t e. se zanio ne podpišete in se ne udeležujete morebit-nih shodov po občinah, ki bi jth prireje-vrsla. O deklnracijsi pol'tiki pravi: Naj-boljši možje so prepričani, da miru in pm viče ne bo. dokler borno mi z vezani z Nemci, Hrvati pa z Madžari. Tn ker je na Uunaiu odsek, ki prenareja usta-vo, so vsi jucroslovanski poslanci skupno poc'nii izjavo, da mi avstrijski S'o-venci. Hrvati in Srbi hočcTfo bi i po-polnoma ločeni od Nemcev in Madžarov ter združeni biti v skupno državo \ mejah Avs+rije in pod žezlom naših Habsburžanov. Veste, kdo ne mara za Avstrijo. ne mara za naše ces^rje? NnibolJ zagrizeni so-vražnikf so brezbožnl prosto-zi d a r j i. ki sovražiio Bos:a in Cerkev katoliSko. Ker Je Avstriia še edina ka-to!i«|:a država in ima vladar je zvecte katoliški Cerkvi i:i sv. OČetu, zato ja hočejnj razdreti. Mi pa hočemo imeti močno Avstrijo, s stadom odbijamo od sebe njene sovrafniVc. pravico hnčemo za vse narode v Avstriji. pravico pa tuđi za nas avstrijske Siovane na jugu. Vse to sem Vam rmtanko pojasni!, da Vas ne z^eirajo gcs'a nasprotovanih ... Molimo? Molimo doma in v cerkvi prvič za mir in Ijubezen med nami Slovenci, za mir in Ijubezen med vsemi nasimi stanovi, za mir in pravico med vsemi narodi r Avstriji. za mir in slogo po vsem svetu. — f Anton Bonaventura, škof. = Novf kurs ▼ Avstrii!? Pod tem naslovom javlja »Frankfurter Ztg.c z Dunaja: PoduCeni kro^i hočejo vedeti, da je v Avstriji zopet pričakovati spremembe kurza, ki da se je pričela z od stopom grofa Polzerja in predstojećim odstopom ministrskega predsednika Seidlerja. Samo na sebi to ni baš neverjetno. Polzer in Lamnsch (znani profesor rrednarodnega prava In član gr»ST3o?ke zbornice) se sr-airati kot začetnika znane amnestije, o kateri me-mjo vsi državi zvesti krogl, da le bila preuranjena in pogrešna Ministrskemu predsedniku se očita, da ni dovolj energično nastopil proti češkim parlamentarnim izgredom in da je vsled tega povzročil na Ogrskem protiavstnjsko razpoložcnjc. To razpoloženic bi se moglo znamo zboljšati, ako bi v Av;;triji prevzela vajeti moćnejša vlada, ki bi zopet vpostavila državno avtoriteto. Ako se od tuzemstva srne pričakovati, da prehaja preko čeških in jugoslovan-skih deklaracij na dnevni red, se nepriiateljskemu inozemstvu ne more zameriti, ako izrablja češke in ju^o-slovanske izjave za podaljšanie voine in se hvali, da del avstrijskeca parlamenta odkrito ž njim simpatizira in srne simpatizirati. Država, ki nima dovolj poguma in moči, da bi omejila tako postupanje, nikakor ne more imponirati sovražnikom, ki jo hočejo unićiti. Zato ni povsem izključeno, da zastopniki ostalc^a dela parlamenta, katerih narodi moralo doprinašati za državo naj-većje žrtve in kl torci vsled podajša-nja vojne največ trpijo, izsubiio potr-pežljivost in da priđe v parlamentu do dogodkov, ki bodo onemogočili n a d a 1 j n o z a s e d a n j e. — Židovski dunajskj korespondent »Franknirter Zt.s« se je pokazal v vojni naistruDenci-šega sovražnika Cehov in • Jugoslovanov. = Vesti o odstopu ministrskega predsednika. 2e pred dnevi smo poro-čali. da se v političnih kro^ih govori o skorajšnem odstopu ministrskega predsednika viteza Seidlerja. Te vesti se zadnje dni ponavljaio in zatrjuje se, da je bilo sprejetje provizorične nagodbe v državnem zboru zadnji državniški čin« sedaniega kabinetnega šefa. Trdi se nadalje, da bo vitez Seidler imenovan za naslednika ravnatelja kabinetne pisarne grofa Polzerja. Ministrski predsednik pa postane sedanji poljedelski minister grof Silva Tarouca. = Za izločitev Kranjske in slovenske Štajerske Iz vo'nega ozemlja. Poslanci jugoslovanskega kluba so inter-pelirali vlado radi izločitve Kranjske in slovenske Štajerske iz vojnega Dzemlja. Interpelacija zahteva, da se vlada takoj obrne na armadno vrhovno poveljstvo z nujno zahtevo, da se izločitev slovenskih pokrajin Čimpreje izvrši. Ni nobe-nega vzroka več, da bi Kranjska in slovenska Štajerska še nadalje prenašali prometne težkoče, cenzuro pišem in brzojavk itd., ki so združene z vojnim ozemliem. — Iz pofskega kluba. Skupina poljskih poslancev pod vodstvom poslanca Stapinskega je zopet vstopila v Poljski klub. = JugosIovanskS klub za družino Onizima Popoviča. Tragična usoda Oni-zima Popoviča je dovolj znana. Ju^o-slovanski klub v dunajskem parlamentu je izvedel sedaj za beden položaj njegove družine, vdove Simeune in devetih otrok, ter je tzročil skupnentu voj-nemu ministru in ministrskemu pred-sedniku spomenico, v kateri se navaja, da je pokojni Popovič ves čas, ko je bil v prciskavi, trdi!, da je popoinoma nedolžen. Popoviča so poznali vsi za jako pridnega, deiavnega in podjetnega moža. Denunciral ga je neki njegov ro-jak, ki ga je zavidal ravno zbog njegove velike marljivosti in podjetnosti. Oni rrtok Porovičev je bil v vsci okolici na jako slabem gl3su, dalmatinski sodniki pa bi znali povedati prav mnogo, kako daleč šega mržnja med rojaki, kadar gre za materijalne interese. Popovič je bil obsojen in usmrčen. Denuncijant je na to začel govoriti, da mu nikdar ni prišlo niti na um, da bi želei Popoviču tako smrt, marveč da mu je hotel samo »pomagatic. Pravijo, da je ta človek umri bolesti in tuge nad tem. kar ie storil Poroviču. Pozneje so se raznesle vesti, da je bilo sodno postopa-nje proti Popoviču obnovljeno in da je bila izrečena popolna njegova nedolž-nost. Pokojniku da so se izkazale tuđi vojaške časti na njegovem grobu. Družina Popovičeva pa oficijelno o tem šc do danes ni obveščena. Zato zahteva Jugoslovanski klub obnovljenja sodnega postopanja proti Popoviču in popolno odškodnino upropaščeni družini. Pono-vič namreč si je nalcl precejšnje posolilo na svoje posestvo, hoteč si to raz-širiti In s pridnim delom kmalu poravnati dolg. Dolga na posestvu je 33.000 kron, od -teh samo pri dalmatinskem hi-potečnem zavodu 25.000 kron. Jugoslovanski klub zahteva nujne pomoći za tako hudo udarjeno PopoviĆevo družino. = Pcslsnec ćr* Izidor Zahradnik Je naznanil svojemu volilnemu okraju, da se odreka svojemu mandatu. Povod tega je, da nekateri preveč povdarjaio, da poslanci ne vrše svoje dolžno^ii in nišo niti prisotni v sejah državnoga zbora. Dr. Zahradnik je bil tuđi enkrat med odsotnimi, in se je javno v listih opravičeval. da je preveč zaposlen in da nima dosti časa. Vzlic temu je V. Dyh v »Nar. Listihc hudo udarjal ria te poslance, vendar pa ni nikdar imenoval drja Zahradnika. — Dr. Zahradnik, duhovnik, poslanec agrarne stranke, je eden od najboljših naših ljudi v parlamentu. Je zelo priljubljen in vpoštevan, in vsak ve, da dr. Zahradnik izredno vestno vroi sveje doHnosti. Ves narod je bil srečen. da je bil dr. Zahradnik iz-' brao v delegacije, ker on oduševljeno. trdno brani prava našega naroda, in n( za kompromise. Češki politični krogi s? trudijo, da ugodno rešijo to zadevo. Najl praški dopisnik nam javlja, da bo dri Zahradnik svojo izjavo najbrže prt» klicat. = Interpelacija radi torperjne^a; čolna št. U. Češki soc. demokratični^ poslanci Haberman in tovariši so inter-^ pelirali domobranskega ministra gledaj sistematičnega sumničenja mornarje^ češke narodnosti radi torpednega će Ina št. 11. ki ie prišcl Italijanom v roke. Po* povelju 17. novembra je bilo na tem čolnu moštva: 10 Nemcev, 4 Hrvatjo, 2 Ceha, 1 Madžar, 1 Slovcnec, 1 Itali-jan in 1 Poljak. Poziva se rninister, naj poda uradne podatke o moštvu omenje-nega čolna. — Ncmški listi so trdili, da je bilo moštvo samo češko, ražen dveh Jugoslovanov in ti da so povelinika zvezali in odpluli s torpednim čolnom V Jakin. Kakor čujemo, se vr".i o stvari stroga preiskava, najbrže dokaže, da na vsej stvari nima narodnost nič oprav-ka in da so bili Cchi grdo obrekovanL = Zbor zaupnikov češke narodno« socijalne stranke, ki se je imel vršiti r nedeljo 2. ^decembra, da bi določil načela, na podlagi katerih bi strankini voditelji pregovarjali soc. demokratično stranko, se ni vršil, Ves interes češke javnosti je obrnjen na Dunaj, v delegacije in parlament, zlasti cdkar nam Slo-vanom vlada zanika pravico lastne, svobodne odločbe, in odkar se v tem zmislu tuđi pogaja z boljševiki. Ogorčenje je med češkim narodom veliko* in je vlada zgubila vse zaupanje, ako ga je še sploh kaj imela. — List »CeskI Socijalista«, katerega je hotel Izdajati poslanec Stfibrnv, je vlada tuđi prepo-vedala; zakaj, ni znano, značilno pa Jo* da je nemškonacijonaina »Bohemija« objavila članek, prevod iz češkega lista »Cechoslovan«, izhajajočega v Kijeva, V tem članku se slika dvajsetletno delo-vanje češke narodno - socijalne stranke in se poudarja, da je ta stranka po vseh svojih močeh delovala za vresničenje češke samostojnosti in pobijala Avstrijo. Članek »Bohemiec je torej očividno oficijozno pojasnilo, zakaj vlada nt pusti narodnim socijalcem izdajati no benega lista. = »Sociailstickć Llsry«, organ opozicije v češki socijalnodemokratskl stranki, izidejo 5. decembra. Odgovorni urednik je poslanec Fr. Modraček. = Madžari se maščujeio... Iz Budimpešte poročajo: Po starem običajn so madžarski delegati, kadar se fe vr* šilo delegacijsko zasedanje na D u na ju, oddajali pri vseh avstrijskih delegatili svoje vizitke in sicer s posredovanjem delegacijske pisarne. Tokrat so madžar« ski delegati sklenili, da češkim dele* gatom ne pošljejo svojih vizitk. == Kdo je cenzuriral Stadlerjevo fz* javo? Iz Sarajeva poročajo: Koncept znane protideklaracijske izjave nadško-fa Stadlerja in komentarja je bil pred objavljenjem in pred no ga Je Stadler podpisal. predio žen skupnemu finančnemu ministru barom Burianu v cenzuro. Avtor izjave in komentarja je nadporočnik dr. Pilar. Koncept je bil pred objavljenjem na višjih mestih popravljen in zredigiran. = Mirovni shod ruskih vojnih vjet-nikov se je vršil v nedeljo v taboriščo Lebring pri Gradcu. Sprejeta je bila re-solucija, ki izreka boljševikom z» upanjc. = Trockif obljubila tuđi tajne doku* mente centralnih držav. Iz Petrograda poročajo švicarski listi: Predno je pričela boljševiška vlada objavljati tajne dokumente, oziroma pogodbe entente, je napisal komisar za zunanje zadeve Trockij v »Izvjestjihc članek. v katerera pravi: Boljševiki bodemo držali bese-do in brezobzirno se bodemo postavili proti vsem imperijalističnim nacrtom entente. Toda nikakor ne bodemo eno« stranski. Objavili bodemo tuđi doku« mente, ki se tičejo imperijalističnih ten-denc centralnih držav. Kadar si bo nem-ški proletarjat potom revolucije izsilB pristop k državnemu arhivu v Berolinu« bo našel tam dokumente, ki nišo prav nič boljši od onih, ki jih objavljamo ml = Dr. Šmeral o carskih arhivih »Češka Korespondenca« poroča: Na nt* kem političnem sestanku v Humpolcu jt državni poslanec dr. Šmeral navajal inozemske revije, kjer svari profesot M a s a r y k pred prevelikim optimizmom. Nadalje je dr. Šmeral. izjavil, da so našli v arhivu ruskega carja priloge, kjer se »češke zadeve neugodno preso* jajo. — Z ozirom na ta dr. Šmeralov govor pišejo praški »Narodni I istv«: Za* nimivo je, da so ta razkritja deiansko čisto nova. vsaj, kolikor vemo, jih ni bilo v nobenem časniškem materijalu, ki ga je cenzura dovoljevala. In dr, Šmeral bi teh izjav gotovo ne podal, Čo bi mu jih ne dali jako zaupni viri na razpolago.Venakih slučajih ćutimo dolž-nost, vse informacije označiti ali pa, čt gre za zaunna poročila, jih zamolčati. = Italija v ruskih tzjrrih dokumsn« tih. »Pravda« navaja pogodbo Anglije, Francije in Rusije z Italijo, katere po-moč se Je imela zagotoviti ententi. Iz obvez entente napram Italiji posnema« mo: Pri prihodnjem mirovnem sklepu ima Italija dobiti: Trentin, vso južno Tirrlsko do njene naravne meje, t I. do Brenerja. mesto Trst z okolico, Gori&ko ki Gradiščanska vso Istro do Kvamt* 281 Stev. .tLOVtNSKI NAKUD*, dne 7. decembra 4917. Stian 4 ra, z istrskimi otoki, nadalje Dalmacijo v sedanjem obsegu z Lisarico in Trebi-njem, na scvcru in na Iu^u vss ozem-Ije cio crte od brerra Planirale na vzhod do razvoćja, vsled česar bi prišle v italijansko porest vse drline in reke, kl tečejo proti Šibeniku. Istotnko ima dobiti Italija vse o'cke, ki leže severno in ' rapadno dalmatinske ob~U. ItrJija im* dobiti nadalje Valcno, otcke Sasseno z ozemljcm v zaćostno varstvo te poscsti v vojaškern oziru. Obdr^i vse se-aj ?a-tedene otoke Dodckaneza. Ital'ia dobi delcž vo'r.e kcntricucije ro meri njenih Žrtev in narorov. A:;o se razori fran-coska in anrr^v ' a kr>!oni:a!na posest v Afrikt na strofe tvjrrtjije, priznata Francija in An^ila Italiji rravice do kompenzacije v ob!i!ci nz'irjenja njenih posestev v Erfcrcji. Libiji in na ozemiju, ki m ]i na ira^co^-e in n^!e:ke ko!o-nile. IVancija, An^lja in Rurija rrcvze-majo obveznost, da bedo lia'ija podpi-rale pri ovirartju padeža rri norjhi'iih njegovih di;:Iomati:nih koraliih za do-seso kakega mirovnoga s^lca a!i cre-ditve vprašanj, ki so v zvezi s sedanjo vojno. * ftlfl iZ BICRl fft. . Odlikovan ie nac!r»oročnik dr. Ezoti Stare, odvetrilc v Trsta, z viteškim krilcm Frau Jc^ov^a rcuu z Toii.J đelioraciic. jlužuim križem s kro.io ra t,a!iu hrah-rohtne svetinje z meci ie c: liiov^n v^ kar Fran Švara v x\1:i\\;ini'*i. — S srebrnim 7r.sh2r.im krilca S kr.ro na traku tarabrostr.e svetirje z rnc:i so odlikovani finanene strale vf.ipazru-ki: Josip Gustinčič, Josip Arost in Fran Dobovičnik. Padcl j3 cb liiire: tj Albcrt bloka r, sedmc,še!cc goričke slovenske državne gimnazije. ,.»..- Ui;irl io v ptuislci toln.išinci be^u-nec Valc:nin Lo z e jt-poss3tnik iz Pre~ serji pri Kcmiiu, v 63. letu svo;* starosti. Težko je le^el v grob dal=c od svoje li.ib!;cre ćemače g-Lide. Lanka mu bodi slovenska zerrVzl Smrt rred baiunci. Na StaiersAem je umri nekdtii.ii doberdobski župan Anton Jare, st^r 85 let. Obnoviisv Gorice. Neverjetne so fe prve uradne priprave za obnovitev Goričke. Ako pojde po tej poti, nas ča-kajo neverjetnosti vseh neverjetnosti. Gorička trscvsl-io - obrtna zbornica je sklicala na Dunrja sestr.-.ek zaston~i-kov tr%nv. mnistrstva. R? spravi; ali SO o cbiovi^vi Goričke in poT.vnr.vi voirte škode. Zbornvalci so skler.il!, konstituirati se v odbor, čisar veds-tve-e posle prcvzame tr^ovsko - obrtna zbornica. Vlada namerava ustanoviti za Južio vojno ozemljs poseben vojnokreći i tni zavod. Goru-kl Slovenci morajo lo z opravičenim oTorčerijem sprejeti vest da bi trT. - obrtnička zbornica obnavljala gorFt-o delelo. V tcj zbornici J:o-renini vc'ik gospodarski Loj rroti Slo-▼encein in ta rnj bi sedaj cb-ravl!?la Gori'f:o! 0-jnavl:?.la bi lo ^amo it?.!!-Jan?ko, zato na nroti t ? V i ni ob^av-Ijn'cem Goriske kar najslovcsneje pto-testi-Tm. Ž'jpanstvo Bate nrznar,]a vsem svojim betuTiccm, c!a ur?du]e sedoj dona. Kćer ćo sedai ni še r * *! ne slova sedarne^a svo^eTa bi naj to stori t^koj. Popise f inventar je) naj ?e pošilja ž in2:stvij in to ne c1-lašp.ti. Po večini ima cbčinski tajnik pop'^e že.ureJc^c, Ie nekaj jih se mar»j-kn. O:1, k! ne merežo d^Mti potne legitimacije, da bi *i o^.edrli rvaj doTt. naj to sooreče žunanstvu. Ako je rji-hovo stanovanje tnko, da se d?, z milim trudom popraviti, recimo, da ic Ie streha p š'codovana, se jim preskrbi potno 1eTt:ma-:'j'>, ćrv—"* :—.->-.. Stvo ro'o'aj ri^rrer.o ; . ' ' > je v tak cm slnćriu, ći se dr;o z mr *n tTi:č-m podaviti. Če se pa ta mala po-rava ^edni onstf, bo na pcm!^d vsled r*r!:rote r^tra^'ost p^torra n^i-čena. ?e!cti bi b:!o. r'a ti ss vsi dcla-imo7ni že *:e^?ij vrniti. Scc?a| je č?? ro-pravV'?fT. C- -:t!. snomtađi seja ti. V'trv-pe višjih obrsti obja\i žrnan^tvo v li-ttih. — Anton B r e 5 č a k, iman. Veirca tat-'-a. Z voza. r '■-'■? ži-ril za Sv. Kr'v- pri T»- M!o nk^^de^eTa razne^ra blaga v vTedncsti 4200 V-nn. Prinior?!!:* p-^Ste. !>e ^. decembra 1917 se 70-^ct o^T5-c r^*'~i nrad Ko-barid sarro za t>:^Trr*:o dosH. iz-▼zemši za^eNio rckomanđacfio. I^tc^^a dne se rp-*"iri sW?ba pri Do^fie^ ur^du Nab težina 2 na de^-ri p-nret in na nrrrret z ^Tc^no^tnimi pisrri In za-▼itki. Pri zavit1:?^ ie rrrr'cna te^n na 10 ksr \n p^«?čb? vrec'nosM ra 100 K. Kćo r4 Vaf? KJe se na^sia dn??Jna Vnst PoTa. Od s?-Četf:?» voi"e 7. Ital'in "e v«^ rji'3 o svni-d\ Kdnr bi V^f vcdel. naj m:i SDoročf, oziroma se ćrv?\^\ nazna^ia nfer^v noslov. — Autori Jckfn \z Ko:*Vera ?t 195. se n"""1^ v n^do^onu v Vrđni^u ,v Slavoniji. I?3e ženo in net otrok, k! so ost?!i d^nrj. ka je Us!''*an ras^^el Brda, in od talcrrt ć?Mc re ve ni3 o nji^. Kinr M kaf vedel, nsj m*i spojci. — Rrtd^lf 7nrznt, pri k. u. k. Inf. - Rc*. Z)7, 18#97 Knmn.. po- izvcd*^'> ^o svojih star.*^. drma s r*u-ma pri Kofc-T:ern, ki ?o b**Ti rr\ časa ita-lijansVe vrj*?e lrrt"rrir?.r?. K^or o nlf*? kai ve. naj sporovi na zgoraj navedeni oaslrv. Dopisnice i? vj'trlfitv*. Pr! »Pr>«r©- •• maliAjajo al«đ«Č« dopUaic« ta Tjetei^ •trm: Jakob Luketlfi, Branfcm ^ KođreU »t. 10; Piak Stefarija. Rame It. ««. pri Gr-garja; Jotefa Stania. Trst: AndreJ Plesnl-ćar. Sedorec ftL 46. p. Bolkan; Mihael Po> gorcik. Gorica, ulica Ci^uui. ul. Carnpl it. 15; FranCiSlia Frlmožlff, PeT^n« St. ««; M». rlja Sefir, Gorica, na trru ftt. 21: Sev«r fittfan. Orehovljo . BilJ«: Bensar^ina BrankcTiC, VolCjadraga; SU!« Argiifetln«. Orehortje - Filje; ?!ari5a E*.K*«hn«, ^ .-r>, fcers; Alojx Cbljubek. Pes. Spita!. K. U. Abt. U Z. 41 Poltenis; Toma* Terlikar; Cecilija Mihe!). Volčjadraga; Josip DopU-kar, Dornberg čt. 178; Martin Maruslć, ^.'rani'-a; Jcic^a Lukežič. Braniča ćt. 10; Jo-let Grbec, Kočerje, prt goap. Francu VerJerLerja, pisarna 6t. 202; Anton TerCK*. St i'aver rri Gorici; Matilda Terčič, At. Maver; Miči Kreše. Ljuo^ana, Uuauj^ta cesta 17; Peter Briako, Gorica, c. kr. r«_ đarskl inspektorat; Katarina Stanič. Ka. na!. £t 22; Rudolf Zorzut. k. u. k. Inf. Kog. Kr. 97., 4. Ersatskomp^ Dunaj; Fona Fran. Karfenberg. fitajcrtko; Marija Leban, Sv. Lucija 6L 70; Mihaei Stekar, k. u. k. Inf. Rc^. 87^ Z\is 6, Ljubljana. Nova Siska; I ržula fitaliul. Gorica, ul. JTft^driia. 6L 84; FraiiCiika Frar^rSiJn, ?c!o št. 45 pri Tr-£iču; Marija Pahor, F«3o fet. £« pri Tržiču; P^v£Io Ancirej. Gorica, uL Kottanjeviea fit. 13; 5?arkič K^-Uta, Gorica iil. fet Pctor, it. 2i; Jaliob Smrekar, Grahovo pri Tolminu; Teiezija Kugoj; Arton Plesničor, Zavrh Lt. Z1) rri Trnovcm; Mari.'ai \>!ikon??»t Selo it. 42 pri Gorici; Berta Podgornik. Selo žt. 23 pri Gorici; SinoliC Anton, Lanđst. Abt, čevljar; Karoliaa Prinčlč, Steverjan rrl Gorici; Marija Koslc\ Cor. Cerovo pri Corici; Franči.-ka ćevciok, Vol^jadrasa ft. 112; Ljubljana. TrZaška ceet^ 4t. 17; i rranCIi'a Ke'jer, Trst, ni. S. Eremo, fit. "TJ; Tol.1 tvetlra, enoletnJ prost^roijeo : ST. p. • * * : l;ai ^ettcnrnft^a^in t . b.j-n!. " - a. ft. Petor pri Co- rici ft. 208; - **---?. .'t. Fiorjan gt. IW; Fra:-i .:.-,.„ .:_-.; 3 - Cr^:«ro pri Gorici; *iars*»rf;a iJodsoniik» Gorica* ni. Livada. Lt. 24; Jc:ef Acder'JĆ. Ta' or £t. IG rrl Ri>.cnbcrrJ: Co'Ja Va'.ontln, Sp. Cc. tdto St. 29; AvguStiTim Kcir.r!, Kror.beri;, St. 53; Acdrej LcšCak, Avče St. »7; Marija Hffbek. Mrtovin fet. 68. pri ćrničah; Aloj. tija Peric. Do!. Vcrtojba; Marija Krali, Dombcr^ St. £C*; Jurtina Cej. Voglarji St. ?5 pri TrncTcm ra Pnmorstm; Iratj La-r.in, tt. Acdrež; Murih ^nton. Bate pri Goriri; Jožefa Brct.iž. Solkaa fit. 98: Ivan Bcrgiiic, Ee'o £L 14 jrl Todnielcu: Savi i Mina,* Selo St. 14 pri Pođmelcu; Katarina Recko, LoVre ft. 8; Pranc MarrSi5. O^at-jeselo ?t- *3; Acton Kode:ja. Plave: . Ka-ro-:na K?bcr, St Pc-ter St 204; Frnnc Ste. paucič, HenCe £t. 214; Fani Ko^c!a, D'iaaj VII, Nca-tlft^acre £t. 40 «S; Marija Tar_ Sič. Gorica, ul. Del boseo §t. 17: Koluta Fr&nc, Kron'^erg St. 27; Janez MuCIS, St. Andrej št. 114: Iran Makarorie, Arče; Eca Fsdovan, Gcricit, ni. dcl Eosco, Stcv. 36: Zctko Fran;a, Dcberđrb, ft. 13 15; Martin M^kuc. Krorberg St. St: Veronika E^rJ-Ica 6t. Ptter; Mari a TTo^r.ik. Korrl-Titvče §t. 20S; Pavlina £iroX Ccporin 6t. 11; Katarina fepacapan, Bukovica pri Vo!č5iora?i; B!?.ž Cro?n.r, Mostar, Hrrce-E^vip.a; ?f3rl;a Naj "ec. Fcčcerkcv Ft. 49 pri Hskelrc; Jožcf Eerginc, Rcrirto gt. 47t pri Poetojni: Zor!*o ?camo naroč-nino. V tem oziru ne zahtevamo od ns'ih prijateljev več, kakor da nam o?T!3go5I:o fbrati eksistenčni mlrimum, ki je p o z o j obsto-i a. Tud? z mvo naročnino ostane *?lo-ven?iki Nnrrd€ eden najcenej^ih dr.CTnikov, kar jih splnh i7haja v Avctriji. Pre^pičanJ smo, da bodemo omšli pri svojih raroč^ikih popt)Ino nttur^ei'anie težke*ra pnlož?j^. Primcnn z^i??ni Članarini se ho r>odrr'ila tuđi posamezna številka na-'eta lista. Od 1. ianusria 19^8 veV* torej »SIo-vfnski Nnrr d« v Ljubljani: C?f|»1MB«. . . . K ?>— •^Ic'no.....1^— ■Metno.....8-— na mfsec . . • 9 2 71 Za ?oš!ne naračaike reh"!: cc!o1p!?to. . . . K 35-— V^letni . . • . m 18»— l;4letT!0 . , • . • §•— ra?sečno ..... 3*— Za ^mrHo K 49. Za Vte drm^m deŽ3la K 4^ Pocame?fie itevilke tta-ne;o 14 vinarjeT. UpravniSt?« .Slor. llirođa* Kar ie vo'ak v boju s tftganloi svo'ega živijsnja priborilf morijo doma ostali ohraniti s okrcplienjem fir.Enine moč: države s tem, da pod-p^cio vojno p9so'!!o. Ero latili. ftju iK3i ii HilaitD k ft Vedno bolj se ponavljalo vesti, da bodo prtmirju, o ka te r em se sedaj rai-pravlja, neposredno sledila mirovna pokajanja. Res da se vrše dogovori za-krat Ie s sedanjo rusko vlado, toda kakor kažejo razmere, preureditev odno-šajev z Rusijo ne bo ostala brez učinka na ostale čtene entente. Le Se malo dni ]t do definitivnega zaključka VII. voj-lega posojita. Živimo v času velikih iogodkov. Ni prazna fraza, da bo tišti, :i se v trem tku, ko padajo velike od-ločitve o na^i bodočnostl, ne pridruži celokupnostt prcbivalstva, zagrešil velik greh. Porabimo torej ča 5. Do 15. decembra se 5e podpisuje VII. vojno posojilo. Ta čas je predpriprava za časten mir in za zasi^uranje varne in gospodansko lepe bodočnosti. Dnevne vesti. — Iz ministrskesa prezldlja. Cc- sar je povišal načelnika tiskovne^a urada v ministrrkem predsedništvu sekcijske^a ?efa Friderika P i n s c li o-fa v viteški stan. — Povrnitev častnlikfh larž med mobilizacijo, ć'aatuiki in ćaRtnišltl »spirantl, ki so odložili ati pa TFled oćločbe ^artuega ■OuA bili rrlsi'Jonl onlofcitl ivoja iaržo, Jo moreno znove zaprositi potom »krajftaneg^i rc-haLilitacijske^a postop&nj* nm. r^dlagi pajvl54f» odlo^b« pokojr.esr» cerarja Franc* Jožffa U *> rtre lf>. aprila 19IB (c. kr. odi. pres. «t. CC39. 19. aprila 1013,), in nlcer pođ *1t>*očlr-*l poerojl. 1. Oni. M eo vslod Ta.7.šlr-jenja frnovojniftk« 6o\*i\o*t\, ▼ rojaSki sin. t\,\ preKo čoločrne dobe: 1. tlFti, ki no bili ca roala^i kaKe^a nuDcrarbltracIjskega 15. t. m^ do ka**»rega roka sprejpmm rađaljn« pri jar« oficijelno mesto Ljubljani ka kreditna banka r Ljubljani in n*rne podnjžrl^e r Splitu. Co-loTrn. Tnrtu. SarmjeTU. Gorici (t. i. Ljubljana) in Celja. — Oštro prltofbo moramo nasloviti na naslov ljubljanske glavne poSte. Vsak dan nam pnhaiato ekspresna plima, ki bi morala biti pred drugo pošto v na*i redakciji, nijkisneji v roke. Kar se vzm ]• danes pripalilo pa preseza vji mele. Ob '412. d-pMdne. torej ob za-klj'Tčku UsUu smo preieli med drugim dvoje ob.'irnih ekspresnih pošiljatev s dunai-«!;iml poročili, katerih ena Je bila najpoz-neje »roči ▼ Ljubljani, druga pa d a-nes zlutni « brzovlakom! Pri tem «mo pcr.laH ob */»9. na pošto vnrašat ali ie dospclo za nas kakSno ekspresno pismo in se nam je odgovorilo da ne! tejavljamo odkrito, da Je naSe potrpežljivosti konec AH meni ljubljanska pošta, da nas sme tuđi ona ovirati pri na$em težavnem detu? Pokazali ji borno, da tt temeljito m o t i. — Brtmm pozdrav« v»«n brmle«m ta brarkmm »Slor. Naroda« potiljamo aloven-skl fantj* Is »okr^sn« neznanlc« vojn! od«-leni v RlatoTCch 6«i1co«: Podđ«e«tBtk Lo5-se Gušter*ič; pelM: Fr*no Rudolt Jatomlk Frmnc, Saiar Josip. — Uporaba tovarnllklti «lr«n. C kr. pollcijeko ravn*t*Tj«tTO jm m rasajtasom * điM S0. arfnsta 191T prepoređalo uporabo tovara iftkih alrear pred «aCetkom In po av klJufiku deku da •• na ta način samenjava teh sf.Tnalor s alarmom pred sovraCntml letalci prepreci. tCer to «• ranser* med tim časom Mstveto tpremenile, •* J« to-varnam uporaba •^ren sa alenalizlrasj« so. pet đoToilla. ObCiajrtro toroj nima porod*, Sjft aa SS) Wbss «aa\ siflftaJeiv ▼vBiaaasPSaaa) ^^ marre« naj smatra trn alsaato aano tedaj za svarilo pred letalcl. ako a« pojarijo po-les teh ilgnaloT tuđi druge naprave za alarmiranje. To naprave ao: 2 strela iz to-por na Roiniku. žvil^i na piščalko policij. sklh stralnikov in ponavljanje prvih tak-tor retretnesa ilcnala. — Oddaja tlvine. Dne 16. decembra a« vrši prevzemanje kiavns 4ivine ra armađo na sejmišću pri klavnici t Ljubljani. Po. aestni^i U Ljubljane in okolice, ki hoćejo oddati ti vino, naj jo priieno omenjeni flan ob 8. uri na lice mesta. — Na deielnl odbor prihaja^o dan ca đnem prošuje za preskrbo čevljev i usnjenlmi pod plati. Ker deielnl odbor ne razpolaga ■ tak im i čevljl, so vee toza* devu« vloge natij brezuspešne. — Ljudskošolska vest. Abs. učiteljska kandidatinja Angela Orehek je name-fcćtaa za suplenunjo v Kamenici. — V deželni bolnitnici se nahaja te dalje časa nevarno bolan t- Iran Pirnat, naduciLfcJj iz Mokronoga. — Suirtua nezgoda na železnlci. Na kolodvoru v bDcdnji bUai je želczniiki stroj prijel inlanterista Jurja Pucala, ko ie sei preko Ura. Pucak je obležal mrtev Neznani vojni vjetuiki. Poizvedovalni urad za vojne vjetnike na Dunaju nam ie iporocil imena sledečih vojnih vjetnikov na Ruskein, Laškcm in v Srbiji, doma s Kranj-»keaa, katerih svojci se vbled pomanjklji-vega naslova tuuradno nišo mosli izslediti. Tozadevna pojasnila daje poizvedovalnica RdeCicga križa v Ljubljani, II. državna gimnazija, soba 53. Imena vujruh vjetnikov so: četovodja Ahlfeld Bruno, lir. 27, 29 let; pe.^ec Curca Franc, 07. pelp.. Postojna; DobovSek Franc 7. lovskl bataljon; Duje Jakob, 20. pcipolka; Dvorak Matija, 4. trd. art. p.; črnovoj. Kloslr Toma, lir. 27; Fied-lia Friderik, 17. pežp.: Fierin Franc lir. 27; I'lr^ter Josii, 17. pe^p.; enolet. prostovolj. rjolia Menrik, 97. pešp^ 19 let star; Gol :b Peter, 25. dom. peSp„ star 20 let; Geister Pavcl, lir. 19.; Hruden Err.5, lir. 5; podde-setnik Horwat Mirko, lir. 25. star 38 let; desetnik Jelcnz Franc, 17. pešp.: topničar Ja-sodr.ik Pavcl, črnov. top. oddelek 3, star 40 let; poddesetnik Jan^ekovič Martin, 17. pe^p., star 29 let; Klanćnik Mihaei, 7. lov. hatalj-, star 25 let, Radovljica; Klinz Franc, lir. 27; poddesetnik Križ Andrei, Hr. 27^ star 23 let; črnovoj.; KovačiČ Franc, 17. pešp., star 32 let, Catež; Kunstel Franc, art. oddelek 8/3, star 41 let; pešec KovačiČ Alojzij, 27. pešp.; črnov. pešee Krischver Franc, 15. pešp., star 30 let; Lanser Ru-dolf; Levsteg Ivan, 17. pešp.; poddesetnik Lo^ar -lakob, lir. 5, star 36 let, Tominje ?: Lu2ar Ivan, 22. str. p„ star 36 let, Rudol- fovo ?; A!cizek Stefan, lir. 25; Nastran Ivan, 154. d. baon„ *tar 39 let KranJ ?; desetnik Novosel Anton. honv. 25, star 39 let. Mače ?: črnovnj. Okorn Franc star 36 let; oešee Pus:eli Franc 22. Tiešp., star 38 let, Postojna; ? PoznajsuSek Franc, 17 pe5-pnlk; ps^ec Ple5 Rudolf, 17. pe?p„ star 29 let; Repar Ivan. 17. pe?p., star 23 let; T?e-nrr Ivan, 2. pe5p., star 42 let; Ssurlc Ter-na. lir 27.; Strmcle Franc 27. pe5p.; Szutra Pavel, lir. '9. star 19 let; Šumrada Janko, 17. pc?o.; Schulla Anton, 17. pešp., Dobra-v*! pešec 5*jža fvan, lir. 5.. star 23 let, Vrabče: Sick Franc 7. pe^n.; neSec SVam-perie Rudolf, lir. 5^ star 24 let: enoletni prostovolj. Sedmak Anton, lir. 5.. star 26 let; Szolor Ivan. saper. batali. 3, star 32 letf KranJ ?: Tehovnik Av^st, lir. 27; Torrrc Ivan, lir. 20, star 21 let, Moravče; ^aper Terslk Ivan. *ap. po!k 14. star 44 let; TodorfrrC Vikolaj. lir. 27: črnovoj. lov. Voivodlč Mita, 20. lov. p„ star 23 let; strel. Valach Karei. IS. strel. p^ star 21 let: Vo-lanček Filip. S7. pe?p^ Locatec: Zarnik Iv^ art oddel. 6'3. Kranj. V Globokem hiSaa iter. 19. pri Bro-llcah j« dne 24. BOTpmbm ninrl občespo, Štoranl In n^pdni občtnekl odbornik In član krajnppa Solskega »Teta g. Iran TJrek. N. p. ▼ m.! Patrone in granate. Sletnl Tnn Skr_ ijcT t Savijah *e je igral z rojaško patro^ no, ti je eksplodirala in dečka teiko ranila, lfiletni Leopclđ Svili^oi t Pfistalu ee je i?rr«I % ro^no pranato, ki jo "k^Ti^no eksplo. dirala. Svili^oj .1© težko ranjen takoj umrU zraven »toječa lOletoa Kristina KruSnovec je te*Ko ranjena. Tatvine. Pred par 6ner\ bo ndrli nemani tatori t zaprto klPt Jakoba Lerčka, posestnika t Po. novembra t deželni umobolnici v Dobfaneh. Usođa cl dala mo 2n, kl Je bil talent prvega reda, razviti svoje sile; mr.oro let Je bil nesreCnl umet„ nik t umobolnici. Njegove Rlike Lešetin-sky kovfir In Kozina eo postale tako popu, larne, kot mani BroSikov Mistr Jan Hua. Splllar Je »llkar naJzapađnejSe Češke pokrajine, Chođska, iz katere Je JIrasch Tzel Bujet k »vojl veličanstveni epopeji Pao-hlavci. (Chodove). Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka. V me 6«cu novembru Tložilo ee Je na knjižice I' na. teko«! račun 8,702.333 K 30 v, đrigšilo pa 5^72.34« K S9 v. Stanje vio« koaeem wm*mbT% 4«^2«^9« K 57 ▼. 281. žiev. .SLOVtNSKi NAKUD-, anr 7. decembra 1917. ___________________.____________Stran 5' Darila. | Za tifte vojake. V U nam«*n 5« pre5rt đeZeini oubor od okrajneg* sodišCa t Vel. Laščah dar 40 K; od okrajr.ega sođi££a ▼ Počgradu (Istra) pa 10 K iz neke sodLn« poravnave. Velikoduiert dar. Mestna občina Metlica Je prlređi'a o prilikl roj^tne^a dn« Njtr^a Veličanstva cesarja Karo's I. ▼ dneh 16., 17. in 19. argnsta L L cesarsko ■lavnoet, katere Cisti <3one»ek ▼ mesku 600 kron Je vposlala Kranjski de?elni komisiji za oskrbo iz vojske se vračajočih vojakor kct đarilo ta oslepele vojake slovenske narodnosti. Darovi za Krekov spomenik. V. lika«. Od 22. do 29. novembra 1?17. Po 400 K: Pavrl MaruSlč, Ljutomer. Po 310 K: darovalca že t »Slovencu* izkazana po dr. Lovni Po-gačnik. Po 300 K: Evgen Jare, drtavri po-■lanec, Ljubljana. Po 252 K 60 t: Darilo »Sior. Naroda« (SA. N. 22. noT. 1917). Po Ž"0 K 64v: Zbirka ljubljanskih bo^oslor. cev. Po 200 K: Dr. Anton Bon. Jeglič. kn«_ io.VnOf ljub!jansl-i, Ljubljana. Po 199 K: Uprava »SIov. Naroda« (»SI. Nar. 28. no-Tcnbcr 1917.) Po 111 K 62 t- Darilo »SIot. Naroda« (g!ej »Slov. Nar.« 24. novembra 1917). Po 104 K: Slov. častniki. Oraho-vica, Slavonija .Po 100 K: Gustav Pire, r-vnatelj Kmetijslie družbe, Ljubljana; , er. Fran pl. £uk!je, dvonii evetnik, DunaJ; ] Ciri!sko društvo ljubljanskih bogo^lovcev; I. dar duhovfčine o!)me'ne dekanije Veli. kovec fKor). Po 81 K: Zbirka t Zavoda »v. StanlsTava, St. Vid. Po 80 K: Občinskt od- ^oraiV:! ▼ Prererju pri občinpki seji. Po 5S kron. Zbrara družba ▼ Ftarpm trgu pr! I>o_ tu. Po E0 K: 2npan^tvo Smartno pri Litijl; fupanstvo Vp'i'-a Loka o priTi tzplače-ranja b«?gi:rr£:ih po^rior; Pc?ojjlnlca v Sv. Križu pri Kostanj^vici: J.irij fiterk. Vinica, Bela krajina; EJmund Engelrran, fcivino. a^ravriik. Ctot'^c, HrvatF'io; Petrr Roz-cen, posestnik , Josoni^e; ro^pod Ivan, Trst (po »Slovanu«); Mihr.el Orcahen. star. velepes. Vi^ja gora; Anfca Zemljakova, poštarica, Dobnva ob Savi, na'irala ▼ &o_ etoljubri biSi Mcive^ovl v Artifah: Poso-jilnica P!ol:e pri na':eku; Viktor SvierelJ, ka^lan iftotam: Vihael Omahen, star., VISn'a gr>ra, (drugif), Mihael Omafaen, mlajši. Višnja gora. Po 40 K: V. Eon. Fr. Jama, Fr. ?trube!J, Kr'Vo, pri tarokn f«kupno): Nrimrnovan. Ljubljana: Janko Fijovic, kap^n, Orrr.ož, (štajersko). Po 25 kron: Anton CrmijrelJ, kap^an, DobrnIC; Uprava Dolerj^frlh Novlc (gi. D. N. 20. do-»embra 1917). Po 23 K: Ko?*1J, cadnfitelj, Jos. Bojano, ropretrik I. Pemer, poslor. f"t. Pfter vri yovpm m^tu (skupno). Po 20 K: Fran Jama, postiln., KrSko; Jan. MerSolJ. ž'^nik. RnteCe prt ?kcfji Lo*:i; I Fr. Pmlđ. T?Va; Er-a Pe^e. tičtte'JIca, 5el-fa; Fr. Tavčar, iFtotam: Lofzi Kopač. i?to-t«m; Jos. Dekorti, žnnrsik, Ljobno (?tf»4rr-eko); Pet. Svo*;riJ. župnik, Movra? pri B'i. totn (Istra); Tan?!T. revi^ortt. Divama (p. JuTcslovan'O; Gori'ek, rri?tay if totpra (p. r •T81-;vani!): Hrari^ni^a in po?ojilnica na DoraČevI pri žtreh: Al. KokelJ. župnik. "*■*■»■ - *-i PtM.!a: T-rez. PikK St. Pare! I ; i: Mffrijfr« mls^^pi^ka đrr?ba» 31:oke. ^fari Ira đrklfSk^ družba l?tot«m; r*" "oi Ir^Dtamr Kat. f7ov. Izobr. društvo am: Clro Subio. nađpOTočriik, Tcjna a 430: Fhr.. Mar?ac, voina pošta 430. - : 5 K 30 v: Ema P^če, očite-Jic?.. prep-a-č; a »a KreVove razs^edrire. Po 10 K: Al. VavtL tupnlk Sele pr! Borovijah; Blami. kovi, ?elca; Kramar je vi Istotam; Ina Mi- novi. 8«lcm; Petrorcert iitotmm; Groiel-novi, lBtoUm: Fr. PrcTC, Studeno; Špan«; Podbllca, Ozebkor Jan««, Ooloe«; Feltk* Pehani, £u£emberk; dr. Matko Herte, nad. porolnik, Belgrrad; Iran Pivk. kaplan, Sto-piče; Gabri. postaJenaCelnik, Divača (p. i Jujro«l0Taau), Sublc, asistent, istotam (p. Jugoslovanu); Piree, pristav, tstotara (p. Ju^oslovanu): AL Smole, pristav istotam (po JugotloTtou): Afbe, priatar, istotam (po Jugo«loTanu); Al. Kavftek, pristav, ] Istotam (po Jugoslovann); Al. Pirkovlfi, revid«nt, istotam {po Jugo«lovanu>: Dekle_ ▼a, asistent, iitotam (po Jugoilovanu); Fr. SušterSiĆ, kaplan, Prečina: Nyerfi, nad-poročnik, rojna poSta 430; Jandić, poroo-nik, vojna poSta 430; Teodor Kusajla, lup_ nik. Novosielce - Gvienosz, Galicija. Po S kron: Anticovl. Selca. Po 6 K: Nekđanji ■o?ed, Felra; Edvard Janžek, župnik v p. LaSke Toplice; Jaklič Z. W. M., Divača; Anton Podpečaa, LJubno (Štajersko). Po 6 kron 16 r: Vas Jurjeriea pri Rlbnici. Po S kron: Gorenpolavra, Selca; Mehne., Dole. nja vas; Marko, Rudno; Neimenovan, Bt, Lenart. V zueskih pod 5 K Tet darovalr«»v 105 K 12 v. Skupaj 440^ K «4 v. Članom prejžnjih izkazov 19.058 K S7 ▼. Vaota do» sedanjih darov 2S.445 K 01 v. — Ljubljana, W. novembra 1917. — Odbor sa Kn-kov spomenik. TJpravnlStv-u naSIh Ustov so poi«1«Ti: Za »dr. Krekovo ustanovo«: Slovas-ski mornarjl na N. V. torpedovk! it. 91. 4* K. ▼ znak rMlepSe slos-e med §lovan?ki-mi momcrji in ravdu^enja ca spTogno narodno stvar, na pod 1 agi deklaracij. Za »dr. Krekov spomenik«: Povodom iKFtopa dr. Srbuschterschitza iz S. L. S. nabra'a vefja druZba na Miklavževem ve-renzo PlefnelT!, laSkl pe^ec. Dotpenico Vit.ale, la^kl drsot-nik In Atnadis Salvio. laski civilni vojni vjetnik. rsi ▼ rezenrni honve^ski hoir?"Tii_ cl. — Neža Pristav, hiralka, 71 let, Radec. ke«a c^5ta 9. — Martla Sibic, d^avka. 4^ let. Mala Colnarska ulica B. — Jarez Mehle, đelavec, 8; let. F-adeckega cesta 9. Dre B. decotnbra: Alojzfla Koprivni-kar, poses«tnica, €8 let, Ra^er^ejira certa 9. — Fidonija Haas pL Kattenburg, vdova feldmarSallaJtnarta. «7 let. Pred icrt^rm 1. — Jakob Zrimšek, n?itkar. 76 let. Ra-decke^a ce?ta 9. — Marija Hribar, deki«, 71 let. Rac'ecke«« ce*ta 9. — M»ri'a Trrdi-na, trr-ov?eva vr!ova, 79 let. Ftari trs 2. V deiflnl bolalftolcl: Dne 1. decpnhra: VaHla Jetne. ee<1-Tarpkpea por'očnfka fer^a. 37 let. — IrppciJ Jamnlk. po-e«=tnf*. 6« let. — Vvlfa Ko. ffelj. že^a toTarn!^!?^ ^e-avca, 65 let. — Lovro Stcrnen. žaear. ES lrt. Hne 2. decer>vra: Lucija Mnsina, 2«^ leznifika delavka, 47 let- izUajateli in odgovorni uretfMik: Valentin KopKtr. La«tf)1f!« In tiik sNarodn« tUVir^rt N?ša IskrenoljuMJcna in predobra mati oziroma stara mati, go5pa narjeta Javoinik lasebn'ca je danes ob f/29. urt dopoludne v 84. leta svoje starosti po do'gi in zc!o mučni bolezni, previđena s toiažili sv. vere, mirno zaHsniia svo]e trudne oči. Pogreb bo v soboto, dne 8. grudna t. I. ob V»2. uri popoludne iz niše žalosti na Viško pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Sv. Antona na Viču. CLINCE, dne 6. grudna 1917. 4i62 tnlmloti ostali. G1obo!:^> cfa'ošČeni naznanjava vsem, da nama je naše najljubše, najdražje, naše vset ed no, česar nama nihče na svetu ni nv gel vzcii, vzela ncizp-osna kruta smrt, našega skrbnega, dobrega soproga in atka, brata, strica itd. i ili asSava Javoršek ¥Cdj« fc#l«ia«ga mtmšmm Umri je dne 4. t. m. na dunajski kliniki po težki mučni operaciji, v 53. letu svoje dobe. Pogreb se vrši 7. t m. na Dunaju Sv. maše se bodo brale na Dunaja in v farni cerkvi v Št. Rupertu. O^šel si, ne da bi se enkrat videl oni, kateri si tako srčno Ijubil; toda spavaj, spavaj dragi atek, saj priđeva tuđi midve za Teboj. Ti si prestai vse bolečine, a za teboj ialuje dvoje neutolažljivih src ŠT. RUPERT DUNAJ, dne 7. decembra 1917. Aaloal af aWra« nc^ova 2 nk ». 4161 l| pvi cdiM Mrffca. d^tainDiiiie || jf )|^^ vseh vrst za uiade' ^BSBlL^^^ društva, trgovce^td. L WSfl 1 4aloa Černe, ^^^ ^^r ?raTer la iidelOTitelJ ^^ii irtf^^ kaočakovi)! štaapilij, VMM. M\\\ trg itaf. 1. Franc Furlan lasledoik Pisciiincon vdan krnčavničarstvo In xaloga šteđllnlkoir se naha*a: 125 jiaiko'.cv irg štev. 9. V \0M\ M\M lA II. Velika zaloga s'e'ileame, norcela- n% svettlk, zrcal, iip, Ssozarcs?, vrčkov !. t. đ. Qost!!??!ska in kavarnar-ska namizna posoda parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snažen;e oblek. lippeiura sukna. Poljanjitl m Bziia dHcb 11 Sprejemališče 3:!cnkrgova ulica :t. 3. Postrežba točna. Solidne cene. jhS:m:sii!tn faalelDa niijg pariu^lrasiD v elegantnih kartonih Uno oprcmi;en3 ducent 14*40 kron. Irjovfl vedl pspasi! Dobiva se pri tvrdki ili hm Ljubljana sv.fctra cesta 28. /jEr^tTVEH đlMlfo wJbotJC \ f akal(t(č^oJ raSfei^ w<* porooIčko \ I KAKVO Či Hs&ŽŠ+M F*^£ I ^\ fr BTf^^Si »sili /sit Ođdasta s« 4154 :•: 2 opremljeni sobi :•: 7 elektrčio ra^sve'lhvo itd 1. a'i 1 solr-dnimi fospodomr Kje pove u^r. »St. Nar« Tr#f a ftiolia kakor tudU 'ipe, iolSe itd. IIUC MlUllC o1 4 em. deh^'osti rnprei (d žina vsnka zado kn^li v v?aki množini fr. Skafar mizar. Rimska c. 15. Ljubljana. Ravnotam s« m!«iih<«ii «pre «q veft fTIlZar GV. IbSbj ilii" ▼ favprova!n» stroki se snre|me|9 proti stalni ?la£l la proviziji t^koj j pn prv vratni slo¥ssskl zavara- Valnlc)« Tudt to ni mva!'di ki so šc i sposobni za ta poscl, se ne odklaniaio Daljne poizvedbe pri UDravaiSiva »Slo- vpnsVe^a Naroda.« 4152 Preiv C Dat!ni Preiv Gorici. X. UCIljCl Gorici. Ljubljana, Stari trg št. 23. ^=Jr-^^ le&a Iđ ftsika V^VfrŽ^^ ^^jy j star« pntvmatiko, : $!vai*n! f!ro"if qramofonif i elektrl^ae tepns svetilko že knmn'ct^e od. 2 K, Ha ^oliSe baterija. Pctobno nlzka c«na xa prsprodajalcti i jVJchanična delavnica na Starem trsu St. U ! t ^Riačičevt h Š poleg goriške kleti. I. Ljubljansko uradnisko go-| spodarsko društvo ; registr^vana zadruga s ome], iatozo v likvidaciji. VABILO I ki sr bo vrŠ I ; v sob to, lm 15. decembra t. I. ob psi 8. uri z?ečer v /frakovi restav-racji na Rimski cesti. DNEVNI RED: 1. PoroČilo o rač. zaključku 1. 1916 2 P- roč lo o reftiiji. 3 Efnt. vo'itcv ▼ nadzorništfo. 4. S učainosti V slufaiu nesklcpčnosti se vrši aro kasn^e drug obči i zfcor z istim dnevnim redom, ki sklepa pri vsakem številu ude-! lcžn»kov (§ 25 zadr. pr). I V Ljubljani, dne 7 drcembra 1917. 4155 Llkvidacijskl odbor. 8pre|«e n •• učenka •• f trgOTlal fco*«r Mttal trg t T. 41» Trgovski sluga se sprcime t koi pri twrdkt fm Dl* B^NDA, Đnaalaka cesta itev. 20* Gospodična s pisarniško prakso teli "primaru« slnibo. Gre tuđi kot blaga nifc^r.ia. Cenj. ponudbe pod ^Takaf ali pozna e 40C8 na uoravn. »SIot. Ntrodt« Proda se xelo lep kratek s^ikmič (kožah) srednje ve ikosti. iz predvojnega blaga (3« neraDijen ) Naslov povc upr. *5L Nar.«413| MebSirana soba a x clektrčno razsvetijavo in posebnim vh«H dnm se od da po dogovoru tuđi hrana, fi&iklož.deva cei šU SS. I. nada. deanOb B9* "a prodaj la "VO plonlno in l>rotek klavir. Vpraša se v Sraboirskl nllci št 19 4O4U Iščo se ' msblovano mesaeno sobo s posebnim uhodom za stalno nastavlje« nega uradnika. Ponudbe na upravn »Sjor, N'iro^a« pod „Medvođe/4139*4 ■ ■ ■ ■■ * Dobro Unrjena • PROĐAJALKA • se sprojaie pri Bsnrikn Seađa modna trgo ina v Ljnoljanl Ponulbe v nemskem jeziku. 4124 fBV ćrn traiet "W " P0PER *- preparirao ran^sdilja Ivrđlsa J« Cividfa, Trst V. Vašar! 10. 4153 Meblovana soba s seperiranem Thodom se na staloega gospoda tako| ođda. Prećna ulica fttev. 8. 415^ Proda se sktipno In nosamezno precl-i?ssi leieči 4140 DieseBov motor na visok oritisk s surovim oljem, model MKD 10 St. 5939, z normalnim trajni« uč nkom 20 konjskih moči, z omahom, kl ima stopnio neenakomernosti 1:7'^ do 80 la pciolia oprema sa tHol aolla. Nailov rove u^ravn. »Slov. Naroda«. Zamahe nove in stare, kvpl VSalEO mnOŽIoa) tvrdka lf ljubljanska inđnstrl]« probkOTih zasnaškov JELAČUf A ________Ko, llubljana, 227$ Eedor ml praakrbl malo stanovanje s 1 sobo in kuhinja ma dam nektj u a ni a za nagrado. Poaodbe je poklati na upravni^ipo »Slovenske^t Naroda« pod „ StanOTaofO / 4160 * najbolji in nenađomestljivi k«vni nadom, z sladkorjem ter pravo kavino me^anico. Dobi se na debelo samo ori VočuotJć I Šibeniku Imnort - Bs« pert Zagreb. Gena kg »Milke« po povzetju B 30-— za naprej poslani denar ra S 24* — Pralal prateh la vse drago spo* rl{sko blago v zalogl. Ifeliki We3anerJe¥ film v KINO CENTRflL"y m- ^m- aflllllll IflilllllfiL i Potek 7^ aobota 8 f aedolja 3. lo ponadeljek 10. docombrai Veliki Wegenerjev film: I/ 4iV *J 4§ J v I" lmllldlW 11 ^famfll&l;i iS^^aldl« Igra v slikah s verzi ▼ Šnrih oidclkih. — Seitavil Pa vel Wegcncr. PAVEL U/EGENER v glavni vlosi. Dsjaal« sa vril za česa Ssoaa Sae!isa> Mož brez glave. Ve-e oigra. Prva predstave vsak dan tuđi za mladino« Torek 11. decembra: posebne predstave •b 4., pol •., 7. Ib pol 9. svočori > = Vater Hedo Vornon. ===== Stran 6.___________________________—- ____ .SLOVENSKI NAROD*, ročno ^^^B sredstvo za krpanie usn.enih stva- ^^V ri, konjskih oprem, jermenov, ^3y čevlicv, mehev, j«dert vreC, voznih v SV plaSčev i. t. d. Valno za v*akega 5L voiaka. Preprodojalcer* porust. "2^ Cena kompletnemu Silu prot' pred- ^ T^s plačrlu K 4 70, po pcvzetja .V— K. - ^*^*— Na bojno p«i}€ Ie proti predplačilu F. E. Laehmaa« Baaat IX Stosergasae, ___________št* S odd. 11S. ItijTttj! zilsu imW m najfjnejift otroških vozičkov zime. ALPakić v Llnbliani. Hiuniai tmcBiksn si nAii 1 nmtj«. Prosto voli na dražba Hiinega in gospodarskega potlopia, ter tuđi vrta w DabriTltah -MšaB iteT. 3 pri Tomt|u m bo *rš!la đne 16. decembra 19!7 ▼ Toaa]a ▼ prosforih „Hranilnict in posejlin:««" ob 2. ori poptldne, kjer se polzre tuđi po goje« ¥m Načelstvo. Čaj „Rubikan" Čaj poatavno varovan 1 |A&ti ^mz 100 kartonov šte?. 1. , 4 1 J ; I K 40 — 1 tt a> 100 „ „ 2 . I . ; 2 . . ^ 8O-* 39ft8 \ i » == ioo „ v s .;.:...„ leo — (> ftazpoilljanl« proti vpotlahri metka afl po poviotju. Vf^oveom na debelo popust. Zaitopniki se iltejo. Lang & KompM „Rubikan" prodaja caia OSiieK« Slavonija. TaUgramJ: Laavaoiap. ,¥—*zf*----------------------"------------------------------- Semenska trgovina AL Korslka v Ljnbljanl BlelweisoTa oesta ali Vrtača itev. 3 mpv|e Tsako mnomino đona prldelaaega se ma a a kal~o?s korenja, repe, solate. buče, kamare, konoplfe Itd. ter Jih plataie po najrisjih oenah. 4147 Prodaja tud! mnogovntnega vefinoma doma pridelanega semena. Kow aenik: iaidc ▼ mesecu jannarja 191S, ter «c bode dobit brezplačno. S spoAto ran jeca (, Al. Korsika. ^± mm ___ m% __t| učHelj Glasbene Matice Ljubljanaf Kongresni trg štev. 15 I (SJaisprotl nuiitk« cerlnre.) fia|veC|a In nalsposobno|ša tvrdka itt Izposofovalfilca Hlavlrjev, pianinov lit harmonije* na iufu Avstrije. Velikanska zaloga vsch glasbenih inŠtniraentoT, strnn in ranzikalij. Ktarirje prvih c kr. dvorsib in komornih tvnfk: Bdaeiidorf erp Fdrater, Bnđelf Stalshamner, ■4llsl St He^^-^^a, ftlee In Hoffmann imam «dioo isklfvčao Ie laa za Kranjsko t zalogi ter svarim pred na kupom fal-zitikatov in oavideeoega i »p e f e 1 b a«. DglaSevanje in popravTit strokovBjaSka in ceoe. I I ldletaa peataTiioeb I vezat faraao1]s HaifliKlilj za iknii. Pepoien aadomestek zm peritnf Škrob, napravi perilo snefnobelo, trdo In btei^eče, ter je ne pokvari. Karton za poakulnjo = 130 vreJic K SO, deset kartonov K 270* — iz Prage po povzetju. ŠL Tesek« Fraaa, IraL Ttaeeradl 11741 1. 4079 {fcudtiar lUjboJJa im Lo6e Losne kite ■aftoljio kakovostt po 10,14, 18, 20 in 24 aron; laaoe pođlono Krepp ali Pjthon ia laaae ar» iloe ▼ Tteh aarrah; „UTUli" barva sa laae la brado od Dr. Drallaa rjs?af ieaiaorlara ali eraa po 2 ia 4 K ltd., tbo še eo-liaaio* saaealjlve blafO priporoća Šiefan Strmoll Ljubljana, Pod Trančo št 1. PoKflr! Sarad! vaealtaaala ▼ vofeake aiatfcovaafa f« le^al edpH aaaie za prođafo blaga la alaer vaakl eaa aame eđ • 4e - -1 ia v aaOtfle M • ie ti sr« đeaelaaa. Jos. RojiN modni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaske In uradnl&ke i uniforme: L^ po meri ^^ v najkrajšem času. L.HIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča tvojo velika rtber do±nikow in solnčnikow. Popravila se izvrSufejo točno in solidno - Kontoristinia -1 8 araks*. vajrna knjifmradstva, strelepisia, stenofiaflje. fali vreaaeattl aiasto. Grt aajrar« v tovarne ali uradniSko pi-arno Na* slov p»ve opravu. »Siov. Naroda« 4097 ■* in mizorjeu proti dobremu plačilo aprafaaa AJTTOlf j iTBDm, Lfvbllaaa, Jai*aaova aUa» 11. ; fjaer lidelafa la proeala j električne kuhalne ploške ca 110 Ifi 250 Volt. od 69 X naorej Po?^nina prosta. Joh. lem eri elafctrtkar Hacaena 9 31 XV. Dunai. 4L6J Polšje kože' 1r u o f po fiajviSih cenah B« ^0hl«rf v«letrgov7aa s kotami ▼ Upišem (Lelpzlg), Brahl 47. Pt^sihatcr po poštnih zavitkih i 5 kg laželjene. Znesek se odpošlje taleoj oo dotpelosti polatve 397S Srečna bodofnott! Tchmćni deluvodja nrke velike tvidke, i vojašćine prost, inteligenten, srrdnje j staro«t% se želi seznamti z gospodično j ali ml*do vdoTo, ki bi imela nekoliko J premoženja io veaelie do sa n ost oj- j arga podietja. 414* i Kataočne in resne ponudbe s sliko io naslovom na uprav »S!ov. Kar« pod »Sreča 4145«. Tajnost" zajamčena, •Mta se TTBe. :ŠKATUE: q m&m ]n]c ii sadio! Skttfit za poitno in vofnopoitne poHIflcoj vvseh vellkostlh priporoča Kaitonažu tovaroa F. Iona: uh 3065 Ljubljana. I-------VILA------- % ereaaa staaovaalaaaa la lealam vrtea ▼ Kolermki ulici 36 aa profla). Cena K 70.000. Pojasnila daje upr. »Slov. Naroda.« Kim prostor za Joslllnc ali geattlmo, tvdl brex koaaeaila, na promtttaieai ara|a v L|ablaal« BOLE, iido^aka aliea itew. 8/1« Kupim veije posestvo ?. dobri mi travniki in jrordovi na južnen Štaierskem (najraje v Sa vinski dolini) i« prosim ponudbe s podrobnim opisom. 3C61 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. | :: Piškote :: bonbone, čokolado, marmelado In razna darlla sa Miklavia ori no- roča: Oicela Đarbo LJabllana, Maatni trg &t*w. 13- 4100 EiDlm većie ali pa tuđi raaafse poaaatvo z tiiio iii gospodarskim m\m kl (a prlpraTno «a Tećlo trgovino ob prometni čest«, v večjem kra?u na Kranjskem •H Sprtdni- Štaferskem. Cenjene ponudbe pod „Trgovlaa/40521* na upr. »Slov. Nar« 09" ffa proda! Ie ~tn hiša za letovišie s 6. sobami, kuhinjo, kletjo in z vrtom, sadn«m dreviem in malim parkom. Ponudbe aa odvetni$ko pišamo dr. alelslia Kranta ▼ Kaaaallra. 4112 Eaplm dobro poatiiene, aaatao la idrava olupke od hrušek in jabolk po 2 K, profioaiao (katere se zamorejo tud' v slabem vremenu na podih i. t. d. suSitl) pi po 10 ? kg. Cemene isonuđbe g navedbo množ ne in v2Ofd, se prosi na trrdko rraa »oa, fc|aUIaaa, Sodna aL 7< Za fotografe amater je! Lohaarlora povaćavaloa, poman|ie-valna roprodakollska kamara, U ore-korlao t kaaats 1 atatfv t atroi za gorko aatlićlraala 1 laboratorakt kov-ftak, ter v#6 dragih fotogralaklb pri« prav vso skoro bovo la raaatavae, ao proda po lako niski eenl. Naslov v uprav- ; niitvu »Slovenskega Naroda«. 4130 Hrastov In kostanlev les v dvbBb ia t»1«Ii •* 10 nm debtiottt aapro| kupi po na)viS]l ceni jnllos Zlgaa na Polzell v Savlnsld dolini. Nakup lesa! Rarodlto skrajno ceno, naloženo na žel. postaji m rok ođđaje! TakojSoje plačflo proti duplikatom tovom ih listov. Nmdltt na M«t«p«a»ti ItstaBin 1b — knelfske trsu (rtm) tostn Ib — snikm skoifo ■a InibMni ai«to>i*c ihsoil I« — !r u ion (Mi tkiVt »»rt», taft*) fOrabenhotr) Ibiko VabK, nlitrlR Zalec, JtiiOj. ^^ Tehnična pisama ^^ sa tavriHev traeke vrite tiaUErtov, proraliMiov. Obleftvetio fcooic aaaebna poarodo¥eimca se natnop In prodajo lonatUSC« oosdov ki paiorton VALENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan star. U. lavrfel*** totdl ote telio prlwetoie cenltve v aaottn tat na deleal. PVodeJalcI In Impcl ne| oe oornejo ne 90H osnefeno poaredovainlco. Prewaamom • tadl aleirblnUia dola tu nedsorovanle. — Tajnoat saJanoSona. 30 A VITI 775/16-3- 4148 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri C. Irr. ekrajoem sodišču v Ljubljani, oddriek VIII, je po prošnji đe đičev po Mariji RamovŠ ie Gornjih Gamcljcv 3t 19 na prodaj po javni dražbi sledpča nenremičnina: seamijfiče vi. it 304 kaftitraln« obMne Oamellie, ebttofeče Iz pmrotle tL 19 hlla it. 19 w ■onllli SamellBlIi s blevtm ia tupo la itov. 111 Ur 21/2 vrt pri hiti ea katero se je ustanovila Ukltcna cena v enesku 10000 K. Dratba se bo vršila ? fomaitllali dae 17. tfoeonbra 1917, ob 9. ari dopotđat ai lloa meata w Oeraiib Oamellalh, pri hiti ilov. 19. Poaadbe f»od iiklicno ceao se ne aprejmo. Na poseatvu ta var ovan im apotkom otUnejo njihofo zastatno pravico brez •atra aa prodajno ceno. Draftbeno iskupilo ja plaćati pri aodiŠčo. Draibene pogoje mofoca vpogledati pri sodiScti, soba st 33 med urad-aimi mami. C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vffl., dne 26 no»embra 1917. B«la««• . n^oo^or-. . ■*-'• KT« HT I^a^I-V« ^ k 214,681.380-—. » Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer CartraU u Hmji. — UshuMVljcu 1S64. W HH Hfc Wl ttf. (f IB JflkuM tanTl U$tw»tljcM «64. - 33 potražile. Preakrbovanje vaeh bankovnih transakcij, u. pr.: Pievi^aunjg iaaarala vleoj na hranllne kniifica brca rentnega davka, kontovne knjlre ter oa konto-korent z vsakodnevniia vedno mg očnim obre-gttmnjefa. — Dcnar m »ahko dviga vsak dan brez odpovcdl. — Kupovanje in prodajanje vrae^eetafai paplffev strogo v okvira »radnih kurznih poročii. — Shranjevanfa ia apravljaaj« (depoti) vrcdnoaliHk Dftolriev n potoiila nanio. M Najkvlantnaji« itvrtavanje eenada aareoH aa vseb tuaensaih ta mozcmskth mtstHi — zpia^evanje ka-ponov ia izžrebaBjt vrcdnoatniK papiijev. — Kupovtnit tn pr>d«ian]r devu, valut tn tujih novcev. — Najemodaja varnih prtdalov samoshrambe (aaf#s) za ognjevarno shrarnevanje viednostnih paairjev fstin, drsgotia itd. pad laatni saictepom stranka. - Oavavtliaaa a. kr. raar. lotari|a ^iczplačna revizija izžte-aanih vradnoatala paairj«v — Pr#mts« za vaa £r«OAnia. *«a't»afa ta aa latila v Aaarlko ia la AMrik* .» . _ _ _ m^ ^ki^^^im^^M^ ^—.—.■—^—^—-^ i^ ^^^i^^i^B a st^^Aa t> a^iMBa^BA Mi%vi^afA A^^i^A^a^ajajBi aMaflHMittata^aaAai Maao^asp ^gm^^^^^^^^^^. ,, aiaa^avBAiAvAiA* omm^m h«aw« u^^aia^* v«iAi«a *•»— m% a^B^Bj^B^Baaj^BjB^B^aa BhB ^BgBjBjBjajBpBj aa^aa^aflB^^PHHH^pa^p OTV Bv^aV^a^^^L^^aV^Bal ^^P ^a^aj^^a^^ao ^Kt ^b^vb^b^v^b^v^^^Bt aBnBBr^^BnBB^av ^a^^B^^a^^^>^^Bi^^^a^^^i^^>^ev v^p^Ba^Ba^vB^Ba^Be^B^o^B^BB^w ^v^a^^^^^p^B^aii^Bi^v ^a^^i^^^ai^aa^Ba^ai^BV^B^v^^^B^v vi^^^h^f ^B^^pjpeyMaa^»aajee' ■ 4v^a^^ajaajB^BaaBaj^B^ aV4e^Wav4S aVSVKaV^U^a^aa^BjM ^ ai^i^BBi^M^La^BB l^LU^LV^aTafe ^arBk j8t *'"v_________,________.______________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 7 decembri 1917.___________________'____________________________________Stran 7 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani DelniSka glavnica 10,000 090 hra*. , R.z.rvni foadi okroglo 1,500.000 knon. Podružnice v Splituf Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici, (sedaj v Ljubljani) in Celju. VlOfi« aa knjii.c« la tabaci ratu. Kakaa ta pratfafa vredaaatela aaatrjav. Fiaaaalraaja ararlčaih debav. Apravizasijski krediti. Oficijelno subifcripcifcko mesto sa podpisovanje VII. avstriiskega voinega posojila. _________________________Podpisovani« se vrli od 5. novembra do 3. decembra 1917. Kostanjev, hrastov in bukov les kupi vsako mnotino franko vagon 355 Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ijubljani. VfOšteva «*e Ie pismene ronudbe i navedbo cen. 0 ^ioo klavirio Orchest"one, Ifom. IIHIllll!f in harmonije. S. KMETETZ LJUBLJANA,. Kolodvorska ulica št. 26. ----------------- Dobavljamo ----------------- barvce frahovo za vse vr te pisahiih »trojev, karbot? t aa-lr (ogl's* nap'r) v v*eh barvab, kartoteke (sarina sisteme) iu vertkal re i -tratur» (me'ilie in mape) pomccžsvalae aparata iu pritikline (ovo&feo papir iu barve) „Remir^ton" pisalnih strojev dslniška družba z 0. z., Dunal I., Frani Josefj-Kai 15 in 17. Prazna vreće ▼*j»We vrst-- onhe qobe, komin, Janei fn đrntra ••^ena knnafe ?edno ;r» v r<-» i množ-ni, t«rr piaruj** r najviši lb dnftvnfh eenah f; tropska f«r^a if. Sašlazi, E.aa'. Goron's&o Kupimo in plaćamo: n svilene kolike reve ra leg X 30-— » „ „ stara m m m 15"— „ flrifefta vfakna bi set- # fcino $fi!3 • . .. 40"—$ . srftene Širene po kakSTOSti in vrsti za kg I 50 - 1W— PoJipte ma!o količino ne'renkirano 7 poštnem zavt+ku na naš račun. Tskoj dobite zato no'i znesek. pos'an po poStni nakaznici. Tvornici sviitnega En bombažnega olaga Johann Kanrady I Ko. D-'naj VI!* Ka'serstr. S9. Nabavila si! d kler je čas in ro **^ ^ porde^i bleda i ca. Učtnek ' »e Čudovit 1 steklcnica s poStrtino vred K 2-45. Naslov xa naročUa! Jai Hici. Eiae! ■ Drogorie. Brno, itev. 639, Moravsko. Kapu7em in prodaiam. leto, sa Jr.9, tior^slao, orei'e, kar 'a na-nnn 59 Ini st-ira. Posreju'em za hl!e, zeni!;;šfa Itd. ai ^bbbtV rf?j aP"ii l*w t?' —■ " *"^ >■ *** i^H bbbbi r ^Sb'^^ QbV ^^P*?^^ ^^>S^^^ ^^E^^ ^V ^V^^^ ^^^H^f^ hraste, ii-v^^ć 'a, ifrintn :a dnifjo kotne nall3f7« odvrati h'fro in sigurno P-r%T E 309.000 glavni dobi tek: __ /^\ j, 100.000 „ „ f%\ f . J it. 10.202, izireba? dne 18. oktobra 1915., IV. SoL I K 10" — / i\ 40-—y ^ S8.SC3, .. M ita fl ion vn. ,. \ \f » | ^----^ K 60.000.......*t- 60.606. | I* „ 30.003 ....... „ 68.435. ^ I fi 10 °01 - - - - St- 7.788. 130.169. ^ 1 5 ,M ti 8.OOO .......št. 68.425. CD 1 1 >t> mnerjo dob'tkov po K 2000, 1000, 810, Bt S. 7 ® 400 in velfko šiev Iti đobltk9T po H 200. *• 7 r " Ha JflSiia u Ma! K 1,399.600*— § I £ S S •* s g Prihodnje žrebanje bo £L' g | W 12. in 13. decembra 1917. -- & 1 IzžreHalo n Srde 3209 đoDIt:;ov ? ifcv. zntsKa R 421.000'-. f "/^i,^vv Srećke prodafa /^T^i ^ (Jatntai Uni tata ^ ^. w Lfubliani. ^;s l\^v kot postovaTca #. kr. aratr. rasr. loierilo /jS? ^^^^ in njene podmžrucp v Celjiff Celovcu. Trstu /St d^ > Splitu9 Gorici (sedaj y Ljubljani) Stavbeni polir pel«M 394» zidarj'i, tesarji in delavd »9 aprefmefo proti dobri plači v trajno delo Hrana jt priskrbljena. Stanovanje )e prosto. — Pismene ponudbe je nasloviti na stavbtnika V. Scataettl, Ltmbljaaa, Aa« ltnlmrgova nUoa 6. Pri^lasi se istotaia tjdi lahko osebno. Vinski kamen rabo ffolNi. kumilo, mod, vosok, svoto in suho sadio, smrokava ftorto, sploh vse deiolao In gozd-as piidolko, kokor tndl vinsko sodo In vse vrsto praznib vroftfl kapi vsako mnotino po nalviijlk cenah veletrgovina 2432 Anton KoleitCt Celje. Slamnate šolne ta dom ia slamnate pidolote za ? Mu som začei Izđolovstl v toliko« do lahko ustreftem vsakl zahtovf ta |fh prlnoPOČaTi kot nadomestilo sa drogo nsnfono o!mtovv posobno ia dolo v sokak. 23S Posknsite, do bodo ¥am ftaL T?*?. Cerar, (ovarna slamnlkov v Stobn, polta Domtalo pri Lfublfanl. i ■ I Toaletno I I milno nadomestilo I ■ par furnira no, elegantno oprem- I I lieno, 2 Vi tuc vsebiaa kartona. 8' ■ Cena franko K 26*50. Dobavlja: I I Lang & Co., Osjek 1,1 I flrvaško, Župni trg U I I Naslov sa brzojavke: I I Langcomp, Osijek. I Kmetsku posojilnlco ljubljanske okolice v Li ubij oni. obrastale hranflne trtpt po art> " AV 01 brez odbHka rentnega davka. Rezervni zaklad rad K 100O.0M. ' *T '4 ' ° Ustanovljena 1.1881. Stran S. * »SLOVENSKI NAROD«, đ— ?. decembra 1917.__________________________________________ 281. Stev, Staa|e vlog knooi aeveaAra itlT oa. ■ tta,TvT.aaa>7a. Oavatea K 40,000.000-—. ItSE Češka lndnstrl)alna banka m. Financiranje mlaihni doba«. :: :: Uredile a npmilHfte udane. Vsakomtne bančne tranaakrtie. Sreeke c kr. avatr. razreiae loterlfe. Nakailla vojnim nletnlkom. ■•^ Kupimo ^*i stara stojala šlvalnih strolev, ozl-roma kompletne stroje. Poondbe prosimo poslati na' Ivan Jax & sin, Ljubljana. ___ _________.^__^^ .^__^_^^^^^^^ ^l^l^l^Bl^l^M ^___ __^^^^^^^^^^^ ^HniB ^^M^B^^^^^^^B. ^^^^^M^^_^^^_t ,^^_^^^_^^_^_^_ ,_^b^^^^^^^^»_ Modni salon Sill-Masie Židovska ulica štev. 3. Dvorski Jrg 1, Ljubljana. PriooroČR največjo izbiro finih velou r • Mobukov a fcosmatlm robom ? prro- vrstnih totarn »Noveg* Jičina«, kikor \z baržuna, filca in ko uho-vioe, ter čepić zm dame io dekliee. Popravila točno in vestno! Velika izbira žainth klobukov. Cene razmeroma zelo nizke! Hajboljši in nah popolnejii so le „Pfaff4 šivalni stroji. 10-letna g8raicija. Najveća izbira v vseh mocler* nih opremah In za vsakovrstno obrt. Brezi^acen pouk v vezenju* I 1##\1# sPet^a'fia trgovina s šlvalnimi stroii, 9*1^ V ^ "^ Puch kolG!i in vsemi zraven spad. dali. Ljubljana, Sodna ulica Itev. i:_______ domslio in otrošlio konfekcijo solo solidne tvrdke NI. Kristofic-Bučar Ljubljana, Stari trg itev. 9. — Lastna hiša. ftalnovelie Vaf" E08TUME ~im Na|noTe!*a BI II T E Zalne - domaće oblekt V U II H HL U LCPerU*' *eplce'ippptiia 11IIIL U Olroške oblekite n obleke u mladenkje. ■gianlteo parilo In dm§a patraUftlaa za ■•▼•roieačk*. pr Pošilja nm ixbiro tuđi na deželo. ^Mi 8pr«|aM m tafcal starat*« aaa»a 4iK> kuharica in utenka ■■ «v««IUal jal«« Tlktar Bstf &|bM|hm l^arcl Linljart ===== urar . tili au, JKaric £erezi|e cesti §t. 7. talasa vaek vrst iepaih mr, mr ■a alkala m palata blDam, •Unskih Ia knhmiskih orf anaillk. mkltaata vo Ba mr«. «ra ▼ «apaaiaitcaii s ratfl artm kaialalk«« rU ara« ala^a« taloga aranmik 1b Blkitaatlk mr „Oaia- ga11 ao aalBitith eaaam. 131 Popravila) •• ls«ra\aij«iai najk«l|«. Povećane slike I do Rtra?ne Tclikosti, kakcr tuđi oljnah portrete m platno izvrsni umetotiko po TSaki foto- rfrafiii 185 DaTOiin EoTsek prvi fotocrafski ii p«ve z» pospodr in Hamf. rasnovrstn«* ffaia) parfnma, roona dala in matarl|al9 ldnaTflltaa pratateta. 4ir Moderna predtiskarija. IzaMavaafl* praaMatoalli fpaibav. Tvrdka F.Čuden v Ljubljani, Pr«I*rnova uMca Itv* t* PriporoČa le s\fojo veliko zalofo ur, zlatnine in srebraine. Kupuje staro ilato in srebro in vzame po visokih cenah v zameno. Naznanja. da cenikov za Teto 1918 ne more razpoSUjati ko i ste ga blaga po vzorcth ni, hočete se osebno oglasiti kl potrebno pieskrbeti kalikor časa zaloga traja. 1. IHIHEK. ta ju. Piln »sli 19. Kupuiem kote vseh vrst divialin, lisice, kune Hd. po naiviSiih dnevnih cenah« I V$e voiaške predmete I Za preprodaialce priporocsm po SDeUie adsUh aesak svojo zalogo S^^s*1 vaaii vrat ajjai. amuiai glavnikov, P^" ejvma>ov/ vseA vrat Itrtaicl p>oH«p«|«v tu prtUkMu aaHa iMal. otova« l»f}otovU. imiform sobna) pmtMm *^Z*" d«ifith pJalicv brMantifia aakVf kofMhaatiti vrt)C pvdra J^j#w kolitB)Ov vt3ajli vrat ! Ntatrumajtrtav Ba ktaaf iapic nokta. Mtov odmakov parfumov J^ rol m iapka ogSarta* roteavlc ovralnikov v brivaklh »parafov, ovolnito oaiaal vaeh toalalnNi ki BOtnHi naceualraj«v usn|«4*M» fjaaaal galant«rliaJcih pred* ' rojnik kovCafcov ve>|aika)f>a tukna aaalov i vaakMi In maPJk Splošni zavod za uniformiranje Rudolf Bodenmailer Ljubljana, Stari trg 8. Podpisujte VII. austrijsko vojno posojilo! I. 5U amortizadjjko državno posojilo po 92*— 373« odJtevši enomeseino obrestno bonifikadjo, torej po 91*54; II. 5U dne 1. avgusta 1926 povračljivi državnozakladni listi po 94*- |u- Prilive sprejema po originalnih pogoiih • oficijelno subskribcijsko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani