A. Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKT Licejska knjižnica Ljubljana Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina za ozemlje SHS: leino 130 D. zu pol leta 90 D, za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 0 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 9. avgusta 1923. ŠTEV. 92. Novi minister za trgovino in industrijo. Novi minisier za trgovino in industrijo gosp. dr. Kojič je ie dni prevzel posle svojega resora. Ob prevzemu poslov je novi minister v programatičnem govoru določil smernice svojega delovanja. Po poročilu »Lloyda« je minister v glavnem povdarjal: »Prihajam v momentu, ko se nahajamo pred izvozno sezono, uprav pred nizom problemov, katere se mora brezpogojno rešiti, da bi nam letošnji izvoz dal v trgovinski bilanci čim povolj-nejšo postavko. Vprašanje izvoznih kreditov je težišče ali ključ, da se ta problem ugodno reši. 2e pred mojim nastopom se je sklenilo, da se da izvoznikom na razpolago kredit 150 milijonov dinarjev. Po mojem mnenju je to malo in ne bi bilo dovolj niti 300 milijonov. Še drugo vprašanje, ki stoji v neposredni zvezi s tem, je vprašanje v-iega prometa. Konferiral sem o frttj vprašanju že z ministrom sa-obračaja. Stojim na stališču, da je bolje, da vzamemo za čas izvozne sezone tuja prometna sredstva na Posodo, nego da bi zbog pomanjkanja lastnih vagonov trpeli škodo. „Za našo državo sta pač najbolj važna in najglavnejša faktorja ministrstvo poljoprivrede in ministrstvo trgovine in industrije. Moj program sloni na principu sodelovanja teh dveh ministrstev. Med tem ko ima ministrstvo poljoprivrede in vod nalogo, da ustvari pogoje in dvigne > produkcijo, je naloga ministrstva trgovine in industrije, da ustvari ■Pogoje, da se ta produkcija zasi-gura. Stanje naše valute je po mojem mnenju odvisno od delovanja teh dveh ministrstev in naloga ministrstva financ je mogoče samo tehnična ali vsaj zelo neznatna. Kar se tiče državnih tovarn, sem mnenja, da je tukaj bolj na mestu privatna inicijativa in da je zbog tega potrebno, da se jo podpira, a da je Pri tem vseeno varovati vladin prestiž. Jaz sem tedaj za kombinacijo Privatne in državne inicijative, toda * gotovo pretežnostjo poslednje. — Vprašanje dovoljenja tujega dotoka kapitala v našo državo se tretira Pri nas nepravilno in pogrešno. Vedno se misli na nacionalno obrano. Mislim, da smemo danes, ko mi sami nimamo domačega kapitala na razpolago, a ga bi mogli plasirati in to zelo produktivno, akceptirati tudi tuji kapital pod pogoji, da se ga lahko odstrani, ko se bodo nudili zadostni domači kapitali. Kot minister industrije stojim na stališču, da je treba industrijo podpirati in ji nuditi mogočnosti, da se uspešno razvija. Stoječ na tem stališču, je logično, da bom deloval na to, da se nacijonalno industrijo kar najbolj razvije. Zato se bom v vseh vprašanjih, ki se tičejo naše industrije, predno jih bom končno rešil, posvetoval z gospodarskimi krogi, da slišim njih mnenje in da mi bo na tak način dana možnost, da ustrežem njihovim utemeljenim zahtevam. Deloval bom na to, da se kompetenca ministrstva trgovine in industrije na novo razširi in da dobi to ministrstvo zopet svoj prejšnji delokrog.« Ne vemo v koliko bo mogel novi j minister realizirati ta svoj program, I za enkrat smo pa zadovoljni, da sploh imamo ministra, ki uvideva važnost svojega resora in ki obljublja, da bo vspostavil kompetenco, ki je bila temu ministrstvu postopno odvzeta. Do sedaj smo imeli občutek, da ministrstvo trgovine in industrije sploh več ne eksistira in da se je prepustilo trgovino in industrijo popolnoma inicijalivi, kontrolni in diktaturi ministrstva socijalne politike in ministrstva financ. Rešiti trgovino in industrijo te diktature in kuratele, to naj bo glavna naloga novega ministra. Posebej je povdarjal novi minister v svojem programu potrebo zvišanja izvoznih kreditov. Naše stališče v tem vprašanju smo že precezirali in upamo da bo minister, upoštevajoč važnost našega izvoza, zastavil ves svoj upliv zato, da se bodo pri povišanju izvoznih kreditov, kakor je to zamišljeno v njegovem programu, upoštevali tudi interesi izvozne trgovine Slovenije. Za izvršitev te točke programa se bo nudila ministru najboljša prilika z dobavo petih milijonov avstrijskih zlatih kron, ki jih te dni dobi naša država v smislu mirovne pogodbe, ki predvideva likvidacijo avstro -ogrske banke in ki se bodo v smislu sklepa finančnega ministrstva uporabili kot podlaga za novo emisijo dinarskih bankovcev. Upamo, da bo novi minister uporabil to priliko in da bo posredoval, da se popravi krivica, ki se je prizadela izvozni trgovini Slovenije, katere interesi se pri zadnji dovolitvi kreditov sploh niso upoštevali, kar' je po pravici vzbudilo v vseh naših trgovskih krogih največje razburjenje in ogorčenost! 0 računan Usoda, ki je zadela nemško marko, zadene prej ali slej lahko vsako valuto. Rekli smo že, da bomo ravno zaradi tega premotrivali razne po-močke, po katerih posega Nemčija v svrho samoohranitve. Ko so obravnavali nedavno o upeljavi računanja v zlatu, se je za to zlasti zavzemal hamburški zastopnik Dauch, ki je s svojim hamburškim podjetjem sredi gospodarske prakse in sredi prakse računanja v zlatih markah; njegova tvdrka plačuje na primer delavce v ladjedelnicah že v zlatu, ^ri fakturiranju se sploh tudi drugje J^ičuna v zlatih markah in devizah, ^aiich je ugotovil, da more priti Papirnati denar le do gotove meje v poštev kot obratni kapital in da Potrebuje nemško gospodarstvo ^imanj 1 V\ milijarde zlatih mark X tujih plačilnih sredstvih trajno *°t obratni kapital. Ima pa samo 1,0 milijardo tujih deviz, torej en u v zlatu. četrt milijarde manj, kakor pa potrebuje. Glede številk, sicer nekateri z Dauchom ne soglašajo, pač pa vsi glede dejstva samega in s tem je treba računiti. Nemčija je imela dolžnost in tudi možnost, da bi bila pravočasno za-branila naval tako velikih množin tujih deviz v notranji gospodarski promet. To se ni zgodilo in vsaka devizna naredba je sedaj prepozna. Nemčija je danes v tem-le položaju: Precej velik del nemškega gospodarstva ima devize in je za kalkulacijo v zlatu; Drugi del pa še nima deviz in je še več ali manj navezan na kalkulacijo v papirju. Posledica je, da ima tudi ta del nepremagljiv nagon, si tudi nabaviti tuje devize. To je pa mogoče le z novo prodajo mark, torej z novim padcem marke. Proti vsemu temu vidijo nekateri finančniki eno samo možnost: vpeljavo splošnega računanja v zlatih markah in vpeljavo kreditov v zlatu. Tako ne bo omejena samo potreba novih deviz, temveč bo prost tudi del deviz, ki ga je dosedaj potrebovalo gospodarstvo. Tudi predsednik državne banke Havenstein je tekom pogajanj slednjič priznal, da je računanje v zlatu povsod na pohodu in da se temu rastočemu gospodarskemu razvoju ne bomo mogli ogniti. In vendar je bil Havenstein proti temu. Zakaj? Dva vzroka je navedel. 1. V slučaju računanja v zlatu bi se z dolarjem zvišale vse cene in plače, brez možnosti, da bi jih s padcem dolarja spet znižali. Ugovarjajo mu, da to ni potrebno, da bi bilo tako, kakor hitro se bodo producenli in konsumenti navadili v zlatu mislili. 2. Kaj bo napravila pri vpeljavi zlatega računanja država. Do sedaj se je v izdatnem delu financirala z izdajo papirnatih mark. To je res; a samo zaradi tega je bila država tako financirana, ker je dobivala tudi davke samo v papirju. Ce bo prešla k računanju v zlatu, bo seveda lahko dobivala tudi davke v zlatu in jili bo morala dobivati. Ne glede na to bi v gotovem obsegu tudi lahko izdala zlate zakladne menice. Razvoj računanja v zlalu je torej nepreprečljiv. Ni ga treba umetno pospeševati, pa tudi ne umetno zavirati; kajti zaviranje ne pomeni nič drugega, kakor novo nabavo deviz in s tem novo poslabšanje valute. Ce enkrat vemo, da je kakšen razvoj neizogiben, ne smemo čakali, da vdere brez reda in da razruši državne finance, temveč ga moramo organizirati in vse razmere po možnosti pripraviti nanj. To je finančna politika in tako se mora delati, ne pa ono zavlačevanje, ki smo ga v stari Avstriji imenovali »Fort-\vurstelei«. Dva druga članka naj govorita o plačah v zlatu in pa o pohodu računanja v zlatu v raznih državah. Hilarij Vodopivec, načelnik finančnega ministrstva. Banke in davki. IKonec.) V ilustracijo gornjih izvajanj po-dajem v naslednjem dva tabelarna pregleda in sicer ad hoc sestavljen »račun zgube in dobička« ter način ugotovitve odmerne podstave v posameznih pokrajinah. RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA. ZGUBA Din DOBIČEK Din Obresti hranilnih vlog . . . Obresti no tekoči račun . . . Obresti menic ..................... Stanarina za posl. prostore . Plače uslužbencev . . . . Davek od plač uslužbencev . Pisarniški stroški, poštarina, i. t. d......................... Posebna pridobnina z, dokladami ............................. Zemljiški davek z dokladami . Hišna najmarina z dokladami Posiovni prometni davek . . Invalidski davek ................. Odpis na vrednosti poslopja 11%) ........................... Odpis na vrednosti inventarju (/%) ..................... Zguba na vrednostnih papirjih v listnici ..................... Dotacija pokojninskemu zalo-gu za uslužbence . . . . Čisti dobiček ..................... 40.000 10.000 10.000 12.000 280.000 20.000 16.000 42.000 200 2.000 1.800 4.000 Prenos dobička .... Obresti na tekoči račun . . Obresti menic................... Valute in devize .... Provizije ...................... Obresti vrednostnih papirjev Prinos zemljišč................. Prinos poslopja .... 5.000 14x000 90.000 270.000 52.000 10.000 2.700 4.000 Občni zbor je porazdelil čisti dobiček na sledeči način : 8 odstotna dividenda 80.000 Din v rezervni zalog . ■ ■ 12.000 Din tantijeme upr. svetu in nadz. odboru . ■ • 14.000 Din nepogodbene nagrade uslužbencem . , 5.200 Din 576.700 1.500 112.500 576.700 ostanek se prenese na račun prih. leta . . 1.300 Din Iz gornjega računa zgube in dobička in na podlagi sklepov občnega zbora bi se ugotovila odmerna podstava za posebno pridobnino v posameznih pokrajinah na sledeči način : POSTAVKE (v dinarjih) V Sloveniji In Dalmaciji V Hrvutskl In Vojvodini V Srbiji In Crnl gori V Bosni in Hercegovini 1- BILANČNI ČISTI DOBIČEK II. DOŠTEJEJO SE : Obresti hranilnih vlog posebna pridobnina z dokladami .... Zemljiški davek z dokladami [lišna najmarina z dokladami .... Invalidski davek J^dpis na vrednosti poslopju Dovoli se rnesto 7% samo 5% ni odpis na vrednosti inventarja, torej 700 Din do -00 Din • 'Qube na vrednostnih papiriih v listnici . 112.500 42.000 200 2.000 200 112.500 42.000 200 2.000 4.000 1.000 200 3.000 112.500 42.000 200 2.000 4.000 200 112.500 40.000 42.000 200 2.000 200 Vkupno I + II . . . 156.900 164.900 160.900 '196.900 111. ODŠTEJEJO SE: Prenos dobička prejšnjega leta Dotacija rezervnemu znlogu Prinos zemljišča Piinos poslopja Tantijeme upravnemu svetu in nadzornemu odboru v Nepogodbene nagrade uslužbencem . . . 5.000 100 4.000 5.200 5.000 100 4.000 14.000 5.000 12.000 2.700 4.000 5.200 5.000 2.700 4.000 5.200 Vkupno 111 . . . 14.300 23.100 28.900 16.900 ODMERNA PODSTAVA d + 11 - 01) . . 142.600 141.800 132.000 180.000 1 1 Da ne bode nesporazumov, pripomnim takoj, da se iz gornjih rezultatov še nikakor ne da sklepati, da mora vsaka bilanca dati najvišjo odmerno podstavo ravno v Sloveniji in Dalmaciji, posebno kar se tiče razmerja do Hrvatskc in Vojvodine; to odvisi od cele konstrukcije računa zgube in dobička, oziroma od relacije izmed posameznih odbitnih in pribitnih postavk. Vsekakor pa je pri enakih bilancah davčna osno-vica v Sloveniji, Dalmaciji, Hrvatski in Vojvodini praviloma višja negoli v Srbiji in Crni gori. — Dalje opažam, da je ugotovljena odmerna podstava v Bosni in Hercegovini po gornjem primeru samo navidezno najvišja; ako namreč izločimo iz odmerile podstave obresti izplačanih hranilnih vlog, katere se v vseh pokrajinah obdavčijo s posebnim davkom (z rentnino), vdobimo v gornjem primeru odmerno podstavo za posebno pridobnino v smislu našega davčnega sistema z zneskom od 140.000 Din. V ostalem pa ne more postojati velika razlika med ugotovljenimi odmernimi podstavami v Sloveniji in Dalmaciji z ene, in v Bosni in Hercegovini z druge Stranj, ker se v tej pokrajini — kakor sem že zgoraj omenil — postopa po našiti predpisih; zato pa vidimo samo še eno razliko, t. j. da se prinos zemljišča v Bosni in Hercegovini {kakor sicer tudi v Srbiji in Črni gori) izloča iz davčne osnovice v znesku faktičnega čistega prinosa (2.700 Din), dočim se ta odbitna postavka v Sloveniji in Dalmaciji (kakor sicer tudi v Hrvatski in Vojvodini) vpošteva samo v višini čistega katasterskega prinosa (100 Din). Kar se tiče ostalih razlik v ugotovljen) u odmerne podstave v posameznih pokrajinah, sem iste v članku že obrazložil. Za gornji primer računa izgube iri dobička in na podlagi ugotovljenih odmernih podstav sem po zakonskih predpisih posameznih pokrajin izračunal, da bi posebna pri-dobnina iznašala v dinarjih; V POKRAJINI Ugotovljena odmerna podstava Posebna pridobnina z rednimi dr/avnimi dokladami z invalidskim davkom vred i Invalidskim davkom in 30°/o Izredno doklado za lelo 1923 Slovenija in Dalmacija . . . Hrvatska Vojvodina Srbija in Črna gora .... Bosna in Hercegovina . . . 142.600 141.800 141.800 132.000 180.000 34.224 — 33.926*80 41.070-80 25.566-77 28.080*— 41.068.80 40.712-16 47.85616 30.680-12 33.696-— 51.336'- 50.890-20 56.694-56 38.35015 42.120-— Pri tej priliki oglejmo si še, kako bi se od gornjega primera računa izgube in dobička izračunala odmerna podstava po vladnem predlogu zakona o neposrednih davkih in koliko bi znašal državni davek. Din 112.500 42.000 20.000 200 2.000 1.000 200 177.900 Cisicmu bilančnemu dobičku od bi se po členu 116. (prvotne redakcije doštelo: posebna pridob- nina /. dokladami................... davek, katerega je društvo plačalo od plač svojih uslužbencev zemljiški davek z dokladami . . hišna najmarina z dokladami . . odpis na vrednosti poslopja . . . previsoki odpis na inventarju . . vkupno . . in po členu 117. odštelo: prenos dobička preteč, leta 5.000 kat. čisti prinos zemljišča . 100 prinos poslopja....................4.000 tantijemc članom upravnega sveta in nadzor, odbora 14.000 vkupno . . 23.100 odmerna podstava . . 154.806 Ker ie z.iašala v našem primeru 8 odstotna dividenda 80.000 Din, znaša akcijska glavnica 1,000.000 dinarjev; vzemimo, da predstavlja tedaj zelo slabo, ker se v Hercegovini malo zida. 2. Apnenica Ivana Maslača na Humu pri Trebinju lahko izdela 300 vagonov letno. Obratuje maksimalno dva meseca na leto in «na, kadar je zaposlena, 35 delavcev’ Z državno železnico je vezana potom lastnega tira. 3. Apnenica O. Vilfana v Sarajevu je moderna stalne peč na obrat s koksom, ki žge M1B0 kg v 24 urah. Nasiplje sc eno koksa, potem vrsto apnenca. "Žgano apno se od časa do časa odbiranj Obratuje po 7 do 8 mesecev leio. Podjetje je imelo 15 do 18 delavcev zaposlenih. Sedaj ni v obratu, ker v Sarajevu ni stavbenih V Zagrebu se nahajajo: »Tovarna asa vagone«, delniška družba, ki producira apno na poljskih pečeh in s*ter okrog 200 vagonov letno v Utonem kamenolomu. Ima okrog 50 Bavcev. “Dom«, podjetje za stavbeno in-^usirijo v Zagrebu ima: 1. V Novem Maro tu pri Zagrebu 1 visoko peč '•vadesheimovega sistema z 9 kuril-vrati, ki imajo po 90 in 120 cm *** ;z dnevno produkcijo 1 vagona. ***>ieg tega ima tudi 1 močno zida-poljsko peč s kapaciteto pol,varana, ki ga izžge v 48 do 52 urah mb tlrugo peč s kapaciteto 1 vagona, ki ga izžge v 90 do 100 urah. Zaposluje 24 do 30 delavcev. Konzum je iako s^elik, da niso v sanju kriti cele ■jK?lrebe. Poleg tega jim pomanj-konie. vagonov dela neprilike, tako so izdelali leta 1920 samo 87 va-tjponov, a v letu 1921 ,pa le 59 vago- (Dalje sledi.) ^°spodmje, Vam to veljal prj domačem blagu in zahtevajte 5Cn ^Sovcu le testenine »PEKATETE«. --S« najcenejše, ker se zelo nakuhajo. III. Ljubljanski velesejm od 1. do 10. septembra 1923. III. Ljubljanski velesejm, ki sc otvori dne 1. septembra t. 1., bo v resnici najsijajnejši od vseh dosedanjih. O pomenu in koristi vzorčnega sejma danes nihče več dvomiti ne more in vsak zaveden trgovec, obrtnik in industrija-lec mora smatrati velesejm za svojo šolo in v dnevih, ko se isti vrši, za svoj dom. Da bo letošnji velesejm združil večino naših podjetij in predstavljal našo celo industrijo, obrt in trgovino, sc vidi iz dejstva, da je sejmišče v obsegu 40.000 m- letos že skoro premajhno. Prvi prostor, to je prostor v notranjosti paviljonskih zgradb je že davno do zadnjega kotička zaseden. Enako vsa mesta na prostem. Na razpolago je le še nekaj pokritega prostora ob paviljonih po Din 120.— za m2. Kdor nanj reflektira, naj se požuri, ker sicer se bo dal inozemstvu na razpolago. Vseh razstavljalcev je dosedaj okrog 700, med temi 120 trgovcev in 152 ino-zemcev. Drugo je domača obrt in industrija. Inozemstvo po državah: Avstrija 48, Nemčija 57, Amerika (U. S. A) 8, Anglija 6, Čehosiovaška 24, Francija 20, Belgija 8, Švica 1. Naše domače gospodarstvo bo pokazalo velikanski napredek od lanskega leta. Predmeti, ki smo jih še lani uvažali, bodo letos razstavljeni že kot izdelki naših domačih podjetij, tako v strojni, elektrotehnični, kemijski ter mnogih drugih sukpinah, katerih bo letos 21, in sicer: 1. Strojna industrija. 2. Izdelki iz železa in jekla, puškarstvo, municija. 3. Ostali kovinski izdelki. 4. Poljedelski stroji, poljedelsko orodje. 5 Avtomobili, dvokolesa, pnevmatika, vozovi. 6. Elektrotehnika in razsvetljava. 7. Kozmetika, farmacevtični in ki-rurgični izdelki. 8. Papirna industrija, grafika, kartonaža in pisarniške potrebščine. 9. Pohištvo in stanovanjska oprema. 10. Ostala lesna industrija. 11. Usnje in konfekcija usnja. 12. Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, cerkveni paramenti. 13. Klobuki, slamniki, košarstvo, vezenine, čipke. 14. Lončena roba, majoli-ka, fayence, steklo. 15. Galanterija, bijouterija, draguljarstvo, fina mehanika, optika, graverji, pasarji. 16. Kemična industrija. 17. Industrija živil. 18. Poljedelstvo. 19. Stavbaršfvo. 20. Godala. 21. Razno orodje. Novost bo letos tudi vrtnarski oddelek z okrog 40.000 cveilicami, lepotič-nim grmičjem, najplemenitejšim sadnim drevjem, ter najmodernejšim cvetličnjakom. Dalje poljska železnica z lokomotivo na olje, automobil s parnim pogonom, najmodernejše opremljena elektrarna, ki bo celo sejmišče oskrbovala z električnim tokom za pogon in razsvetljavo, signalni topiči, signalne električne ure z sireno in še cela vrsta drugih znamenitosti. Inozemska industrija bo sodelovala s stroji — najnovej-šimi izumi, ki bodo cel dan v obratu. Ko si bo posetnik vse te čudovite iznajdbe človeškega duha temeljito ogledal, ga bo vabil vinski oddelek na oddih, kjer bo pri čhši rujnega virica pozabil za nekaj ur vsakdanje težave in skrbi. Imena znanih vinskih tvrdk (Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo, Ljubljana, Gospodarska zveza, Ljubljana, Dolenjski in bizeljski vinogradniki, Brežice - Krško, Čuček Fr. & Cie., Ptuj, Fiirst & sinovi, Ptuj, Va-ljak Gjuro, Maribor, Buzolič & Co., Split.) jamčijo za fino kakovost zlate kapljice. Zabaveželjni bo našel razvedrila v baru in varijeteju, pri godbi in petju. Vsak bo prišel nasvoj račim, zalo naj tudi vsak poseti III. Ljubljanski velesejm. Permanentna legitimacija, ki daje pravico na polovično vožnjo z osebnimi in brzovlaki, stane 50 Din in se dobi pri vseh denarnih zavodih in pri Uradu Ljubljanskega velesejma. Vstopnice za enkratni obisk po 15 Din, pa se bodo prodajale v blagajnicah ob vhodih na sejmišče. titogralii barvni trakovi THE REX CO., LJUBLJANA. Izvoz in uvoz. Izvoz lesa. Velika francoska tvrdka išče v naši državi tvrdko, ki bi mogla dobaviti 150 ton izdelanega lesa, toka-zvanega »bois merains« (znanega pod nemškim imenom »Binderholz«). Podrobnosti je moči poizvedeti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Trgovina. Indeks za življenske potrebščine v Berlinu. Indeksna številka za življenske potrebščine se ie v juliju dvignila na 37.651, kar znači napram juniju (7650) povišek za 3922%. Drie 30. julija t. I. so stroški za življenjske potrebščine dosegli 71.476 kratno mnogokratnik predvojne dobe. Obrt. Obrtni shod v Ljubljani O priliki lil. velikega sejma se bo vršil v Ljubljani dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne v dvorani »Kazine« obrtniški shod. Shod, ki ga sklicuje »Deželna zveza obrtnih zadrug«, bo obravnaval stanovska, vse obrtništvo zadevajoča vprašanja, tako vprašanje o izednačenju davkov, vprašanje preosnove zakona o zavarovanju delavcev, o prisilnem zavarovanju obrtnikov in njih rodbinskih članov zoper bolezen in za starost in vpjašanje o uvedbi obligatorne mojstrske preizkušnje. Podrobnosti o tem shodu, ki bo splošen shod vsega slovenskega obrtništva, bomo še poročali. Denarstvo. Likvidacija Avstro - ogrske banke. Generalni ravnatelj Narodne banke, dr. Novakovič je odpotoval danes dopoldne na Dunaj, od koder bo prinesel s seboj vsoto pel milijonov zlatih avstrijskih kron, ki pripadajo naši državi po mirovni pogodbi, ki predvideva likvidacijo Avslro-ogrske banke in razdelitev njene zlate podlage med države naslednice. Ta količina zlatega novca bo v smislu izjave ministra za finance služila kot podlaga za izdajo nove emisije bankovcev v znesku od pet do deset milijonov dinarjev. Zamenjava izrabljenih noveanic. Izrabljene novčanice, katere niso cele, ampak jim manjka kak del, zamenjujejo po odredbi generalnega inšpeklorala v bodoče edino podružnice Narodne banke, ki bodo za manjkajoči del odbite primeren odstotek vrednosti. Nov padec marke. 6. avgust je bil za marko zopet katastrofalen dan. Dočim je bila vreonost prejšnje dni še precej stabilna, je pa dne 6. t. m. padla v ZLirichvi na 00003. V zvezi s lem padcem so se v Berlinu vsa tuja plačilna sredstva izdatno podražila. Dolar je dosegel 1,650.000 in funt skoro 7,500.000 enot. Notacija na Dunaju se je dvignila na 23 44. V zasebnem prometu je dosegel dolar višino 2 milijonov, funt se je pa prodajal že za 8 milijonov. Na Dunaju je padlo izplačilo Berlin od 0.5K- na 0.03‘K. Vrednost avstrijske krone same je ostala celo v Zurichu neizpremenjena, dočim se je ogrska krona dvignila na 0 03'A. Viseči dolg Nemčije. Viseči dolg nemŠKe države, obstoječ iz zakladnih nakaznic, se ie tekom zadnjih desetih dni meseca julija t. 1. zvišal na 57.85 bilijonov. 1 dolar velja 4 milijone mark. Marka na borzah katastrofalno in z največjo brzino pada. Dne 6. t. m. je bil kurz dolarja še 2 milijona mark, danes že notira 4 milijone. Angleški funt notira 15 milijonov. Vlada je brez vsake moči. Edino rešilev pričakuje le še od državnega zbora, ki se sestane dne 8. t. m. na izredno zasedanje. Vse preventivne odredbe in vsi predlogi vlade prihajajo prepozno, ker jih prehiteva brzina katastrofalnega gospodarskega padca. Stanje je nevzdržljivo. Povsod vlada zmedenost. Vsi pridobitni krogi se branijo papirnatega denarja. Lansko leto so industrijalci uvedli za svoje blago dolar, letos že agrarni krogi zahtevajo plačilo v zlatu. — Industrijci, trgovci in banke so prevzeli obveznost napram državni banki, da ponudijo proti dolarskim zakladnim obligacijam 50 milijonov mark v zlatu v obliki deviz. S tem posojilom se imajo predvsem preskrbeti življenske potrebščine. Prebivalstvu se ima preskrbeti v glavnem neobhodno potrebno mast. Promet z devizami v Nemčiji. Nemška vlada je ukinila naredbo z dne 22. junija, ki se tiče omejitve trgovine z devizami. Potemtakem je sedaj v Nemčiji promet z devizami popolnoma svoboden. m Carina. Otvoritev oddelka carinarnic v Ljubljani. Finančni minister je odredil, da se otvori v Ljubljani na državnem kolodvoru oddelek ljubljanske carinarnice. Začetek poslovanja tega oddelka se pravočasno razglasi. Razmere pri poštni carinarnici v Ljubljani. Pošta mi je dostavila dva zavoja robcev, došlih z Dunaja v vrednosti 10.000 Din. Prevzel sem iste v naglici ter plačal carine do 5.400 Din. Ko sem zavoja pregledal, sem videl, da je nad polovica polsvilenih in ie manjša polovica svilenih robcev, kar bi moral vsak trgovski vajenec poznati; zacari-niu pa so mi vse za čisto svilo, tako sem moral pri tem plačati po krivici nad 2000 Din carine. Bil sem na carinarnici, kjer so mi rekli, da po zakonu ni nobene pritožbe, ko sem enkrat zavoj prevzel, tudi če bi mi vcarinili bom-baževino za čisto svilo. — Pravilno in poireDno bi torej bilo, da bi nastavili pri carinarnici uradnike, ki blago poznajo in bodo ocarinili vestno in pravilno, ker imamo že itak neznosno visoke davke, da nam ne bode še carine po krivici preveč plačevati. Promet. Carinski posli in južna železnica. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani objavlja: Z dnem 6. avgusta t. 1. je južna železnica pričela izvrševati § 65. obratnega pravilnika in člen 10. bernskega dogovora za vse pošiljke, katerih ocarinjenje pride v poštev pri carinarnici Čakovec in njenemu oddelku Kotoribe. Železnica bo izvrševala vse carinske posle potom svojega pogodbenega deklaranta. Poštne razmere v Sloveniji. Minister pošte in brzojava Vukičevič je 7. t. m. sprejel novinarje in jim poročal o delu v njegovem ministrstvu. Govoril je posebno o brzojavnih in telefonskih zvezah, kolikor se tičejo Slovenije. Dejal je, da je od prevrata do danes v Slove niji popravljenih mnogo brzojavnih postaj. Pred prevratom jih je bilo 187, sedaj jih je 194. Pred vojno je bilo 30 telefonskih postaj, sedaj jih je 114. Pred vojno je bilo 124 telefonskih aparatov, sedaj jih je 2379. Končno je minister poročal o prometu z avtomobili. Radio - postaje v Nišu in Skoplju. Poštno ministrstvo je sklenilo, da otvori v Nišu in Skoplju nove radio-postaje. Občine morajo potrebne parcele brezplačno staviti ministrstvu na razpolago. Naročilo poštnih znamk v Nemčiii. Naša vlada je naročila pri tvrdki Bruck-mann v Monakovem za 500 milijonov poštnih znamk. Za 1000 izdelanih znamk bo plačala naša vlada 1 marko in 21 pfenigov v zlatu. Tvrdka mora znamke dobaviti v roku od 30. oktobra 1923 do 25. marca 1924. Naročenih je 2 milijona znamk po 10 par, 10 milijonov po 20 par, 6 milijonov po 50 par, 280 milijonov po I Din, 80 milijonov po 2 Din, 80 milijonov po 3 Din, 40 milijonov po 4 Din, 6 milijonov po 5 Din, 10 milijonov po 10 Din in 6 milijonov po 20 Din. Konvencija o zrakoplovstvu. Madžarska vlada je predlagala kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Romuniji in Cehoslovaški, da sprejmejo konvencijo o zrakoplovstvu. Češkoslovaška je dala povoljen odgovor, medtem ko kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in Romunija še nista odgovorili. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane na sledeče: Od 11. do 21. avgusta 1923 se vrši zemaljska izložba domačih proizvoda v Novem Sadu. — Kakor naznanja izvršilni odbor te razstave, bo na njej zastopanih 70 večjih in manjših krajev naše kraljevine z okoli 45 različnimi strokami. Posetniki razstave dobe na posebno legitimacijo 50% popust vozne cene v vseh razredih osebnih vlakov iz bivališča v Novi Sad in nazaj od 7. avgusta do 13. septembra 1923. Interesentje, ki hočejo posetiti to razstavo, dobe tudi pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani legitimacije za 50% popust. Te legitimacije stanejo 30 Din. Alojz Drofenik/ Celje / v Ljubljani !1 Tisk tiskarne »Merkur«, frgovsko-industrijske d. d Najpopolnejši' stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka Ljubljana TELEFON 268 ustanovljeno leta 19061 Gradišče št. 10 Zagreb I« Duga ulica 32 i Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL. Razno. Pokroviteljstvo III. Ljubljanskega velesejma prevzelo Nj. Vel. kralj. V četrtek dne 3. avgusta sprejelo je Nj. Vel. kralj v avdijendi na Bledu g. ministra n. r. in upravnega odbornika Ljubljanskega velesejma Antona Kristana ter prevzelo protektorat nad letošnjim Ljubljanskim velesejmom. To najvišje odlikovanje slovenske industrije, trgovine in obrti vedo naši pridobitveni krogi visoko ceniti in jim bo kakor tudi upravi velesejma največja vzpodbuda, da se letošnji velesejem kar najlepše repre-zentira pred očmi našega najvišjega pokrovitelja. Ob tri-letnici velesejma za-moremo že danes zatrditi vsem, da bo letošnja prireditev najbolje in najslav-nostnejše izpadla od vseh enakih prireditev, kar se jih je do danes obdrža-valo v naši državi. Odličen gost. Dne 8. f. m. je prispel iz Beograda v Ljubljano načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, šef oddelka za industrijo in obrt g. Milivoje M. Savič, ki je v naših gospodarskih krogih obče poznan in priljubljen. Gospod Savič je prišel v spremstvu soproge in hčerke in ostane v Ljubljani do 10. t. m., nakar odpotuje v Bohinj, kjer namerava ostati na oddihu več tednov. G. Savič bo gotovo rad porabil tudi to priliko, da zazna za posebne težnje naših gospodarskih slojev, zlasti pa, da spozna tačasni položaj naše industrije in posebej še novoustanovljenih industrijskih podjetij. Podjetja, ki želijo poročati g. Saviču o svojih težnjah ali ki želijo, da g. načelnik obišče njih obrate, naj blagovolijo obvestiti Zvezo indu-strijcev v Ljubljani, ki bo g. načelnika Saviča o takih željah in predlogih informirala. Pozdravljamo g. Milivoja Saviča ob njegovem prihodu v Slovenijo in iskreno želimo, da bodi bivanje v Sloveniji njemu in njegovi častiti rodbini čim prijetnejše in koristnejše. Veseli nas njegov prihod tem bolj, ker smo uverjeni, da bo našo deželo vzljubil in jo podpiral v njenem stremljenju in gospodarskem napredku v obče in po živahnem razvoju naše industrije še posebej. Dobro došell Nemške reparacije naši državi. Gospod Djurič, predsednik delegacije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v reparacijski komisiji, odpotuje v Nemčijo. Odide tja, da uredi nekatera podrobna vprašanja glede izvršitve sporazuma in dogovora med našo in nemško vlado v zadevi reparacij in natura Od teh razgovorov pričakujejo znatno zboljšanje v dobavljanju reparacijskega blaga iz Nemčije. Reško vprašanje. Dr. Ninčič je izjavil nekemu italijanskemu novinarju povodom vesti, da se vprašanje o Reki zavlačuje, četudi so se pričeli novi pregovori v Rimu, da je on uverjen, da se bodo vse težkoče premostile s prijateljskim in neposrednim razpravljanjem celega vprašanja in da ne bo potrebna intervencija nikogar v tem problemu. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani je praznovalo v nedeljo, 5. avgusta t. I. svojo 25 letnico. Slavnostni občni zbor se je vršil v telovadnici srednje tehn. šole ob 10. uri dop. pri veliki udeležbi. Predsednik Albin Tomc je pozdravil kumico zastave g. Žnidaršičevo in njertega soproga g. okrajnega glavarja Žnidaršiča iz Kranja, zastopnike mestne občine g. podžupana dr. Stanovnika, obč. svet. Pirca in Mozerja, oba delegata društva iz Zagreba, posebno pa zastopnike Narodno - socijalne strokovne zveze, tajnika Kravosa in tajnika delavske Unije Kolarja. Zastopnik mestne občine podžupan dr. Stanovnik je čestital društvu in zagotovil vsestransko pomoč mestne občine. Nato sta pozdravila zborovanje gg. Kravos in Kolar. — Član vod, na čelu mu mladinska godba z Viča, za njo društveni prapor, predsednik društva, gostje in ustanovitelji ter redni člani. Sprevod, ki se je pomikal po glavnih ljubljanskih ulicah, se je ustavil na Krekovem trgu pri Košaku, kjer je bil na čast gostom prirejen banket. Po banketu se je ponovno razvil sprevod, ki je odkorakal na veselico v Tivoliju, ki je bila zelo dobro obiskana. Ob zvokih godbe in petja je končalo slavje tega čislanega društva. Nov premogokop pri Guštanju. Po obvestilu iz Slov. Gradca na naslov našega mariborskega dopisnika, so našli na hribu Tolsti Vrh pri Guštanju nov rudnik smolenega premoga. Kompleks obsega blizu 900 oralov. Z izsledom so poskusili že na več krajih, dosedaj povsod s povoljnim vspehom. Premog se vžge s prižigom ene vžigalice in gori kakor smola. Nova prilika se nudi tu našim domačim podjetjem še predno se je ne polasti tuj kapital. Za nadaljnja pojasnila naj se interesenti obrnejo na naslov Mar-Stan v Mariboru. Bratislavski orientalski velesejem. Potovalne legitimacije za Bratislavski ori-jentalski velesejem (23. avgusta do 2. septembra 1923) se dobe v uradu Ljubljanskega velesejma po 25 Kč. Mednarodna lesna razstava v Lionu. društva g. Blaž Rudolf je nato izročil Uprava velikega sejma v Lionu na Fran-_ I_______„ nam^nn I coskem priredi letos od 6. do 21. okto- g. kumici krasen šopek, ovit v narodno trobojnico v znak hvaležnosti, da se je odzvala društvenemu vabilu. Slavnosten govor g. inž. arch. Rado Kregarja, ki je obsegal historijat društva in ki je končal z željo, da se društvo razvije in oživi! — Nato je predsednik orisal zasluge novoizvoljenih častnih članov gg. Miha Srakarja, Jakob Babnika in Franceta Makuratija, na kar jim je izročil lepe diplome, izdelane po g. Alešu Jakiču. Jakob Babnik, ki ni zidar, je bil izvoljen častnim članom, ker je stalni podpornik društva in je za časa svetovne vojne ohranil društvu vse premoženje in dragoceno društveno zastavo. G Fran Gorenc je imenom rednih članov pozdravil zborovanje in sporočil, da so si redni člani omislili v spomin tega dne nov trak za društveno zastavo in prosil kumico, da ga pripne. Z geslom, ki ga ie izrekla kumica pred 25 leli, t. i-»Sloga jači, a nesloga tlači«, je privezala nov trak na zastavo. — Društveni zbor je zapel »Lepo našo domovino« in godba je zasvirala državno himno, na kar se je zborovanje zaključilo. - Po občnem zboru se je formiral lep spre- bra pod pokroviteljstvom francoskega ministrstva trgovine veliko mednarodno lesno razstavo, na katero je povabljena tudi naša država. Glede na važnost, ki jo ima lesna stroka v naši državi, jc naše ministrstvo trgovine in industrije poverilo organizacijo udeležbe naših interesentov naši povlaščeni tr- I govski agenciji v Lionu, ki je ob letošnjem spomladanskem velesejmu v Lionu že izvršila s popolnim uspehom slično nalogo. Interesentom je treba za-tegadel, da se za prijave (za katere je 15. avgust skrajni rok) in za vse nadaljnje informacije obračajo direktno na to agencijo, katere naslov je: Agen-ce Commerciale Privilegiee du Royau-me des Serbes, Croates et Slovenes, Lyon, Rue Sala 27. Tržna poročila. Beogradska blagovna borza 7. av- ! gusta. Na produktni borzi notirajo: Pšenica 78 — 79 kg, 2 — 3%, pariteta vagon Beograd, promptno, ponudba 340, 78—79 kg, 3—4%, franko vagon Klenak, ponudba 330, iskanje 320, koruza franko vagon Beograd, promptno ponudba 300, ječmen varvarinski, pariteta Beograd, ponudba 280, iskanje 275, moka »0«, beogradski tip, franko vagon Beograd, brez vreč ponudba 570 brez iskanja. Novosadska blagovna borza 7. avgusta. Na produktni borzi notirajo: Pšenica bačka /9—80 kg, 2 — 3%,.. ponudba 366, bačka 79—78 kg, 2%, za september, 9 vagonov 362% —360, bačka 79—78 kg, 2—3%, duplikat kasa, 1 vagon 360, bačka 78—79 kg, Beograd, duplikat kasa 5 vagonov 340, banatska 79 — 80 kg, 2%, Pančevo, ponudba 350, banatska 79—80 kg, 2%, Senta, ponudba 375%, ječmen 64 kg, 1 vagon 295, oves bački, 8 vagonov 290, bosanski 5 vagonov 290, koruza bačka 5 vagonov 285—275, beli fižol bački, iskanje 360, bačka moka »0« 1 vagon 592 %, »6« 1 vagon 425, »6%« 6i/2 vagonov 395 do 400, bački otrobi v papirnatih srečah I vagon 147%. Tendenca mlačna. Zagrebški žitni trg. Zagreb, 7. av-gusla. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica (78—79 kg) 355 do 365, žolta koruza 280—285, ječmen za pivovarne 300—305, za krmo 270 do 280, oves 285—300, pšenična moka »0« 590-610, »2« 565-590, »4« 540-565, za krmo 180—190, drobni otrobi 145—150 Tendenca mirna. Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem dne 3. avgusta se je pripeljalo 231 svinj, 3 koze in 2 ovci. Ravno tisti dan v Mariboru izvršena popolna stavka je zelo ugodno vplivala na sejem tudi brez vnanjih kupcev. Domačini so namreč blago porazprodali oziroma pokupili med seboj. Cene v kronski veljavi (one v oklepajih značijo cene iz zadnjega sejma: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 1000-1100 (800-1100), 7 -9 tednov stari 1400-2000 (1600-2000), 3 do 4 mesece stari 2400 —3200 (2800 do 3000), 5—7 mesecev stari 4600—5300 (4800—5300), 8 — 10 mesecev stari 5600 do 5800, zadnje cene isto, 1 leto stari 7000—8000, zadnje cene iste. 1 kg žive teže 80—100 (90—100), 1 kg mrtve teže 100—120 (110—125). Koze komad 900 do lOOO (1000 — 1200), ovce komad tl00 do 1200 (1000 — 1100). Živinski sejem v Mariboru. 2 ozirom na nenavadno število torkov v preteklem mesecu, je izostal živinski sejem za prvi torek v mesecu in se vrši drugi torek dne 14. avgusta. naznanja cenj. občinstvu, da se /e preselil s svojo lekarno o na novo predelane in najmoder-neje urejene prostore I V lastii m«MM ia Mii M flH-E- Ob tej priliki se cenj. občinstvo naproša, da obrani podjetju, ki obstoja že 50 let v Ljubljani, tudi v nadalje svojo naklonjenost. Priporočamo: mešane široke, agilen _ špece- rist, 27 let, želi premenili službo. Gre ludi za skladiščnika v večje trgovsko ali industr. podjetje. Nastop septembra. Cenj. ponudbe na upravo ^Trgovskega lista“ pod šifro: „AGILEN“. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Leop. TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 Naprava kompletnih eiektraren. Zaloga raznih strojev, svetilnih žarnic in inštalacijskega materijala. Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in malol Koledarje _ Cenike Izvršuje , ‘ Okrožnice — Tiskarna „Merkur“ Veletrgovina fl.Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo, Lastna^pražarna za kavo • J in^mlin za^" dišave z elek- ■:. tričnim obratom. Ceniki na razpolago.