Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DE2ELO
Cena 2 dife
DRUŽINSKI TEDNIK
Roma deliberante Saguntum periit. — Medtem ko so se v Rimu posvetovali, je sovražnik zavzel Sagunt.
Citat
iz starorimske zgodovine
Leto XI. '
Ljubljana, 14. aprila 1939.
štev. 15. S
»DRUŽINSKI TEDNIKI
Uhaja ob četrtkih. Uredništvo la uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ulica fit. 27/111. PoStnI predal fit. 845. Telefon fit. 33-82. Račun pofitne hran. v Ljubljani fit. 15.393. Rokopisov no vračamo, nefrankiranlh dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ea 8 din mamk.
NAROČNINA
leta 20 din, */i leta 40 din, vso leto 80 din.
V	Italiji na leto 40 lir, ▼ Franclji 70 frankov T Ameriki 2*/i dolarja. Drugod sorasmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vifiina 3mm in fiirina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4’50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod fie posebej. Tri večkratnem naročilu popust.
Plaš novi cofndH:
OD ZAKONA PO UUBEZNI
(Gl. str. S)
 iBi, ......
bSSliiisi
K velikonočnim dogodkom v Jadranu: Zemljevid Albanije in njenih sosed,
Evropa v mrzlični napetosti
Neprestana posvetovanja v vseh evropskih prestolnicah
V Ljubljani, 12, aprila.
Na veliki petek so italijanske vojne ladje in letala začela obstreljevati albanska mesta. Kljub srditemu a neorganiziranemu odporu albanskega vojaštva je italijanska vojska v praznikih zasedla skoraj vso albansko deželo. Kraljica Geraldina je s tri dni starim sinčkom zbežala na Grško in dan nato je prišel za njo tudi kralj Zogu.
Albanija spada med najmanjše države na svetu. Prebivalstva šteje 1 mi-lijon, površine pa 28.000 km*, t, j. za 339/, manj kakor Švica. Glavno mesto Tirana ima 31.000 prebivalcev. Kopenska meja Albanije meri 750 km, obal Pa 350 km. Sosedi Albanije sta Jugoslavija in Grčija. Albanska armada Šteje v miru 20.000 mož, vendar ni posebno dobro oborožena. Topništvo premore 22 baterij, vojno letalstvo pa dve letali.
Dve tretjini Albancev so mohame-danci, ostali so katoličani.
Na veliki četrtek se je predsednik britanske vlade Neville Chamberlain odpeljal na škotsko na počitnice. Na veliki petek je lovil ribe v škotskih vodah. Na veliko soboto je tudi lovil ribe. Na veliko nedeljo je predsednik britanske vlade prekinil svoje počitnice in se vrnil v London.
Na veliko soboto se je v Londonu sestala britanska vlada na sejo. Predsedoval je finančni minister sir Jo^m Simon. Razpravljali so o dogodkih v Albaniji.
Na veliki ponedeljek se je v Londonu sestala britanska vlada na sejo. Predsedoval je Neville Chamberlain. Razpravljali so o dogodkih v Albaniji in o britanskem poroštvu Grčiji, Romuniji in Turčiji. Tudi so sklenili, da se britanski parlament sestane v četrtek na izredno zasedanje.
Francoski parlament je na počitnicah.
*
Nemški listi pišejo te dni, da je boj med totalitarnimi državami in demokracijami boj med mladostjo in starostjo. Hitler je star 50 let, Mussolini 56. Chamberlain je star 70 let, Hali-fax ne dosti manj. Georges Bannet je samo po letih mlad.
Duff Cooper je star 48 let. Sir Eden Ima 42 let. Churchill je samo po letih star.	Observer
Drobna kronika
Holandska mrzlično utrjuje svoje vzhodne meje.
Italija je vpoklicala letnik 1912. in ima zdaj pod orožjem 1 milijon mož.
V Londonu trdovratno govore, da bodo v britansko vlado stopili Churchill, Eden to Duff Cooper.
V Parizu nič ne govore, da misli Bonnet odstopiti.
Živimo v času, ko svet od dne do dne bolj upira oči v London. Ce prelistavate politični del časopisov, skoraj ne dobite stolpca, kjer ne bi bila omenjena Velika Britanija. Ce poslušate, kaj govore ljudje na cesti, v gostilni, kavarni, boste opazili, da je Anglež do malega v vsakem drugem stavku objekt, če že ne subjekt. In čudno: nikomur se to ne zdi čudno.
Čudno je le to, da vsi tako radi o Angležih govorimo, jih obsojamo ali hvalimo, pa zraven tako neznansko slabo poznamo. Kdo n. pr. med vami, ki berete te vrstice, ve, da premoreta dva odstotka angleškega prebivalstva 64% vsega britanskega narodnega premoženja? In da tvorita ta dva odstotka Angležev oni vsemogočni sloj (ali kasto), ki vseh ostalih 98% angleškega prebivalstva zaman buta vanj?
Zbrali smo nekaj drobtin o političnih in socialnih razmerah na Angleškem, v želji, da vam portret, ki ste si ga naslikali o tej deželi, izpopolnimo z nekaj markantnimi črtami.
Vreme
Vreme je važen političen činitelj. Megla in vlaga sta v kritičnih trenutkih odrevenili kosti angleške vlade. Anglež ima že od rojstva zmerom dežnik v bližini. Njegova vzgoja stremi za tem, da bo zmerom pripravljen na vsakršna presenečenja, ne samo na vremenska. Britanski svetovni imperij je nujna posledica zemljepisnih in vremenskih činiteljev.
John Gunther
Zgornja zbornica
Od 729 peerov (plemičev, ki sede v zgornji zbornici), jih je 246 veleposestnikov, 112 ravnateljev zavarovalnic, 74 finančnikov, 67 bankirjev, 64 jih sedi v upravnih svetih železniških družb (na Angleškem so železnice v zasebnih rokah), 49 v vodstvu raznih ladjedelnic.
Od teh 729 članov zgornje zbornice jih 371, torej več ko polovica, vse od leta 1919. do leta 1931. v nobeni parlamentarni debati niti enkrat ni odprlo ust. 111 peerov ni še no-benkrat glasovalo v zgornji zbornici. Povprečno število glasovalcev je 83.
»N e vv Statesman«
Parlament
Westminstrsko parlamentarno tradicijo (spodnja zbornica) zavida ves svet. Po pravici. V diktaturi je individuum v službi države. V demokraciji je država teoretsko v službi in-
dividua. Tega se zaveda vsak Anglež. Stanley Baldvvin je pri neki priložnosti omenil, da je Anglija doživela v zadnjih treh stoletjih samo deset let diktature. Angleški parlamentarci so v svoji vlogi nenadkriljivi: po končanih volitvah si novi poslanec in pogoreli kandidati sežejo v roko kakor po partiji tenisa. Ko je Baldvvin prvič postal ministrski predsednik, je bila njegova prva pot obisk pri njegovem glavnem nasprotniku lordu Oxfordu, da ga vpraša za svet.
John Gunther
na funtov na teden za podpore nezaposlenim delavcem; s tem denarjem si odkupi socialni mir.
John Gunther
Javno življenje
na Angleškem stoji na tako visoki stopnji kakor nikjer drugod. Cast in idealizem igrata v politiki tolikšno vlogo, da tujec tega ne more razumeti. Toda čast in idealizem sta tudi vedno v skladu z dejansko koristjo.
Neki ugleden angleški diplomat je nekoč rekel Johnu Gunthru, piscu knjige .Inside Europe', ko sta govorila o Belgiji in letu 1914 : »Anglija je še zmerom najnevarnejša država na svetu, ker je edina voljna in zmožna iti v vojno za drugo državo.«
Uradništvo
Angleško uradništvo je nepodkupljiva hrbtenica Velike Britanije. »Ce bi bil moj tekač količkaj .prezenta-bel' ali prilagodljiv, bi lahko prevzel funkcijo finančnega ali vojnega ministra — stalni uradniški štab bi mirno dalje opravljal svoje delo.« Možje
Lojalnost
Celo najubožnejši med ubožnimi so lojalni. Tujci, ki se peljejo skozi Durham in Tyneside, strme, da se iz tolikšne revščine ne izcimi revolucija. Anglija ima skoraj dva milijona nezaposlenih in najmanj polovica od njih ve, da ne bodo nikoli dobili službe. Kljub temu jim je že misel na revolucijo nezaslišana; še več: mnogo nezaposlenih glasuje rajši konservativno kakor laburistično. Vzrok je po eni strani strah srednjega stanu, da laburisti nimajo dovolj izkušenj za uspešno krmarjenje države, po drugi strani pa socialno zavarovanje in patriarhalna zakonodaja moderne Anglije. Država izda 2 milijo-
kakor. sir Robert Vansittart, stalni svetovalec zunanjega urada, ali sir Warren Fisher, glava državnih financ, spadajo med tiste, ki dejansko vladajo na Angleškem. Teh mož javnost večjidel ne pozna, ker ne stopajo v ospredje. Žive v senci, toda njihova moč je neizmerna. A nobeden od njih ni nenadomestljiv; sproti se šolajo možje, ki bodo prevzeli dediščino svojih mojstrov.
John Gunther
Definicija
Neki angleški šolar je nekoč takole definiral otok:
»Otok je kos zemlje, ki ga z vseh strani obdaja angleško brodovje.«
Trgovina
Anglija pridela samo % potrebnega ji živeža in samo lU surovin za izdelke, ki jih prodaja širom po svetu. Zato ima pa v izobilju premoga, železa in jekla,- zato je tudi najbolj industrializirana država v Evropi. N* čudno, da tvori izvoz malone 40% njene trgovine.	'
Narodni dohodek je na Angleškem mnogo večji kakor v kateri koli drugi evropski državi.. G. D. H. Cole je izračunal, da zasluži Anglež povprečno 22.000 din na leto, Nemec 11.500, Francoz 11.000 in Italijan 7.000 din.
»Trgovina,«	je	nekdo dejal, »je
edina zadeva, ki jo Anglež resno pojmuje. Na Angleškem — in samo na Angleškem! — sta Bog in mamon eno. Mamonov tek ublažuje zavest, da je poštenost najboljša (plačilna) politika. Bog je dobrota, pravičnost, ljubezen, usmiljenje in pet odstotkov v zdravi naložbi.«
Disciplina
Kdor	misli,	da	Angleži ne	vedo,
kaj je	časopisna	cenzura, se	moti.
Angleži	samo	ne	vedo, kaj je	pri-
silna cenzura. Angleška cenzura je prostovoljna, sporazumna. Tako so n. pr. glavni uredniki vseh britanskih listov v kritičnih poletnih mesecih 1936. dobro vedeli, koliko vojnili ladij je približno poslalo mornariško ministrstvo v Sredozemsko morje, toda nihče ni objavil številk, niti opozicijski listi ne. Angleški cenzor nastopa prejiričevalno. .Poglej, prijatelj,' bi rekel uradnik zunanjega urada, ,sicer ne morem zahtevati, da tega ne objaviš, toda strašno spodobno bi bilo, če bi mi ustregel.'
'John Gunther
NOVO NEMŠKO POSOJILO
Nemški gospodarski minister dr, Funk je izdal dekret, da bodo vst državni dobavitelji, t. j. dobavitelji vojske, državnih železnic, pošt itd., skratka vseh nemških j a vrni h in naspol javnih ustanov dobivali odslej samo 60*/» plačil za svoje dobave v gotovini, namesto ostalih 40*/» pa potrdila na račun davkov, ki jim bodo šele zapadlt. Ta potrdila (zadolžnice ali boni) bodo imela veljavo denarja.
S tem dekretom misli dr. Funk dobiti v državno blagajno 14 milijard mark.
Nemški notranji dolg znaša danes po sodbi nemških strokovnjakov okoli 80 milijard mark. Po računih »Ziir-cher-Zteitunge« je imela Nemčija januarja 1.1. 60—70 milijard mark dolga. Leta 1933. so znašali nemški dolgovi okoli 12 milijard mark.
JAPONSKI .ŽIVLJENJSKI* PROSTOR
V japonskih šolah visi zemljevid, ki kaže, da pripada vsa zemlja, kolikor je je v območju 5000 milj. Japonski. Vsa Avstralija, dve tretjini Azije in. nekateri predeli Amerike so na tem zemljevidu japonski.
Tako se vzgaja imperializem in tako se pripravlja katastrofa novega svetovnega klanja.
(»Nova Riječ«, Zagreb)
Viri časopisnih poročil
Poročevalske agencije
Kadar berete politična poročila v časopisih ali jih poslušate v radiu, opazite skoraj vselej že koj pri navedbi kraja in datuma neko tuje ime: Reuter, Stefani, DNB, Havas, Pat... Kaj pomenijo ta imena?
Naloga časopisja je, zbrati vsa mogoča poročila z vsega sveta in jih v tiskani besedi sporočiti bralcem. Toda nihče ne more zahtevati od časopisov, da naj imajo v slehernem mestu sleherne dežele svoje poročevalce, da jim sporoče, kaj se tam važnega zgodi. Tudi če bi bilo to možno z denarnega vidika, je stvar neizvedljiva s tehnične strani; kajti možnosti neposrednega brzojavnega, telefonskega in radijskega prenosa poročil so v primeri z množino dogodkov, ki jih je treba zabeležiti, tako omejene, da bi po tej poti morda komaj vsak stoti dogodek našel pot v časopis.
Da ne ostane javnost brez poročil ® važnih dogodkih širom po svetu, ie bilo torej treba misliti na organiziranje posebnih poročevalskih tira-
rvv lagencij) v vseh važnejših drža-
vah in deželah. Glavna naloga teh poročevalskih agencij je, zbrati vse omembe vredne novice, in sicer predvsem z njenega področja, to je iz njene dežele. Te novice dobavljajo agenciji stalni poročevalci v vseh večjih mestih v državi in zunaj nje; kolikor jih sami ne izvedo, jih pa dobe v raznih državnih in drugih javnih uradih.
A tudi to še ne bi zadoščalo za izčrpno informiranje javnosti. Zato je bilo treba poročevalsko službo še bolj izpopolniti. To se je doseglo z izmenjavo poročil med agencijami samimi. Zdaj boste vedeli, kaj pomeni, če se neka brzojavka začne n. pr. takole: »VVashington, 10. aprila. AA. (DNB) Reuter poroča iz N. N. ...« Poročilo izvira od Reuterja; od njega ga je prevzel DNB; v naše časopisje je pa prišlo s posredovanjem AA (agencije Avale).
Zdaj si pa nekoliko oglejmo razne agencije!
Med nastarejše in najuglednejše poročevalske agencije spada londonski REUTER (izgovori rojter). Ta agencija je stara 87 let, je neodvisna in nepristranska. Njena poročila torej niso uradnega značaja, kljub temu (ali pa ravno zato!) veljajo za najsolidnejša na svetu.
O	vseh važnih dogodkih je Reuter prvi informiran, ker ima v vseh večjih mestih na svetu svoje posebne
poročevalce. Značilnost Reuterjevih poročil: resnost, kratkost, jedrnatost. Vsaka beseda v Reuterjevem poročilu je pretehtana in ima svoj pomen. Dolga in napihnjena poročila boste pod Reuterjevo firmo zaman iskali.
HAVAS (izg. avas), ustanovljen leta 1835., je takisto nepristranski, vendar njegovo nepristranost znatno omejuje okoliščina, da se te agencije poslužuje vsakokratna francoska vlada v svoje uradne namene. Kljub temu velja Havas še zmerom za selo solidno poročevalsko agencijo.
Agencija STEFANI (izg. Stefani), ustanovljena leta 1854., je poluradna agencija italijanske vlade. (Označba .poluraden' (oficiozenj pri kakšnem poročilu pomeni: vsebina poročila je sicer bolj ali manj uradno podkrepljena, vendar ni zanj uradne odgovornosti; v nasprotju s poluradnim je pa pri .uradnem' (ofi-cielneml poročilu tudi odgovornost zanj uradna.)
DNB (kratica za Deuisckes Nachrich-ten-Bureau, t. j. Nemški poročevalski urad) je poluradna agencija nemške vlade. (DNB je naslednik nekdanjega Wolffovega urada, znanega posebno iz svetovne vojne.)
AVALA je poluradna agencija jugoslovanske vlade.
agencija
CTK je bila uradna češkoslovaške vlade.
PAT (kratica za Poljsko brzojavno agencijo) je uradna agencija poljske vlade.
RADOR je poluradna agencija romunske vlade.
ANATOLSKA agencija je poluradna agencija turške vlade.
MTI je poluradna agencija ogrske vlade.
TAS je uradna agencija sovjetske vlade.
BELGA je poluradna agencija belgijske vlade.
BOLGARSKA brzojavna agencija nima posebnega imena. Agencija je uradno glasilo sofijske vlade.
ATENSKA agencija je polurad-n o glasilo grške vlade.
DOMEJ je poluradna japonska agencija.
PRESS ASSOCIATION (ustanovljena leta 1868.; izg. pres-esoušiejšn) je neodvisna britanska agencija, solastnica Reuterjevega urada; v glavnem dobavlja poročila angleškemu provinčnemu časopisju.
ASSOCIATED PRESS (ust. 1. 1900.; izg. esoušiejtid-pres) je poluradna in nepristranska ameriška poročevalska agencija, zgrajena na zadružni podlagi; njeni zadružniki so ameriški časopisni založniki.
UNITED PRESS (ust. 1. 1907.,; izg. junajtid-pres) je nepristranska
ameriška agencija in velja za glavno svetovno dobaviteljico poročil. Njena poročila se ne stekajo v druge poročevalske agencije, ampak neposredno v uredništva časopisov. United Press pošilja svoja poročila 1250 listom v 42 državah in 20 jezikih.
Mravljinčar
ali
Japonska in Kitajska
Moderna basen
»Ko sem se 1. 1869. vračal iz Bolivije,« je pisal več desetletij pozneje ameriški zemljepisec in inženir, polkovnik Church angleškemu politiku H. M. Hyndmanu, »in šotoril ob izvini Amazonke, sem zagledal čudro in neokretno žival, ki je vneto lizala s tal mravlja pred velikim mravljiščem. Mravlje v mravljišču se niso zmenile za usodo svojih tovarišic. To je trajalo nekaj časa in ropar se je imenitno mastil. Zdajci se je pa spomnil
—	čeprav je bilo zunaj šo zmerom dovolj mravelj — da bi jih utegnilo bit* v mravljišču samem šo dosti več. Spravil se je torej s svojimi šapami na mravljišče in ga razdejal.
Dve uri nato se je svetil v soncu njegov okostnjak.«
Moderna	tragi
Usoda ženske, ki el Je kaznjenca kupila za moža
Prazniki so za nami, prazniki z najlepšim velikonočnim soncem kljub črnogledim vremenskim napovedim. [Naši meščani pa hvala Bogu ne verjamejo kaj prida vremenskim prerokom in so se kljub svarilom podali v hribe, nekateri za dva dni, drugi pa eamo za popoldne ali en dan. Eno je pa značilno za vse, ki so te dni preživeli v božji naravi: čokoladna bar-j»a, ki so jo prinesli 8 seboj v mesto.
Ta čokoladna barva ima pa še eno 'posebnost, prav nenavadno posebnost. jŽene ljudi na promenado, tudi tiste, jfet sicer prav redko zahajajo tja. In \tako smo imeli te dni priložnost opazovati na promenadi vse mogoče odtenke rjave barve, od ,puranslcordeče‘ uo ,čokoladnorjave‘. Sonce se je prijelo Icelo tistih, ki so jo mahnili samo v jokolico mesta, na Fužine, proti Viču 1ali Št. Vidu. Ti so rožnatordeči ka-1kor dojenčki. Malo temnejši odtenek 'jzdaja, da je bil njegov lastnik na šmarni gori ali na Katarinci, temno-jrjava barva pa kaže, da je bilo dosti pjubljančanov ,na Gorenjščem', in sicer v višini več ko 1.500 metrov.
Kronist, ki je zašel na promenado, iz tako nehote ugotovil, kje se je o praznikih mudilo naše meščanstvo; ugotovil je, da se je nedvomno prav dobro zabavalo, bodisi ,na dilcahf ali pa zelenih tratah v nižini. Potrebno je pa menda, da e Prešernom zakličemo črnogledim vremenskim napovedovalcem:
»Vremena vsi preroki, le pojte rakom žvižgat!«
Kronist
Beograd, aprila.
Današnje burno, neugnano življenje piše nenavadne romane, primerne za filmske rokopise. Takšen roman, za glavno junakinjo kajpak prav nič prijeten, Je te dni doživela v Beogradu mlada dunajska pevka Marija Ebnerjeva. Marija Elmerjeva je bila vse do okupacije Avstrije ugledna in slavljena članica dunajske opere. Potlej je pa morala, kakor mnogo drugih, bežati. Pribežala je v Beograd, k svojemu zaročencu, nekemu inženirju.
In zdaj se tragikomedija prične. Komaj zaročenec zve, da njegova zaročenka nima več milijonov in tudi ne štirinadstropne palače na Dunaju, že se njegova ljubezen nenadno ohladi, vsaj toliko ohladi, da kar na lepem ni več govora o poroki.
»Ljubim te, a poročiti se s teboj ne morem,« toži .nesrečni' zaročenec. Lepa Dunajčanka pa mora dobiti moža, ako hoče rešiti še tisto nekaj imetja, kar ji ga je ostalo in ako hoče ostati v naši državi in se posvetiti svojemu poklicu. Mora dobiti naše državljanstvo. Kakor vsaka ženska, je tudi ona nekdaj sanjala o sreči, o zakonu s svojim zaročencem — ali ni to naravno? — a življenje ji je brez ovinkov pokazalo, kako jalove so dandanes
takšne sanje. Zaročenec noče nič več slišati o poroki in zakonu. Izmisli si nekaj pripravnejšega In cenejšega.
»Našel ti bom primernega moža, s njim se boš poročila, kajpak samo za en dan. Toliko da dobiš naše državljanstvo. Moža bomo plačali in spodili. Ti boš tako lahko že naprej ostala v Beogradu, najine ljubezni ne bo konec in tudi tvoje umetnosti ne.« Tako govori premeteni in praktični zaročenec.
S solzami v očeh privoli lepa Dunajčanka v zaročenčevo ponudbo. Prične se iskanje moža. Moža išče zaročenec. Pri izbiri pa ni preveč Izbirčen. Zasnubi prvega znanca, ki ga sreča na cesti, nekdanjega kaznjenca Dragišo Miliča. Obljubi mu 2.500 din plače na roko, ostalo pa v odplačevanju. In kot nekakšno darilo dobi ženin poročno obleko, temnomodro obleko, kajti v stari obleki, ki je videla že zamreženo celico, res ne more stopiti pred oltar.
Čeprav je to mož ,le za en dan', čeprav nekdanji kaznjenec, zdi se, da bo šlo vse, kakor po maslu. Inženir pa ni upošteval tiste muhave usode, ki je prekrižala že marsikateri načrt: ljubezni. Ko sta mož in že«na — dunajska pevka in bivši kaznjenec — po poroki odhajala iz cerkve, je inženir stopil k ,možu' in mu dejal:
»Zdaj ae pa poberi, pa kar brž! Ne maram, da bi morda nadlegoval mojo zaročenko.«
Pošteno se Je urezal. Nekdanji kaznjenec dobro pozna paragrafe, zato je zvito odgovoril:
»To Je moja prava, zakonita žena, z njo grem lahko, kamor hočem in kadar hočem.«
Tudi lepa Dunajčanka je bila nekam presenečena pri razpletu svoje poroke, a vseeno je upala, da se bo lahko svojega enodnevnega moža kmalu odkri-žala. Bridko se je zmotila. Njen mož se je do ušes zaljubil vanjo. Vsak dan hodi k njej v vas in ji piše ognjevita zaljubljena pisma... .Zaročenca' je to tako poparilo, da jo je popihal iz Beograda.
Zdaj je ostala mlada žena sama. še ne ve dobro, ali bo pričela živeti s svojim možem ali se bo popolnoma posvetila svojemu umetniškemu delu. Vsa nesrečna je in pravi, da ni vedela, da so možje na Balkanu tako natančni, tako pozorni do svojih žena.
Novinarjem je pa izjavila, da ni nemogoče, da bo svojega moža, čeprav nekdanjega kaznjenca vzljubila, kajti pokazal je več ljubezni in poštenosti, kakor njen nekdanji zaročenec...
Politični deden
Ta teden se bodo razgovori med [predsednikom vlade Cvetkovičem in predsednikoni HSS dr. Mačkom nadaljevali. — 1. aprila t. 1. je stopila v veljavo naša nova trgovinska pogodba e Francijo. Po izjavi trgovinskega ministra Tomiča je upati, da se bo ®aš izvoz na Francosko potrojil.
Madžari so zasedli slovaško ozemlje, ki ga je odstopila 6lovaška vlada.
V	Budimpešti 60 zastopniki obeh držav podpisali dogovor o novih mejah. — Za predsednika francoske republike so za nadaljnjih sedem let nzvolili prezideuta Lebruna. — Nemški protektor za Češko in Moravsko je postal baron Neurath. Pretekli te-iden je prispel v Prago in se nastanil na Hradčanih. — Smrtno se je ponesrečil iraški kralj Gazi, ko 6e je Z avtomobilom zadel v električni drog. Nahujskani ljudje so krivdo za kraljevo smrt zvalili na Angleže in ubili angleškega poslanika v Bagdadu. Novi Iraški kralj je postal 41etni prestolonaslednik. — Poljski aunanji minister Beek se je vrnil iz Londona. — Nove predloge glede pomoči evropskim demokracijam 60 sprožili v ameriškem penatu. Amerika v vojni ne bi ostala nevtralna, temveč bi gospodarsko bojkotirala napadalke. Če bi bil napad [posredno naperjen tudi proti Združenim državam, bi pa prišla na pomoč jtudi z vojaštvom. — Italijanska vojska je Basedla Albanijo. Iz Birna poročajo, na je albanski kralj Zogu želel, da bi stalija okrepila albanske vojaške sile na podlagi medsebojne pogodbe. Pri [pogajanjih je pa prišlo do nesoglasij.
I	Ikra ti je pa po teh poročilih albansko prebivalstvo začelo demonstrirati proti jltaliji, zato so Italijani vkorakali v deželo. Albansko vojaštvo, policija in tudi eivilno prebivalstvo goratih predelov ae je italijanskemu prodiranju pprlo, a zaman. Albanska kraljica Ge-raldina, ki je dva dni poprej rodila prestolonaslednika, je zbežala v Grčijo. [Kralj Zogu se je najprej z vlado umaknil v Elbasan, ko so pa italijanski bombniki začeli bombardirali tudi prestolnico Tirano, je z vlado in nekaterimi višjimi častniki zbežal v Grčijo. Italijanom prijazna albanska stranka le sestavila novo vlado in proglasila Italijanski protektorat nad Albanijo. Italijanski zunanji minister grof Ciano |e takoj po zasedbi priletel v Albanijo. — Italijanska vlada je našo vlado Sproti obveščala o svojih ukrepih v Albaniji. Po zasedbi se ji je Mussolini po beograjskem poslaniku zahvalil za pjeno stališče v albanskem sporu. — Združene države so zvišale carino prav tako kakor za nemško tudi za Blovaško blago.
Letos »Družinski tednik« 19 stalno na 12 straneh! •
OKVIRJI
SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Wo/fova ut. 4
škofjeloška predilnica je odpustila za 14 dni vse delavce, pozneje jih bo pa zaposlila le nekaj in še ti bodo delali 6amo štiri dni v tednu. Vzrok odpusta je pomanjkanje deviz za nabavo potrebnih 6urovin iz tujine.
Pomladanska tujska sezoua se je že pričela v Dalmaciji. Naše Primorje je prišlo obiskat zlasti veliko Nemcev in Madžarov in v6e kaže, da bo tujski promet spomladi prav razgiban.
Kino je zgorel zaradi kratkega 6tika hotelirju Sajerju v Čakovcu. Škode je bilo okrog 50.000 dinarjev, a krita je bila z zavarovalnino.
93krat je bila že kaznovana Milka Šabanovičeva. S tremi svojimi pajdaši se zdaj zagovarja pred dubrovniškim okrožnim sodiščem.
Vlak je povozil viničarja Palka Bartoka iz 06ijeka. Ko se je z ženo pijan vračal domov, si je na železniškem prelazu zvijal cigareto in se na ženino prigovarjanje ni pravočasno umaknil s tračnic, tako da je lokomotiva trčila vanj in ga ubila.
Svojega brata je obdelal z nožem Nikola Peičevič iz vasi Otoka pri Vin-kovcih. Krvavo dejanje je izvršil zato, ker je branil očeta pred nasilnim bratom.
Ustrelil se je na pokopališču v Trbovljah SOletni strojnik Jakob Gajšek iz Njive. V smrt so ga pognale obupne družinske razmere.
121eten deček je z nožem napadel 161etnega Maksa Čatra iz Pečovnikov pri Celju- Med ruvanjem ga je zabodel v levo dlan in je moral Čalar iskati zdravniško pomoč.
Pod motorno kolo je prišel SOletni kuhar Mirko Ukmar iz Ljubljane. Dobil je precej hude poškodbe po glavi in rokah in so ga odpeljali v bolnišnico.
Graditi bodo začeli novo železniško progo Karlovac—Bihač. S to progo bo vožnja od Zagreba do Splita skrajšana za poldrugo uro. Stroški za zgraditev bodo znašali 230 milijonov dinarjev.
Velik požar je uničil tri domačije v Hajdinah pri Ptuju. Goreti je začelo pri posestniku Janezu Artenjaku, veter je pa zanesel ogenj še na gospodarski poslopji Stanka Zupaniča in Marije Karove. Škodo cenijo na 170 tisoč dinarjev. Kako je požar nastal, še ne vedo.
48 vlomov je izvršila vlomilska družba v savski banovini. Njen poglavar je bil 301etni Janko Kočet, posestnik iz Gornje Voče. Tatovi 60 svoje grehe takoj priznali in čakajo na sodbo v zaporih ptujskega sodišča.
405.000 prebivalcev ima naša prestolnica Beograd. Ozemlje Beograda meri 17.073 ha. Meeto krasi 20.000 poslopij, vrednih okrog 3 milijone dinarjev in še več. Izmed 405.000 prebivalcev jih je 2.501 milijonarjev.
Poln voz železa je zdrčal po strmini in zadel v enovprežni voz posestnika Jurija Strenčana z Lave pri Celju na celjskem kolodvoru. Strenčanov konj je na mestu poginil in trpi Strenčan okrog 6.500 dinarjev škode.
Z avtomobilom so odpeljali plen neznani tatovi, ki 60 vlomili v hišo mesarja Antona Jakiča v Dravljah. Odnesli so meso, vredno več ko 5.000 dinarjev.
V	cerkvi je ukradla 800 dinarjev
neznanka gospe K. iz Celja. Ko se je sklonila h gospe in jo nekaj vprašala, ji je izmaknila iz torbice denarnico, nato pa pobegnila.
Ženo in hčerkici je hotel zastrupiti s plinom beograjski zdravnik dr. Milan Mihajlovič. V njihovo spalnico je vrgel steklenico ciana. Ko je pa spoznal, da so se vse tri rešile, se je ustrelil. Ostal je pa pri življenju in izjavil, da je vse njegovo početje posledica čudnega duševnega stanja po prestani angini.
Naboj je eksplodiral na vrtu 571et-nega delavca Muja Hajdaroviča v sarajevskem predmestju, ko je po njem udaril z motiko. Muji se je krogla zarila v stegno in mu hudo razmrcvarila nogo.
Poškodbam je podlegel 321etni posestniški sin Anton Potočnik iz Žreč pri Konjicah. Pri nesreči z motorjem mu je namreč počila lobanja in ga zdravniki niso mogli ohraniti pri življenju.
Dva vlaka sta trčila ob prehodu na drugi tir na postaji Stari Futok pri Novem Sadu. Pri nesreči je bilo ranjenih 13 ljudi.
Velik ogenj je nastal v Grebenškovi trgovini z barvami in laki v Kranju. Vnelo se je zato, ker je plamen iz počene odvajalne cevi železne pečice zajel čopiče in posode z oljem. Požar so s težavo omejili. Ogenj je napravil škode za 120.000 dinarjev.
Prva srbska zdravnica je umrla v Beogradu. Dr. Marija Feodorovna je dosegla starost 100 let. Kot vojaška zdravnica 6e je udeležila balkanske in svetovne vojne in je dosegla čin sanitetnega majorja.
Cehov in Slovakov letos ne bo v naša letovišča, ker 60 ustavili Cedo-kove vlake, ki so vozili od aprila dvakrat na teden med Prago, Sušakom in Splitom. Vrhu tega sinejo vzeti češki turisti na pot eamo 10 mark ali 100 čeških kron.
Neznanec je napadel 181etnega kmečkega sina Stanka Lemsnerja iz Brezja pri Mariboru. Zabodel ga je v hrbet, nato pa pobegnil. Lemsnerja 60 reševalci odpeljali v bolnišnico.
Z nožem so navalili na dninarja Leopolda Cajnka iz Pečk pri Ptuju trije pijanci, ker jim ni hotel plačati pijače. Cajnko je dobil tri smrtno nevarne vbodljaje v hrbet in rebra.
Aretirali so pisarja okrajnega 60-dišča v Murski Soboti, ker je zmanjkalo 300.000 dinarjev. Oddali so ga v preiskovalni zapor.
Pijani fantje so se stepli v Predoru pri Veliki Nedelji. Obdelovali so se z noži, koli in motikami. Alojzij Trunk
je zaradi ran, ki jih je dobil pri pretepu, umrl, Franca B rumena so pa hudo ranjenega odpeljali v ormoško bolnišnico.
Nov rudnik železa so odprle Združene topilnice železa v Topuskem pri Prijedoru. Pod zemljo se namreč nahajajo velike količine dobre železne rude. Visoke peči za topljenje bodo postavili še letos.
S trebuhom se je nabodel na žebelj 121etni posestnikov sin Vladimir Stu-ber pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. S hleva je padel na desko, ki je iz nje molel žebelj in si ranil črevesje.
Z avtomobilom sta se ponesrečila
kavarnar g. Ernest Zurl in arhitekt g. Jovo Urek iz Kočevja. Ko sta ee vozila po sušaški cesti, je počila guma na prednjem levem kolesu in je avto z vso silo vrglo na rob ceste. Arhitekt je hudo ranjen po obrazu, Zurl je pa odnesel lažje poškodbe.
Utonila je 751etna Grilčeva mama iz Hoste pri Vačah Ko je prala perilo, ji je postalo slabo in je padla v vodo in se ni mogla sama rešiti. Hči jo je našla že mrtvo.
Veliko Zagorcev se je naselilo v
Slavoniji in si ustanovilo svoje domo- | pobila po vsem telesu
ve. Priseljenci so zvečina sezonski delavci, ki eo si prislužili nekaj denarja in z njim kupili skromne kmečke domačije v Slavoniji.
Transmisijski jermen je razmesaril po obrazu 271etnega žagarja Leopolda Kolenca s Ponikve Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico.
Splašeni konji so do smrti osuvali Antona Kuharja, posestnika in mesarja iz Slovenjgradea. Ko je hotel konje ustaviti, je dobil tako močan sunek v prsa, da se je kmalu zgrudil in izdihnil.
40 juter gozda je pogorelo v ko-privniškem okraju. Vnel se je mladi gozd in ee je ogenj zaradi vetra zelo hitro širil. V ognju je našlo smrt tudi mnogo divjačine.
Bogat kmet Peter Jurišič je kradel kokoši v vas: Dijankovec pri Križevcih. Na sled so mu prišli, ko je ukradene kokoši prodajal
Veliko siovensko obrtniško razstavo bodo priredili obrtniki meseca oktobra v Ljubljani v vseh prostorih velesejma. Namen razstave je pokazati razvoj slovenskega obrtništva v 20 letih 6vobode.
Orožniki so aretirali tovariša zločinca Kodra, Antona Hočevarja jz Knežje vasi pri Dobrničah. Koder in Hočevar sta skupaj vlamljala in si potlej delila plen. Hočevar priznava vse vlome in pravi, da ga je Koder k tatvinam prisilil z grožnjo, da ga bo ustrelil, če mu ne bo pomagal.
30 dijakov so izključili iz gimnazije v Cačku. Dijake je profesorski zbor kaznoval zato, ker so v nagrobnih govorih za nekim svojim tovarišem hujskali proti profesorjem.
Zaradi oderuštva je sodišče obsodilo na dve leti ječe Radojka Petroviča iz Malega Požarevca. Petrovič je namreč posojal kmetom denar s skoraj 50 odstotnimi obrestmi.
Svojega sina je ustrelil posestnik Kranjc iz Novak pri Novi Cerkvi. Zalotil ga je na travniku in se začel z njim prepirati. Ves razburjen je potegnil samokres in trikrat ustrelil v sina. Sin je v bolnišnici izdihnil, očeta so pa oddali v zapore celjskega okrožnega sodišča.
Lokomotiva je podrla 521etnega voznega preglednika ljubljanske kurilnice Franca Verčiča, ko je hotel čez progo na ljubljanski postaji. Verčiču je počila lobanja in je bil takoj mrtev.
Po nesreči je ustrelila svojega ženina Jožica II. iz Male vasi pri Ježici. Njen izvoljenec Andrej Jakopič, torb a raki mojster, ji je kazal, kako se ravna s samokresom. V Jožičinih rokah se je pa samokres na lepem sprožil m strel je zadel Jakopiča. Nesrečnež je v bolnišnici umrl.
Na Šmarni gori se je ponesrečila kapitanova žena Mila Šugorovičeva. Na neki strmi stranski poti je izgubila ravnotežje in padla v globino. Zlomila si je desno ključnico in 6e
da ie kuhinjska čokolada MIRIM sestavljena iz najboljših surovin
MIRIM
KUHINJSKA
ČOKOLADA (
Listek »Družinskega tednika"
Zdravnikova skrivnost
Sredi 19. stoletja je prišel v Cn-petown dr. James Barry. Imenovali so g« za zdravniškega asistenta ta-mošnjih čet.
Dr. Barry je bil čuden človek. Že njegova zunanjost je bila za vojaka precej nenavadna. Bil je majhen, šibek, pri hoji se je gugal, imel je svetlo, nežno polt.
James Barry je prinesel s seboj priporočilno pismo nekega znanega škotskega plemiča. S tem si je že vnaprej zagotovil prijazen sprejem pri guvernerju lordu Charlesu So-mersetu. Njegova diploma je dokazala, da je promoviral v Edinburgu. Bil je star dvajset let.
Kmalu je bil Barry v Capetovvnu zelo priljubljen. Imeli so ga za izvrstnega zdravnika, ki z ljubeznijo opravlja svoj poklic. Užival je veliko zaupanje svojih pacientov. Ker je bil tako samozavesten, niti zdaleč ni zbudil kakšnega pomisleka. Ce je kdo njegovih pacientov umrl, eo ljudje rekli: »Dr. Barryja so prepozno poklicali!« Ce je pa pacient ostal pri živ-
ljenju, so menili: »Mladi mož je pa res izvrsten zdravnik!«
Dr. Barry ni nikoli govoril o svojih sorodnikih. Da je imel pa na Angleškem vplivne prijatelje, je bilo nedvomno. Zdravnikovi znanci so si na moč belili glavo z nekaterimi skrivnostnimi okoliščinami. Njegova plača je bila majhna, a kljub temu je živel zelo razkošno. Imel je konje, sluge in pogosto je prirejal domače zabave. Dr. Barry ni nikoli jedel mesa. Krompirja in jabolk ni trpel na svoji mizi. Vselej so mu morali pa priskrbeti najboljšo zelenjavo, kar jo je bilo moči dobiti. Pil je kavo in le v izrednih priložnostih kakšen požirek šampanjca. Nikoli ni delal dolgov. Kako je bilo to mogoče, je bila V6em nerešljiva uganka.
Dobre okoliščine so mu zagotovile izredno stališče v mestni družbi. Priporočilna pisma so mu odprla pot v najvišje kroge bogatega mesta. Stalno je občeval v vilah višjih častnikov, uradnikov in trgovcev. Kmalu je postal guvernerjev domači zdravnik. Guverner ga je 6ploh ob vsaki priložnosti razvajal in mu dajal prednost. Bilo je očitno, da je lord Somerset dobil o njem kakšna tajna pojasnila.
Dr. Jamesa Barryja so varovali vsakršnega napornega dela, dovolili so mu vsakršno svoboščino. Njegova šibka postava pa tudi najbrže ne bi prenesla prevelikega napora.
S časom je pa mladi zdravnik vtaknil svoj nos v marsikakšno stvar, ki niso mogli kar tako preko nje. Tako ,se je nekoč v guvernerjevi sobi nor-
čeval iz nekega uradnega spisa. Njegov jezik ni poprej miroval, dokler guverner ni segel po skrajnem sredstvu. Lord Somerset je šibkega moža zgrabil za ovratnik in-ga podržal skozi okno. V strahu je Barry prosil oproščenja in šele potlej ga je guverner smeje se spustil. Ta dogodivščina je imela še 6voj epilog. Kmalu so ljudje izvedeli za to in zlobni jeziki eo kajpak dodali še to in ono. Tako je prišlo med mladim zdravnikom in nekim častnikom do prepira. Rezultat je bil dvoboj. Končal se je brez hujših ran in mlada človeka sla bila odtlej zvesta prijatelja.
Cez nekaj let so dr. Barryja imenovali za štabnega zdravnika. Število njegovih pacientov se je čedalje bolj večalo. Njegov samozavestni nastop in njegove čudaške lastnosti k temu niso malo pripomogle. Čeprav ee je nasproti svojim tovarišem vedel precej brezobzirno, mu tega niso preveč zamerili.
Po več letih so ga poklicali nazaj na Angleško in naposled eo ga prestavili na Malto. Tam mu nista ugajali niti podnebje niti služba. Morebiti je bila tudi njegova plača premajhna. Vsekako se je brez dovoljenja vrnil nazaj na Angleško Generalni zdravnik ga je poklical predse. Smehljaje se je šel Barry v avdienco.
»Ne razumem,« je rekel njegov predstojnik, »kako ste mogli brez mojega dovoljenja zapustiti svoje mesto! Ali mi ne bi povedali, kako se je to zgodilo?«
»Kajpak,« je odgovoril James Bar-
' Jugoslovanski Reno
Sombor, aprila. V Branili,jeni Vrhu “hzu Sombora so te dni zaradi raznih Pregreškov prijeli in zaprli občinskega •ajnika Todora Nikoliča. Nikolič je svojo občino prav podjetno skubel, saj !e v nekaj letih svoje službe poneveril >n oškodoval državo 741 več ko 550.000 dinarjev. Prav posebno je pa Nikolič zaslovel po sklepanju zakonov. Za denar je Nikolič poročil vsakogar, samo “a je imel dobiček pri svojem delu. Tako je Nikolič poročil mnogo ljudi, 1 sploh niso imeli dovoljenja za poroko, bodisi, da so bili že poročeni in , vne ločeni, bodisi, da niso bili naši rT^.vliani. Nikolič je poročil tudi okrog 10 Židinj, ki so tako-dobile naše državljanstvo, in može, ki so za nekaj tisočakov radi posodili ime za takšen zakon.
Braninj Vrh je kmalu zaslovel po svojem občinskem tajniku daleč naokrog. Ako je imel kdo težave s poroko, je kar poromal k Nikoliču in se at pri njem poročiti in zapisati v ob-m'2 iS knjige. Najbolj zanimiva je e tula poroka, ki jo je sklenil Nikolič zagrebški kavarni. Tam je, n J, - Pe denarce, poročil zna-Mi«? !.n. ,LS*r'al('a iz Osijeka Džura Kovica z neko njegovo ljubico.
60 ^‘količa le razkrinkali, nruri ®,Pa tudi njegovega zaveznika, a,u l! °b2ine Branjinega Vrha ma. aca- Tudi Ui je poneveril p 40.000 din občinskega denarja. . ^kava. bo kajpak zelo zapletena, - Zaslišati bo treba dosti prič in * vge tiste zakone, ki jih je na voio pest sklenil podjetni Nikolič.
n.Jfantje so se stepli zaradi poreza-krivčkov na klobuku v neki golim y Šmartnem pod Šmarno goro. 4 noži so hudo »klali lSIetnega zi-•>7, , ^a vajenca Ivana Nahtigala in •{letnega preddelavca Janeza Kanci-'Jo iz Ljubljane.
Maskirana roparja sta napadla po-cstnico Klopčičevo 111 njenega 261et-**ega brata Franca Merčuna v Moše-u..°b cesti Moravče—Peče. Grozila ,ta jima s kuhinjskim nožem in za-'evala denar. Ko sta jima napaden-a res izročila ves denar — 180 din, a napadalca pobegnila.
Brez težav deluje Darmol. K temu Prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne Brenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo Prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
Tri vlome je izvršila v eni sami noči neznana vlomilska tolpa v šošta-nJU. Vlomiloi so oduesli iz Delobsto-Ve branjarije za 1200 dinarjev blaga, iz Valdlove trafike za 6000 din, ekaj pa tildi iz Movhove slaščičarne, krožniki z vso vnemo iščejo tatove.
Smrtno s0 jo ponesrečil 231etni trgovec Avgust Peitler iz Itač, ko se je z motociklom zaletel v kup gramoza na cesti Beka—Pohorski dom. Oble-7®! je z razbito lobanjo, njegov prija-,elJ> ki je sedel za njim, je pa odne-zdravo kožo.
Na dosmrtno ječo so obsodili vodjo **oglasno rokovnjaške tolpe Jožefa Ko-Sra in njegovega pajdaša Melhiorja ‘ntariča. Pintarič se bo zaradi previsoke kazni pritožil.
Rimski sarkofag so našli na Beki Pri Skoplju na trgu kraljice Jelene, v sarkofagu so dobili okostje in dve sklekleni posodi. Pri nadaljnjem kopanju so pa naleteli na zidove iz velikih kosov belega kamna.
S
»Psst! Pri sosedovih se prepirajo!«
C »Humorist*)
A 1AYi
S postelje vodi tovarno
Niš, aprila
V Nišu živi osemdesetleten starec, že več desetletij priklenjen na posteljo. To še ni nič čudnega, nenavadno je pa to, da je ta starec, deda Stojan Denčič, lastnik precej velike opekarne, ki dela s polno paro. Vse delo v tovarni vodi etarec sani, kajpak s postelje. V postelji se pogaja z delavci, v postelji sprejema naročila in v postelji — dela križe pod razne račune, kajti deda Denčič ne zna ne brati in ne pisati.
V mladosti je bil deda Denčič pastir. Živel je prav puščavniško življenje na neki planini, ni 6e strigel in ne bril. Ko je pa srečal neko muslimanko in se zaljubil vanjo, je spremenil svoj način življenja. Prišel je v mesto in takoj šel v neko službo.
leg angleščine govoril tudi nemščino, je postal vodnik tujcev.
Lani, meseca aprila, je vodil po lepi dubrovniški okolici mlado norveško novinarko Oldegardo Rutovo, ki si je prišla ogledat naše južno Primorje, Boko Kotorsko in Cetinje. Simpatičen vodnik in njegovo živahno pripovedovanje sta Oldegardi tako ugajala, da se je v Zulfa do ušes zaljubila in ga ni mogla pozabiti. Tudi njemu je bila všeč lepa Norvežanka in med njima se je vnela prava ljubezen. Slednjič je Oldegarda morala odpotovati na Norveško. Svojemu očetu, bogatemu bančnemu ravnatelju in drugim domačim je vsa navdušena pripovedovala o čarih naše domovine in tudi o svoji ljubezni. Naposled je oče le privolil v njen zakon s Hercegovcem in Oldegarda se je spet napotila v Jugoslavijo po svojega bodočega moža. V Su-
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
1
fmju tasMrijje mohranjci
Zalo že pri nakupu Aspirin tablet pazite na »Bayer«-jav križ, kSjlj, bret tega maka ni Aspirina.
aspirin
TABL8TE
O9U1 reg. pod S, brofem 1260S od ». X«.~iYjA
Oslovska ušesa
Osliček se je sprehajal po travniku. Bil je na moč žalosten.
»Ce premišljujem o svojem življenju,« je rekel svoji ženici, »moram ugotoviti, da imam presneto malo od njega: noč in dan vlačiti tovore — in pri tem biti zasmehovan od starih in mladih.«
	
	
Prislužil si je toliko denarja, da je zgradil opekarno. Vse svoje življenje ni bil bolan, pred nekaj desetletji je pa padel z voza in odrezati so 11111 morali obe nogi. Od tistih dob leži v postelji in prav kakor prej, ko je bil še zdrav, s postelje brezhibno vodi svojo tovarno.
Reven Hercegovec se je poročil z bogato Norvežanko
Dubrovnik, aprila.
Po našem krasnem Primorju je razkazoval tujcem lepoto naše domovine že 8 let 301etni musliman Zulfo Konj-hodžič. Doma je iz Ljubuškega v Hercegovini, kjer je imel njegov oče pred vojno trgovino. Vojna vihra pa je pobrala očeta in uničila vse Konjhodži-čevo imetje, tako da je moral 161etni Zulfo v svet s trebuhom za kruhom. Pot ga je zanesla v Dubrovnik. Tu je bil nekaj časa arhivar v velikem angleškem podjetju, kjer se je dobro naučil angleščine. Nazadnje je služboval pri avtobusnem podjetju Volič-Serda-revič, Trebinje-Dubrovnik. Ker je po-
ly- >Nazaj sem prlSel zato, da bi si °1 ostriči lase. Tam doli nimajo niti Poštenega frizerja!«
Kakor žo tolikokrat poprej se je “arry tudi to pot izmazal brez kazni. Njegova naslednja služba je bila na “V. Heleni. Podnebje mu je ugajalo, Prav tako izvrstno sadje in bil je kar srečen. Kakcr v Capetownu so ga tudi tukaj priporočilna pisma uvedla v nfljvišjo kroge. Najel si je hišo, ne daleč od tistega znamenitega mesta, *jer je dal veliki Korz slovo temu
svetu.
Dr. Barry je postal kmalu najvišji zdravnik pri četi. Čeprav je imel že štiri in dvajset let službe, je bil vi-•detj §e zuierom komaj trideset let ®*ar. še zmerom je živel to k n razkošno. Na tihem je pa d »sli žrtvoval Judi za j-eveže in pomoči potrebne. Kadar je na svojem poniju jahal skozi 'nesto, je bil skoraj smešen. Nosil je |'.lsoke pete, debele podplate in ve-jjike ostroge, ki so neprestano žvenketale. Na kodrastih laseh je imel velikanski trirogelnik, oblazinjeno eed-J° je bilo bolj podobno zibeli kakor Pa sedlu. Tropičnega sonca se je valoval s strehi podobnim dežnikom.
V začetku je bilo vse dobro. Dr. J>arryja so spoštovali in ga ljubili vsi posebno pa še pacienti. Potlej Se je pa sprl z nekim častnikom in mu na skrajno predrzen način odrekel zadoščenje. Izključili 60 ga iz častniškega kluba in ga kot jetnika poslali ®azaj na Angleško.
Tudi zdaj je stopila vmes neka skrivnostna moč. V Londonu so ga
namreč takoj izpustili. Začelo se je novo življenje, polno dogodivščin. Ve« let je preživel v drugih angleških kolonijah, prepotoval je Grško, Ameriko in Indijo. Tam je hotel nekega prijatelja zapriseči, da ga bo dal po njegovi smrti pokopati v tisti obleki, ki ho v njej umrl. Prijatelj je pa prisego odklonil Barry se je z njim sprl in se je vrnil leta 1895. na Angleško.
James Barry je bil takrat že silcoraj sedemdeset let star, zelo šibak in bolehen. Kljub temu je imel pa neznanski pogum do življenja. Ko so ga predlagali za visoko odlikovanje, si je dal napraviti novo uniformo, da bi se v Levru^ pokazal pred kraljico. A tega ni doživel. Drugo jutro so ga našli mrtvega v postelji. Srčna kap je napravila konec njegovemu pisanemu življenju.
Ko so ga hoteli nameščenci pogrebnega zavoda položiti na mrtvaški oder, so spoznali, da je bil dr. James Bar-ry — ženska. Ko so njegovo truplo preiskali tudi zdravniki, so ugotovili, da je bil Rarry, ki je petdeset let služil britanskemu imperiju, ne samo ženska, temveč tudi mati.
Oporoke niso našli, saj gospa Bar-ryjeva ni zapustila niti beliča.
Nikoli se ni raztrgal skrivnostni pajčolan, ki je zavijal življenje te čudaške ženske. Po njeni smrti se ni javil niti njen otrok, niti noben sorodnik. Primer dr. Jamesa Barrjja je eden tistih nerešljivih ugank, ki nam jih zmerom iznova odkriva življenje.
botici je bogata norveška novinarka sklenila civilni zakon z muslimanom Konjhodžičem in se odpeljala z njim v Dubrovnik, kjer se pripravlja na sprejem svojcev v svojem novem domu.
Novinarka je vsa navdušena za lepote naše domovine in pošilja neprestano na Norveško svoje reportaže. Tudi sama je v Oslu predavala o krasotah našega Primorja in navdušila mn >go Norvežanov za našo domovino, tako da si bodo prišli sami ogledovat njeno lepoto.
Neki star beograjski ribič je ujel 85 kil težkega soma
Beograd, aprila
Neki star beograjski ribič zadnji čas ni imel sreče pri ribolovu. Zaman je vsako jutro veslal po Donavi in spuščal v reko svojo mrežo. Le redko je ujel večjo ribo.
Zdaj se mu je pa vendar nepričakovano nasmehnila sreča. V trenutku, ko se je najmanj nadejal, se je v njegovo mrežo ujel velik som in se z vso silo premetaval po njej.
Ribič je začel dvigati mrežo. Ujeta riba se je pa premetavala tako močno in obupno, da se je stari ribič zbal, da mu ne bi strgala mreže. Ves razburjen je poklical neke ribiče, ki so s svojimi mrežami lovili nedaleč od njega, štirje ribiči so mu prihiteli pomagat in kmalu so velikega, 85 kil težkega soma potegnili iz vode.
701etni ribič Živko Stamenkovič je bil aelo vznemirjen, ko je videl, kako velikega soma je ujel. Bil je vesel ko malokdaj, kajti sreča se mu je nasmehnila ravno o pravem času. Kakor pripoveduje sam, v zadnjem času pri ribolovu ni imel mnogo sreče in si je moral vsak dan izposoditi od kakšnega ribiča 10 dinarjev.
Zdaj bo menda stari Živko bolj potrpežljivo čakal, da se mu bo v mrežo spet ujel tako težek som.
Nenavaden samomor
Subotica, marca.
Pred rekaj dnevi si je 561etna Marija Salajeva, strugarjeva žena izbrala kaj nenavadno prostovoljno smrt. Vsa se je polila z gorilnim špiritom in se zažgala. Ko so jo našli, je bila že mrtva.
Nesrečna žena je že večkrat poskušala napraviti samomor, a vselej so jo rešili sostanovalci. Trpela je namreč za hudimi živčnimi napadi in je živela v večnem strahu, da bo končala v blaznici. Zato se je odločila, da si rajši sama konča življenje.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « !
»Ker si osel,« je vzkliknila naglo. »Ker nisi nič ponosen. Poglej svoje tovariše! Vse je ustvarila ista očetova roka, živali iz mesa in krvi kakor smo mi — uboga bitja za zasramovanje in tipi jen je. Jelen na primer: ali je kaj boljši od tebe? A hodi ponosno in zato ga vsi spoštujejo in cenijo. Bodi takšen kakor jelen! Rjav ali siv — to je vseeno, važen je le ponos. Ušesa nosi pokonci kakor rogovje in vsi te bodo občudovali..«
Osel je pomenljivo pogledal svojo ženico.
»Za vraga, žena — nimaš napak. Prav kralju gozdov, jelenu, smo tako podobni, da bi nas kdo lahko z njim zamenjal...«
Nt še dokončal. Z vražjim renčanjem je skočil izza grma šakal in je planil na osla. Njegova ponosna ušesa je šakal v trenutku pohrustal.
Javkajoč od bolečin je osliček obstal.
Oslica je vzkliknila:
»Zdaj si šele pravi, stari! Grdih ušes nimaš več. Ali nimaš rumenkastosive grive? Moča« glas? Čopast rep? Saj si pravi lev.«
Poročila sta se: Pri Sv. Juriju v Prekmurju:	g.	Tone	Šmanj-
dek, dipl. tehnik pri murski terenski sekciji v Gor. Radgoni, in gdč. Elza 1’liberškova, učit. v Serdici. — Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Vlasta Miheličeva, roj. Juvancova; Franc Kliš, bivši čevljarski mojster; Vida Mahničeva, stud. med.; dr. Julijan Kot7.muth, višji okrajni zdravnik v pok.; Viljem Bohrman, kmetijski svetnik v pok.; Pavla dr. Mayerjeva, roj. Tomšičeva; Leo Paulin, lesni in-dustrijec; Ernest Černe, žel. uradnik;' 71etna Marija Zalokarjeva, hčerka dimnikarskega mojstra in p os. v Ita-dovljici; Matija Wrischer, višji žel.; inšpektor v pok.; Elza Hrovatova, poštna uradnica. V Mariboru : Ciril Lovec, čevljarski mojster; (iGlet-ni Ivan Mrak. žagar; 871etna Marija; Cafova, zasebnica; 521etni Julij Omersu, trg. iz Sv. Marjete na Drav. polju.; V Celju: 191etni Stanko Pečnik,; trgovski pomočnik. V Mostah : An-; gela Knollova, hiš. posestnica. V T r -; žiču: Ivan Foršek, lastnik tvrdke; Karel Koželj. V Radovljici: Ana; Zupancova. V Ribnici: Konrad; Erhovic. V Jurjeviči pri Rib-; nici : Franc Kovačič, pos. in trg. Na; Rakeku: Iva Rupenova, posestni-; ca in trgovka. V Postojni: Albin; Perhavec, sod. nadoficial v pok. V; Logatcu:	Valentin Šemrov, po-;
seslnik in gostilničar. V Kranju:; Ivan Šušteršič, hiš. posestnik in ko-; lar. V Bo Stanju: 54!etni Anton; Brinovec, pos. — Naše iskreno sožalje!;
Z« vsak prispevek * tej rubriki
plačamo 20 din
Žalostno, a resnično...!
; Poznam profesorja. Je sin revnih ; staršev in zato je ‘moral študirati ; v revščini in pomanjkanju. Takrat ; je bil seveda ponižen... Toda ko ja ; gimnazijski prag prestopil kot profesor, je svojo revščino mladih let najbrže pozabil, kajti le tako si morem razlagati tale dogodek:
I‘ri nekem predmetu je ta profesor pregledoval, ali ima vsak učeneo knjigo. Kar vstane neki dijak in reče, da knjige nima. ,Ljubeznivi1 profesor ubogega dijaka najprej nahruli, nato ^ pa vpraša, za/caj nima knjige. »Ker sem reven, mi je oče ne mora kupiti,« je odgovoril dijak. Tedaj pa profesor zakriči: »Če si reven, pa ostani doma!«
IN-CU
Boljši je dober sosed...
Pred nekaj dnevi sem imela oprat> vek v mestu. Nazaj grede sem pa gledala, da bi dobila koga domačega, ker se pot vleče skozi gozd in je zato precej dolgočasna. Malo izven mesta naletim na žensko, ki je doma iz sosednje vasi in kar vesela sem bila njene družbe.
Pa mi je vsa objokana začela pripovedovati, da je bila na sodišču, kjer teče pravda že dva meseca. Za malenkostno škodo, ki jo je povzročila krava na sosedovem, je nastal prepir. Beseda je dala besedo in čast se je morala oprati pri odvetniku. Pa še ni konec sovraštva in sosed spet toži. Priče za pričami romajo na sodišče brez konca in kraja. Stroški so pa iz stotakov poskočili že na tisočake. Kar nehote sem se spomnila na stari pregovor, ki pravi, da je dober sosed boljši kakor deset stricev.
Posavka
Osebne vesti :: Zloraba brezposelnosti
Moji materi se je primerilo tole:'
Na znani ljubljanski ulici jo j® pred kratkim ustavil neznan moški in jo, češ da je brezposeln, prosil za denar. Ko mu je prošnjo odbila, je napravil obupan obraz in dejal: »Torej bom res moral vztrajati pri svojem sklepu.«
Moja mati je sodeč po njegovem obupanem obrazu menila, da si misli napraviti kaj hudega in mu dala 10 dinarjev. Ko je že odhajal, ga je pa vendar vprašala, kakšen sklep je prav za prav napravil. Tedaj ji je brezposelni veselo odgovoril:	»V
skrajni sili sem že res hotel prijeti za delo.«
Žal, da takšni in podobni delomrž-noži škodujejo pravim revežem. : Dijakinja
Higiena
Razgovarjal sem se z gospodično, ki je bila nekoč prodajalka v mlekarni. Med drugim mi je tudi pripovedovala o neki precej brezvestni prodajalki, ki je bila tako malomarna, da je gostom v mlekarni nalivala mleko v neoprane skodelice, ki so jih že poprej rabili drugi gostje. Če vzamemo, da pridejo v mlekarno vsakovrstni ljudje, mladi, zdravi in krepki delavci, a tudi takšni, ld so zraven bede in bolezni prikrajšani tudi še za čistočo, si lahko mislimo, kako velika je potem nevarnost, da so okužijo zdravi ljudje. S. š.
Plačajte naročnino!
K francoskim predsedniškim volitv ai
v Elizejski
am: p rezident Lebrun s svojo ženo
GOSPa
Žena predsednika Združenih držav ima zelo rada filmske umetnike in se z njimi zelo dobro razume
Washington, aprila.
Te dni je gospa Rooseveltova sprejela ameriške novinarje in se z njimi dalj časa pogovarjala o filmski umetnosti in o filmskih zvezdah. Gospa Rooseveltova je povedala, da ima zelo rada v gosteh filmske umetnike in umetnice in da se z njimi prav dobro razume.
»2e od nekdaj sem rada vsaj od daleč opazovala umetniški svet, svet ljudi, ki se s strastno ljubeznijo predajajo svojemu poklicu. Umetniki, posebno igralci, pa bodisi filmski ali gledališki, so v zasebnem življenju navadno čisto drugačni kakor na platnu ali na deskah. Le redko se zgodi, da
prva, a ne vsiljiva. Prepričana sem, da bo to dekletce vse življenje ostalo prvo v katerem koli poklicu. Včasih se Shirley čisto sprosti in je otrok kakor njeni sovrstniki. Njena filmska družba je prosila, da bi malo Shirley v Beli hiši nekajkrat slikali. To je bila pa dolgočasna zadeva. Preden so Shir-ley uredili kodrčke, je poteklo skoraj pol ure. Uredila jih je mama. Vprašala sem dekletce, ali ji takšno urejanje ni odveč in odgovorila mi je čisto odkrito: »Tisto že, ampak mama zna to tako dobro napraviti.«
Tako je pripovedovala gospa Rooseveltova o filmskih umetnikih, ki so res pogosto njeni gostje. Na koncu je dejala:
»Jaz imam vse rada in se z vsemi prav dobro razumem.«
Spodletelo mu je
Newyorb, aprila. Mnoge ameriške radijske postaje so te dni oddajale senzacijonalno poročilo, da je znanega ameriškega pisatelja in pustolovca Halibertona — ni dolgo, kar je odplul z majhno ladjico čez Tihi ocean — blizu San Frančiška zajel orkan in ga potopil z ladjo vred.
Takoj je krenila proti kraju nesreče reševalna odprava, nekaj letal in nekaj ladij. Doslej ponesrečenca še niso našli in bo morda le res, da je žalostno končal v morskih valovih. • Njegovo življenje je bilo izredno pestro in burno. Pisatelj Haliberton se je takorekoč lovil za dogodivščinami. Pred nekaj leti je »budil zanimanje vsega sveta, ko je na slonu jahal čez Alpe, prav tako in prav po tisti poti, kakor nekoč vojskovodja Hanibal s svojimi četami.
To mu pa še ni bilo dovolj. Pogumni možak je z letalom preletel najvišji
\Vashington, aprila.
Te dni je gospa Rooseveltova izjavila v nekem ženskem klubu v Los Angelesu, da se o priliki angleškega kraljevskega obiska pred angleško kraljico ne bo globoko poklonila, kakor se je lani poklonila gospa Lebrunova. Gospa Rooseveltova je sicer dejala, da nima osebno nič proti takšnemu izkazovanju časti, da ji je bilo pa uradno sporočeno, da je takšen poklon nepotreben.
Ne mara se učiti zgodovine
Edinbourgh, aprila.
Velike preglavice dela svojim profesorjem 131etni dijak Aleksander Mickin-taylor iz Ballshila blizu Glasgowa. Fantič se namreč za nobeno ceno noče učiti zgodovine im ostaja ob petkih, ko je zgodovinska ura, redno doma. Aleksander je pa drugače prvi odličnjak v razredu in ima v vseh drugih predmetih same petice.
Zdaj so dečka izročili zdravnikom-psihologom, da bi ugotovili od kod izvira njegova mržnja do zgodovine.
Glavni trg ▼ alkan*! prestolnici Tir ani. Od leve na desno: vojno ministrstvo, urad za javna del a in finančno ministrstvo.
Mrs. Vanderbiltova, znana dama te newyorške družbe, ki ji je ameriška modna akademija prisodila mesto med dvanajstimi najokusneje oblečenimi Američankami.
3000 din zasluzi na teden — z lovom na pajke
Rio de Janeiro, aprila.
Elizabeta Robinsonova, 191etna Angležinja si na kaj nenavaden način služi svoj vsakdanji kruh. V južnoameriških džunglah lovi pajke in druge strupene žuželke za razne znanstvene zavode, in zasluži tako 3.000 din na teden.
Nekaterim se zdi ta vsota pretirana,
a če pomislimo, da stavi moderna Ro-binzonka vsak dan, vsako uro, svoje mlado življenje na kocko, bomo razumeli, da mora drago prodajati svoj plen. Elizabeta je izjavila, da ji je njen nevarni poklic čisto všeč in da ga ne bi hotela zamenjati s kakšnim drugim, manj nevarnim, a tudi manj zanimivim.
Slikar, ki se je zarotil proti denarju
Sydney, aprila.
Avstralski slikar Noel Bood se je pred dvema letoma zarotil, da vse svoje življenje ne bo več vzel v roke denarja, niti se ne bo nikoli več z njim okoristil. Pred nekaj leti, ko se je še posluževal denarja, je za nekaj funtov kupil neki samoten otok, 900 kilometrov oddaljen od Townsvilla.
Na tem otoku si je zgradil skromno kočo, zdaj v njej živi popolnoma sam in od časa do časa slika. Hrani se z zelenjavo, ki jo sam goji in z ribami in mesom živali, ki jih sam ulovi. Svoje slike prodaja samo takrat, kadar je v veliki stiski in še to samo za živila. Iz njegovega besedišča so izginile vse besede, ki so v zvezi z denarjem in kupčijo.
Najdebelejša zakonca na svetu
London, aprila.
Nedvomno sta najdebelejša zakonca na svetu gospod in gospa Worldova; po rodu sta Avstrijca, zdaj se pa mudita na poročnem potovanju v Londonu. Oba skupaj tehtata 1.120 funtov, torej okrog 707 kil.
Na svetu je 94 milijonov žensk z imenom ,Ana‘
Stockholm, aprila.
švedski filolog profesor Karlson že več let raziskuje izvor raznih krstnih imen. Pri tem svojem znanstvenem delu je prišel do zanimive ugotovitve, da živi na svetu med Romani, Slovani in Germani okrog 94 milijonov žensk, krščenih na ime ,Ana‘. Živele Ančke!
Zlat rudnik je plačal z zabojem piva
Sydney, aprila.
Avstralski listi pišejo te dni o nekem zelo zanimivem dogodku. Gre za zlat rudnik v jugozapadni Avstraliji, ki ga je nekdo kupil — z zabojem piva.
Zdanji lastnik tega rudnika je potoval na svojem vozu z zabojem piva
K dogodkom v Albaniji: kralj Zogu in njegova mati v albanskih narodnih nošah.
igralec tudi v življenju igra; navadno se nam zde na primer filmski zvezdniki in zvezdnice v resnici čisto drugačni kakor v filmih. Prva velika Igralka, ki sem jo spoznala, je bila Eleonora Dusejeva. Eleonora je bila tako nežna in lepa, da menda nisem videla lepše ženske kdaj pozneje.
Pred tremi leti sem prvič povabila filmske igralke v goste v Belo hišo v Washingtonu. Prvo leto sem se spoznala z igralko Ginger Rogersovo, tedaj Je bila ona moj edini gost. Drugo leto sem že povabila Jeanno Harlowo, Roberta Taylorja in še nekatere druge Igralce in igralke. Razkazala sem jim Belo hišo in bili so zelo navdušeni.
Lani je bila moj gost slavna mala Shirley Templova. Priporočil mi jo je naš finančni minister, pa tudi sama sem želela pobliže spoznati malo umetnico. Povabili smo jo v Belo hišo in finančni minister sam je bil njen vodnik. Mala Shirley je tudi v resnici tako ljubka ko na platnu, žal je pa bolj podobna odrasli gospodični kakor otroku. Njena mati je sicer zelo inteligentna in ne pusti, da bi ljudje njeno hčerko preveč razvajali, a filmarje Je Shirley že nekako zresnilo in ji vzelo tisto otroškost, ki smo je vajeni pri otrocih njenih let. Najbolj mi je bilo pri Shirley všeč, da je bila povsod
skozi pokrajine, ki jih zdaj geološko raziskujejo. V nekem kraju je naletel na delavca, ki sta že leto dni iskala zlato na odobrer.em ozemlju. A ves trud jima ni prinesel nobenega uspeha.
Ko sta zagledala potnika z zabojem piva, sta mu {»nudila odobrenje za nekaj steklenic piva. Takoj so tudi podpisali pogodbo, ki so jo drugi dan potrdile še oblasti.
Komaj je po kupčiji minilo le nekaj dni, že je novi lastnik odobrenja našel prav močno zlato žilo. Postal je milijonar in mu je k bogastvu pripomogel samo zaboj piva.
Po pomoti je poslal pogreb-ni venec živemu prijatelju
London, aprila.
Gospod Milton, predsednik občine v Etmontheonu, je doživel te dni kaj neprijetno preseneče/nje. Prav pri kosilu je pozvonilo, na pragu je stal cvetličarski vajenec, ki je prinesel zanj pogrebni venec z napisom: .Svojemu dragemu prijatelju v spomin na vojne dni‘.
Gospod Milton je takoj vedel, kdo mu je venec poslal, a ni si znal razložiti, zakaj. Telefoniral je pošiljalcu venca, kako in kaj in je zvedel, da je umrl v njegovi občini neki njegov soimenjak in tako s svojo smrtjo zakrivil vso to nerodno zmedo. Venec so kajpak takoj vrnili cvetličarni.
Pogled na albansko pristanišče Drač. ki so ga Italijani bombardirali in nato zasedli.
Mala je blažena in ponosna zraven, ker. Je dobila živo jagnjiče za velikonočno darilo.
Velika prerokovalka ni slutila, da jo bodo prijeli
Budimpešta, aprila.
Policija v Budimpešti je prijela.znano prerokovalko madžarske prestolnice Babetto šilbigerjevo, ki so se ji doslej uresničila mnoga prerokovanja znamenitih svetovnih' dogodkov, na primer odstop angleškega kralja Edvarda VIII., septembrska kriza in propad češkoslovaške.
Ta prerokovalka se bavi s prerokovanjem že 15 let in v tem času se ji je posrečilo pridobiti zaupnike iz najboljše peštanske družbe.
Zanimivo je pa, da prerokovalka m že v naprej slutila, da jo bodo prijeli. Madžarska policija je namreč hotela iz prestolnice pregnati vse prerokovalke in sleparke in je tako prijela tudi Babetto šilbigerjevo.
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' — din Po povzetju pošilja:
PARFUMER E BALO G — STARI BEIE!.
Dunavaka banov.na.
vrh Himalaje, peš je pa križem prepotoval Abesinijo, Arabijo in otok Borneo.
Mnogo snovi je dal časopisom tudi tedaj, ko je preplaval Mrtvo morje in Panamski prekop od Atlantskega do Tihega oceana. Tudi Nil je preplaval brez bojazni, da bi ga pojedli krokodili.
Ali bo potovanje na majhni jadrnici čez Tihi ocean res zadnji divji poskus tega modernega dona Kihota? To bodo pokazali prihodnji dnevi.
Ameriška demokracija
Ob:sk na grškem gobavskem otoku
Iz temnosinjega morja se dviguje pod krasnim grškim nebom na severovzhodni obali otoka Krete čisto gol in skalnat otok; to je mesto pregnanstva, kamor pošilja Grčija vse svoje gobave bolnike in jih tam za stalno naseli. čeprav so Sprnalongo mnogi opisali kot madež civilizacije in kot pekel na zemlji, kaže opis, ki ga podaja o svojem obisku na otoku gobavcev vseučiliški profesor dr. Viavianos v »Nemškem zdravniškem tedniku«, da je grška država za nesrečne bolnike storila vse, kar bi moglo olajšati njihov položaj.
Spinalonga je v srednjem veku služila Benečanom dolga stoletja za trdnjavo. Z zidovi in nasipi so napravili iz že naravno utrjenega skalnatega otoka eno najvažnejših trdnjav; bila je v njihovi posesti do 1715. leta. Se iz tistega časa so se ohranila velikanska vrata, ki so skoznje hodili v vas; oktobra, leta 1904. so pa v to vas naselili gobavce. Zraven starih, bolj redko obljudenih hiš, je v zadnjem času grško ministrstvo zdravja Sezidalo nove večstanovanjske hiše, cerkev, lekarno z bolniškimi sobami, fazkuževališče in veliko dvorano s knjigami, radiom in biljardom, ki sluzi bolnikom za razvedrilo in kratek čas.
Pacienti dobivajo vsak dan od države določeno vsota denarja, da z njim plačajo svoje izdatke. Skrbe tudi, da bolniki, ki ostanejo na otoku skoraj vse življenje, žive v družinskem kro-Bu. Ne pošljejo jih v veliko bolnišnico, temveč žive bolniki v stanovanjih in sami kupujejo vse potrebno od branjevk, ki redno prihajajo na otok. Zenske kuhajo, šivajo in celo vodijo gospodinjstvo. Razen zdravnika, duhovnika in nekaj strežnikov, je na otoku tudi nekaj zdravih žena, ki so svo-
+♦»♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦« »«»»*♦»♦♦j
Tat se je zaljubil v podplate svoje žrtve
Newyork, aprila Marianne Grebsova, bolničarka v J
jim možem prostovoljno sledile v pregnanstvo. Pogosto sklenejo bolniki zakon tudi med seboj. Kljub bolezni staršev se lahko rode zdravi otroci, ki jih takoj prevzame in vzgoji država; kajpak starši pogosto nočejo oddati svojih otrok, ker dobe zanje v slučaju, da ostanejo pri njih, prav takšno podporo kakor za odrasle. Potlej preti otroku nesreča, da bo moral deliti s starši tragično usodo.
Kljub čisti obleki je pogled na bolnike, ki spremljajo obiskovalce v določeni razdalji, zaradi strašnih bolezenskih znakov zelo žalosten. Na Spi-nalongi žive pred vsem bolniki v že zelo hudem stadiju; njihovi obrazi imajo že spačen izraz z bulastimi in ranastimi izrastki in otopelostjo krinke. Manjkajo jim razni deli obraza in udov, nekateri so tudi že slepi. Vse to zbuja v opazovalcu globoko sočutje z nesrečnimi bitji.
Bolnike zdravijo z najnovejšimi zdravili in država stori vse, da bi jim pomagala. Da se pa kljub vsemu čutijo zapostavljene in so nezadovoljni, ni kriva oskrba in okolica, ne strašni bolezenski znaki in le majhno upanje na ozdravljenje, temveč duševna bolezen, ki se loti bolnikov zaradi njih strašnega telesnega stanja. V Grčiji hočejo z razlagami o gobavosti omogočiti ljudem hitrejše spoznanje bolezni, izolacijo in zdravljenje.
Dr. Viavianos je mnenja, naj bi gobavim bolnikom z neplodnostjo odvzeli možnost razploditve in podedo-vanja, dokler se zr.anosti ne posreči najti tudi za gobavost kakor za druge neozdravljive bolezni pripomoček in pot, da bi te ljudi spet lahko uvrstili v človeško družbo.
Slučajno je postal ljubček, zdravnik in slepar
Berlin, aprila Mladi inženir Hans Werner je te dni doživel zelo razburljiv doživljaj.
Sprehajal se je po berlinskih ulicah. Na lepem je začutil močan udarec po glavi in že v naslednjem trenutku mu je padla pred noge neka knjiga. Razjarjen se je mladenič ozrl, da bi videl, kdo je tako nesramen, da ga je napadel kar s knjigo. V petem nadstropju neke hiše je na oknu zagledal mlado, simpatično damo, ki se mu je z ljubkim nasmehom opravičevala za svojo nerodnost,
Hansa Wen:erja je jeza takoj minila. Pobral je knjigo in pohitel v hišo, da jo vrne mladi dami. Pojasnila mu je, da je s knjigo v roki sanjarila na oknu. Na lepem ji je pa knjiga ušla iz rok in tako se mu je pripetila »nesreča«.
Prijetnemu razgovoru je sledil prvi poljub. Hans Werner je užival in bil je srečen, da mu je slučaj pripomogel k tako lepemu doživljaju.
Ko je še ves v ognju objemal mlado žensko, je nekdo pozvonil. Dama je bila vsa zmedena. Povedala je, da je zunaj njen mož. Kaj storiti* Brez dolgih pomislekov ga je prosila, naj gre odpirat vrata in naj reče njenemu možu, da je zdravnik, ki ga je poklicala njegova žena.
Razburjen je Wemer odšel k vratom. Srečanje z možem je bilo kaj neprijetno. Ta namreč ni takoj razumel položaja, temveč je stekel v ženino sobo, kjer ga je čakalo presenečenje. Zena je skoraj čisto naga ležala na divanu, še preden je mogla njegova jeza privreti na dan, je začela hliniti bolezen. Tako sijajno je igrala namišljeno bolnico, da ji je mož res verjel. Rotil je Hansa Wer-
Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zobl Varuj se ga!
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
nerja, naj mu ozdravi ženo. Werner je napravil vse kar je mogel. Mlada žena se je spet zavedela. Spretno mu je razložila vso zadevo. Ta je pa z lepimi besedami spremil mladeniča do vrat in mu pri slovesu stisnil v roko stotak.
Ženin, ki ni vedel, da je oče petih otrok
Lyon, aprila.
Na lyonski občinski urad sta pred kratkim prišla dva mlada človeka, da bi se poročila. Do poroke pa ni prišlo, ker je službujoči uradnik izjavil mlademu paru in pričam, da je ženin že poročen, še ne ločen in da ima pet otrok. Nevesta je omedlela, ženina pa novica ni nič manj presenetila.
Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, je občinski uradnik povedal, da je v spisku občanov navedeno tudi ženinovo ime. Pripisano je, da je oženjen in da ima pet otrok. Razen tega
ČUDNI UUDJE • (UDEN SVET
Marsikateri snubač si beli glavo, koliko dote bo imela njegova nevesta, pa čeprav jo jemlje iz ljubezni. V takšnem primeru so imeli in še imajo kaj lahko stališče snubači v Bre-. ta g ni na Francoskem. Tam Im j pri-jNewyorku, se je neke noči iznenada$ dej0 nevestB nekaterih praznikih zbudila, ker jo je nekdo ščegetal pot tla plese v rdečih krilih, obrobljenih podplatih. Ko je prižgala svetilko, je * - rmnenimi in belimi trakovi. Ti tra-; zagledala zraven postelje nekega mlakažejo, koliko dote bo imelo de-'deniča, ki ji je svetoval, naj se nikar Zhle. Vsak beli trak pomeni srebro, ®e razburja in zahteval njene pri--2)4 sicer iqq frankov, vsak rumeni liranke.	Z	trak	pomeni	pa	zlato,	in	sicer	1000
Prestrašeno dekle je zatrjevalo, dat frankov. Tako imajo srečni snubači nima denarja. Tat je sedel na rob po-. y tem delu Francoske točen pregled stelje	in	ji	začel	dvoriti.	Priznal	ji" je* o 'srebrni in	zlati teži svo jih izvoljenk.
• svojo	ljubezen	in občudoval	njeno	le-t	,J:
poto.	♦
Da bi se ga otresla, mu je miss} V svetovno znani mestni kleti v Grebsova odgovorila, da ga tudi ona J Bremenu imajo menda n a j dražje vi-Ijubi in da si je prihranila 55.000 di-{110 na svetu. Je to rensko vino iz narjev; drugi dan se bosta telefoničnofleta 1624., vredno, ako prištejemo dogovorila za sestanek	1 obresti, me vec m nic manj ko 420
, ,	, '	„„ * milijard dinarjev. Steklenica tega
S tem je bil tat zadovoljen in ker se J v.naJ bi gta,a 1750 milijonov dinar_ e z bolničarko zabaval ze celo uroj Najbrže	m	gvetu
ki bi dal za eno samo steklenico
prijela policija, ravno ko je telefoniral svoji ljubici.
Na policiji se je izkazalo, da je mladenič Joseph Perez, ki je zagrešil že Več tatvin. Stražnikom je zatrjeval, da je bil pač pijan, ker je napravil takš-ho neumnost.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«!
• vina toliko milijonov, torej bo lahko j vino ležalo v kleti še tako dolgo, da
• bo podvojilo svojo ceno...
Da niso vsi rekordi samo plod da-
• nošnje ga neugnanega, časa, priča
• kronika, ki pripoveduje o nenavad-
>nih zmožnostih napolitanskega pevca ;Brosca Farinelija, živel je v XVIII. ;stoletju od l. 1705. do 1782. Leta \173i. je Farinelli nastopil v Londo-
nu in zbudil pri svojih poslušalcih ogromno pozornost. Kronika pravi, da je obsegal njegov glas 7 tonov več kakor glas navadnega pevca, razen tega je pa lahko celih šest minut pel cn sam ton. Sloves o njegovih čudovitih zmožnostih je prodrl celo do španskega dik>ra. Melanholični španski kralj Filip V. je Farinellija povabil na svoj dvor, da bi ga razveseljeval s svojim peljem. In res je Farinelli pel na španskem dvoru dolgih 15 let, vsak večer istih pet pesmi. Tudi rekord!
*
Njega dni so bile operacije prav tako ali pa še bolj nevarne kakor danes, a ne samo za bolnike, temveč tudi za — zdravnike. Znameniti Hamurabijev zakonik (izdal ga je babilonski kralj Hamurabi 2200 let pr. Kr.) ima več prav nevarnih paragrafov za kirurge. Tudi tedaj so bolniki zdravnikom operacije mastno plačali, a nižji sloji so jih plačevali dokaj ceneje kakor mogočniki. Ako operacija ni dobro uspela, je moral zdravnik — plačati kazen. Pri nižjih slojih je bila ta kazen samo denarna, pri plemenitaših se je moral pa zdravnik oddolžiti tako, da se je sam ranil. V nekaterih primerih so kirurgu celo odsekali roko; če je pa umrl sin kakšnega posebno slavnega mogočnika pod kirurgovim nožem, se je oče lahko maščeval tako, da je dal umoriti zdravnikovega sina. Dobro, da dandanes ni več tako...
Če verjamete ali ne, v Siamu sploh ni starih devic. Kakor hitro izpolni kakšna Siamka trideseto leto in še nima moža, zahteva moža od države in — ga tudi dobi. Kako to? Siamski zakonik pravi, da država nekaterim tatovom in zločincem odpusti kazen, ako se por oče. Ženo jim kajpak izbere država, le pri neznatnih prestopkih si ženo izbere lahko jetnik sam, kajpak če se mu to sploh posreči. Vsekako se mora pa poročiti, ako mu je to ljubo ali ne. Tako može v Siamu stare device, hkrati so pa prepričani, da manjšajo možnost
zločinov, češ da lahko spreobrne in
so se ujemali tudi vsi drugi podatki, dan, mesec in leto rojstva, materina in očetovo ime, s podatki, ki jih je navedel ženin.
Tako so morali poroko odložiti. Ne*1 kega občinskega uradnika so poverili,1 da stvar preišče. Poiskal je človeka » istim imenom in ugotovil, da ta člo-i vek še zdaleč ni podoben mlademu ‘ ženinu.
Vmešala se je tudi policija, ki je dognala, da je ženin pred nekaj leti izgubil svoj potni list in vse svoje listine. Našel jih je neki nepridiprav. S svojo ženo in otroki se je naselil v Lyonu in živel daleč od policijskega nadzorstva. Bogve koliko časa bi to še trajalo, če se ne bi hotel pravi lastnik tega imena oženiti.
šele ko bo vsa zadeva razčiščena,1 se bo razočarani parček lahko vzel. '
Slava indijskih maharadž v zatonu
Kalkuta, aprila.
Zdi se, da je začela slava indijskih h maharadž tenmčti. Njihovi nekdanji pravljični dohodki se čedalje bolj manjšajo, zato so maharadže primorani, da na moč štedijo. Tako je uvedel buharski maharadža na svojem dvoru' največjo štednjo.
šel je tako daleč, da je začel šte-diti celo pri hrani svojih žena. Maharadža si je izmislil poseben način prehrane za svoje mnogoštevilne žene. Hrano namreč dobivajo sorazmerno s svojo težo; tiste, ki so šibkejše, dobivajo manjše obroke hrane, močnejše: pa večje.
A to še ni vse. Maharadža je tudi ukinil prispevke, ki jih je dajal svojim ženam za njihove zasebne potreb-
poboljša zločinca edino še ena.
zakonska
Dobro, da ne živimo na Japon skem, Japonska bi namreč bila za
. ;; ščinc: lepotila, obleke itd. Zato si mo-
•; rajo mnoge izmed njih pritrgati odi ust, če hočejo kupiti najpotrebnejšo obleko.
A tudi ministri in dvorjani niso na
nas ,svet narobe*. Tamkaj najprej boljšem. Nič več nimajo tistih sijajnih zgrade streho, šele potlej stene. Bela’obedov, kakor njega dni, temveč se je barva žalosti, dežnik postavljajo ] morajo zadovoljiti s tistim, kar ostane s kljuko navzdol, knjigo prično brati j na maharadžev! mizi. pri koncu, stran pa od desne proti!
levi. Pismo konča Japonec z (latu-j mom in nagovorom, pri datumu pa j napiše najprej leto, potlej mesec in j šele potem dan; krstno ime postavi j za rodbinskim imenom, samokolnico!
Pes, ki kadi
Smederevo, aprila čistilec čevljev v glavni smederevski
pa vleče, namesto da bi jo vozil. 2 ulici Peter Line je v šestih mesecih častna stran na Japonskem je leva! naučil svojega psa Diano kaditi ciga-in ne desna; ako hočemo nekoga pri-! rete. Vsako jutro pokadi eno cigareto, klicati, potlej mu z roko odmahnemo.! Pes kadi kakor človek. Mimoidoči Mizar oblič potegne k sebi, torej! so pogosto priče tega zanimivega pri-ravno narobe kakor pri nas. Moški! mera. Diana najraje kadi cigarete
stopi v sobo pred žensko. Drugi kraji,! »Morava«; če ji kdo ponudi kakšno
druge navade...	t	drugo vrsto cigaret, to takoj opazi in
je neče sprejeti.
Novela ,.Družinskega tednika**
Zadnja stran iz dnevnika
Napisa/ C. B. Wind
Iz radia je prihajala pridušena večerna godba.
Gospa Drakejeva je sedela za mizo in brala roman. Od časa do časa je le haspol dvignila pogled k aparatu. Za isto mizo je sedel tudi njen mož, s cigareto med ustnicami in stenografi ral. Že več let je imel navado, da je pisal dnevnik o važnih doživljajih in dogodkih v svojem življenju. Danes ga je prevzela tiha sreča. Svojim listom je iinel zaupati skrivnost:
»Ne morem tajiti,« je napisal, s da sem v mislih pogosto pri Silviji. Ko je danes stopila v mojo delovno sobo, mi je kar dih zastal. Moja prva misel je bila, da bi lepo dekle objel. A zadržal sem se. Čudno, moral sem pomisliti na svojo pridno ženo. Kako težko bi mi bilo, če bi ji postal nezvest. Na drugi strani je pa spet Silvija tako lepa, tako ljubka...«
Takrat mu je pero zastalo; dvignil je glavo. Iz radia je prihajalo strahovito žvižganje in brnenje, bobnelo je in puhalo kakor v parnem kotlu. Različne postaje so se oglasile hkrati. Za trenutek je utihnilo, potlej pa 6pet za-šumelo kakor v razdraženem panju.
»Kaj je pa že spet?« je nejevoljen vprašal Drake.
»Motnja,« je menila njegova žena.
Skušal je pisati dalje, a zaman. Ra-
dio je povzročal čedalje večji hrup. Naposled je gospa Drakejeva vstala in ga zaprla.
»Jutri bom poklicala inženirja Kra-nicha, da bo aparat temeljito pregledal,« je dejala.
»Vsaka dva tedna ta škatla ni v redu; gospodu Kranichu moraš vse natanko razložiti, da bo naposled vendar že enkrat mir.«
»Mu bom že povedala,« je odgovorila in brala naprej.
Poznega popoldne, nekaj mesecev nato, je bilo v Drakejevem stanovanju strahovito razdejano. Omare in predali so bili odprti, premetani in prebrskani kakor po vlomu. Gospod Drake je ležal uirtev na tleh.
»Moj ljubi mož!« je tarnala mlada žena, medtem ko je policijski zdravnik preiskoval mrtveca. Drugi uradniki so pa brskali po stanovanju. Zdravnik je ugotovil:
»Zadavljen je, očitno med ruvanjem. Že eno uro je mrtev.«
»Tega ne razumem,« je menila mlada vdova.
Medtem ko je policijski zdravnik za-pisovaTsvoje poročilo, jo je začel nadzornik zasliševati.
»Kako se je zgodilo?« je vprašal.
Z objokanimi očmi je gospa Drako-jeva pripovedovala:
»Pred dobro uro sem odšla z doma, da bi nekaj nakupila. Nikogar ni bilo v stanovanju. Ko sem se pa komaj čez četrt ure vrnila, so bila vrata na stežaj odprta. Prestrašena sem vstopila in ko sem prišla v to sobo, sem zagledala svojega moža negibno ležati na tleh. Klicala sem ga in tresla; nobenega znaka življenja ni pokazal. Takoj 6em poklicala zdravnika, ki je že čez nekaj minut prišel. Žal je mogel ugotoviti le še smrt. Popolnoma nerazumljivo mi je, kako se je vse to zgodilo. Moj mož je bil navadno ob tem času Se v pisarni iu ni imel navade priti poprej domov, kakor pred osmo uro.,
»Ali je imel vaš mož sovražnike?«
»Ne verjamem. Bil je miren človek in se ni z nikomer prepiral.«
»Ali ste sicer opazili kaj sumljivega?«
»Ne.« In čez nekaj časa je mlada žena pristavila.
»Nekaj minut poprej, preden sem zapustila stanovanje, je pozvonilo — zunaj je stal mlad moški in me poprosil za podporo. Dala sem mu drobiž in nato je odšel.«
»Kakšen je bil moški?«
»Ni bil slabo oblečen, prav za prav po zunanjosti ni bil videti potreben podpore.«
Gospa Drakejeva je tujca izčrpno opisala. Kmalu je tudi soseda povedala, da je pred kakšno uro neki tujec odšel iz hiše.
Takrat je prišel neki uradnik in tiho dejal nadzorniku:
»Branjevkine izjave se ujemajo z
izpovedjo mlade vdove. Pred dobro uro je gospa Drakejeva pri njej kupila krompir in zeleujnvo. Ničesar na njej ni zbudilo njene pozornosti.«
Nadzornik se je zamišljeno popraskal po bradi iu se obrnil h gospe Drakejevi:
»V suknjiču vašega moža smo našli listnico z denarjem. Čudno, da je morilec ni vzel s seboj. Berač, ki se za listo ieo niti ne zmeni ne, je dandanašnji presneto redek?«
Nastala je tišina. Skrbno so preiskali mrtvečevo obleko.
Na lepem je nadzornik stopil v kot in očitno opazoval radijski aparat. Obrnil se je in vdovo predirno motril. »Kje ste kupili radijski aparat?« Rdečica je zalila obraz mlade žene. Skoraj jecljaje je odgovorila:
»Radio je moj mož kupil pri tvrdki Kranieh.t »In kdo ga je popravljal, kadar ni bilo kaj v redu?« je vprašal nadzornik dalje.
Mlada žena je ol)slala ko okamenela, nobena mišica na njej se ni zganila. Tesnobna tišina je zavladala v sobi.
»Kdo je popravljal radijski aparat, kadar je bil pokvarjen?« je ponovil kriminalni nadzornik.
Njene ustnice so zatrepetale:
»Ne razumem, kaj želite?«
»Tako? Ali obvladate stenografijo? Ne? Potlej vam bom nekaj prebral. Morebiti me boste potlej bolje razumeli...« Iz svojega žepa je izvlekel beležko, polistal po njej in dejal:
»To je dnevnik vašega moža. Poslušajte, kaj je napisal včeraj:
Silvija je odšla čez morje, škoda, nikoli več je ne bom videl. Dobrega
pol leta sem jo na tiherri občudoval. Nisem hotel izdati svoje žene. Bedak. Zdaj ko imam pravico do tega, je prepozno. Silvija je odšla. Nesreča ne pride nikoli sama. Čutim pritisk, strašen, boleči pritisk. Ko sem šel danes mimo Kranicliove trgovine, sem videl svojo ženo v zaupnem pogovoru z inženirjem. Po pozdravu, ki se je z njim poslovila od njega in po smehljaju, ki je spreletel njegov obraz, sem takoj spoznal, da me moja žena z njim vara. Kakor blisk me je spreletelo: če moja žena zahrepeni po svojem ljubimcu, ga pokliče v naše stanovanje. Na zunaj se zdi, da pride inženir popravljat radijski aparat. Zato ima radio vsaka dva dni neko motnjo. Tudi davi: je zvočnik na lepem odpovedal in moja žena je hotela inženirja poklicati za jutri. Najbrže se mi še roga, češ, ti bedak, ki niti ne slutiš ne. A le počakaj, nezvestnica, zdaj že vem, koliko ura bije. Jutri bo nesramnež spet prišel v mojo hišo; presenetil vaju bom in potlej sam Bog ve, kaj' se bo zgodilo...«
Pri teh besedah se je gospa Drakejeva zdrznila, sesedla se je na stol in oblile 60 jo solze. Težko sopeč je izjecljala:
»Ne vem, kaj je bilo z menoj. Nesrečna sem. Z inženirjem sva bila sama v stanovanju, ko so se vrata na lepem odprla in je nepričakovano vstopil moj mož. Trenutek naju je gledal z bliskajočimi očmi. Potlej je pa ko besen planil na Kratiicha; začel se je pretep in inženir je med ruvanjem mojega moža zadavil. Potlej...«
Naprej ni mogla več. Glas ji je odpovedal...
Križankain uganke
KRIŽANKA št. 10
1 23456789
8
m
M&ia	pot
Pomen besed:
Vodoravno: 1. predlog; kos nakita; 2. žuželka; evropska prestolnica; 3. sirote; grška črka; 4. glasbilo; 5. ka; narobe svetoven jezik; okrajšava za ,slovenski'; 6. gorovje v Sev. Ameriki; 7. moško ime; Mojzesov brat; 8. jed; Mohamedov zet; 9. mesto v Rusiji; okrajšan prislov.
Navpično: 1. zakon; del voza; 2. del bibavice; žensko ime; 3. mesto v Birmi; prvi človek; 4. Cankarjeva zbirka pesmi, ki so jo sežgali; 5. bog solnca; žensko ime; ploskovna mera; 6. mrčes; 7. sorodnica; papiga; 8. žensko ime; sestavni del iglavcev; 9. nikalnica; riba.
ZLOGOVNICA	<
Iz zlogov	■
al, ba, ba, be, bliž, but, ca, ca, ca,', da, de, de,	e,	e, e,	gon, ja, jo,	ka,',
ka, kri, li,	li,	lip, na, na, noč, nek,',
ni, nje, no,	o,	o, o,	pa, pet, ra,	ra,',
ve, re, sa, so,	skor,	sla, sla, sta,	šči,'.
te, te, ti, tu, val, ve, vi, vi, vost, ! sestavi sedemnajst besed naslednjega! pomena: 1. nekdanji graščinski pri-! ganjač; 2. bolezen dlesna; 3. evrop-I ska država; 4. kar človeka boli; 5.! zakrije rano; 6. majhen kos lesa;! 7. vrsta lesa; 8. književnost; 9. ame-! riška država; 10. cmeravost; 11. geo-! metričen lik; 12. šport; 13. zvezda;! 14. izraz iz računstva; 15. dobra jed;! 16. užitek; 17. to, kar je preveč.
Vse prve in letrte Srke, brane od zgoraj navzdol, dajo znan rek,
*
PREMIK ALNIC A
PRAVOSODJE
PIGMALION
EMANUEL
KOTIUON
PORTICI
ZNANOST
Te besede premikaj tako, da dobiš T treh zaporednih, navpičnih vrstah tri jugoslovanska krajevna imena.
IZLOČILNICA
PONEDELJEK, OSNOVA, OD VETNIK, BRIGADA, POGLAVJE, PRAVOPIS. RAZLIKA, BENKO-VAC, PLAST.
Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke in sestavi iz njih pregovor.
•
MAGIČEN KVADRAT
1.	A	A	A	A A
2.	A	B	B	D D
8.	D	I	I	I I
4.	L	L	N	N N
5.	O	O	R	S S
Iz teh črk sestavi besede naslednjega pomena: 1. mesto v Istri; 2. električen tečaj; 3. moško ime; 4 mirno življenje; 6. poljedelska kul-!! tura.
Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah.
*
PIRAMIDA A A A A A A A 1 I I K K K K K L L L L O S S 8 8 S 8 T T
Te črke uredi tako, da dobiš: 1.^ samoglasnik; 2. kvarto; 3. ribiško;; pripravo; 4. rastlino; 5. podobo; 6.;; ime papeža; 7. pripomoček pri raz-* svetljavi.
V vsaki novi besedi so vse črke iz prejšnje besede in še ena nova.
Moj edini vsakdanji sprehod je moja pot v službo. Žal pa pot v službo marsikateri ni sprehod, nekaterim je ta pot hudo odveč in se pogosto pritožujejo čeznjo.
zKo le ne bi bilo te zoprne poti v službo in iz službe domov,e mi je on-dan tožila neka moja znanka. »Vselej srečujem iste ljudi, gledam iste obrabe, hodim po istih ulicah...*
Kako narobe govori moja znanka. Res je, vsaka izmed nas, ki hodi v službo, mora zaradi naglice hoditi zjutraj in opoldne po istih ulicah, toda, ali so te ulice res zmerom enake? Koliko novega se zgodi vsak dan na eni sami cesti, koliko življenja teče skoznjo, koliko neugnanega, kipečega življenja! Po svetu ne smemo hoditi z zavezanimi očmi, potlej nam ne bo nikoli nobena pot dolgočasna, pa čeprav smo primorane iti po njej vsak dan štirikrat ali še večkrat.
Marsikateri je, prav kakor meni, pot v službo med tednom edini stalni in vsakdanji sprehod. Kajpak pot 'v službo ne more biti sprehod tistim,
! ki vstanejo zjutraj zadnjo minuto,
!potlej pa tečejo v službo, ne da bi 'pogledale na desno in levo, kvečjemu, '.da vržejo sem in tja kakšen prestra-!šen pogled na električne ure. Tudi ! tistim pot v službo ne more biti !sprehod, ki gredo po cesti s pobešeno ! glavo, z očmi, uprtimi v tla. In še ! nekatere zamude svoj vsakdanji sprehod, tiste, ki gredo vsak dan v službo in iz službe s kopico tovarišic, kar venomer samo klepečejo, premlevajo in opravljajo svoje bližnje, ne da bi utegnile pogledati okrog sebe, ne da bi se utegnile zanimati za pravo življenje, ki kipi okrog njih.
Pot v službo je lahko prav tako zanimiva, draga in domača, kakor nam je ljuba dobra prijateljica, kakor nam je draga dobra knjiga. Še vse bolj, kajti življenje je dragocenejše od sleherne, še tako dobro napisane knjige. In na ulici je življenje postoterjeno, potisočerjeno!
Kadar grem po cesti, opazujem svet okrog sebe. Tudi jaz srečujem na svoji poti v službo malone vsak dan iste ljudi in iste obraze, a ti ljudje in njih obrazi so vseeno vsak dan drugačni. Včasih so ti obrazi negibni, dolgočasni, otožni, včasih jih ozarja smehljaj, smehljaj, ki prehaja na ulici z ustnic na ustnice, ne da bi se ljudje tega zavedali. Potlej je toliko majhnih, nežnih prebliskov, iskric, ki jih kreše življenje na ulici: očka, ki pelje v šolo svojega sinčka prvošolčka, dve majhni šolarki, s torbicami na hrbtu, zatopljeni v važen razgovor o šolski nalogi, mlada uradnica, nova od nog dg glave, najbrže je hranila denar za obleko vso dolgo zimo. Potlej pa vsako leto isti zna nilci letnih časov: prodajalčki cvetlic, ragelj, medenih kruhkov, potlej prodajalci ,siihe robe‘, zobotrebcev in rešet, pozimi pa prodajalci drv v obročih in prodajalci premoga.
Misli si, da je pot v službo sprehod, pa boš videla, da ti nikoli ne bo dolgčas. Zavedaj se, da je to malone edina priložnost, da si na svežem zraku in da moraš to priložnost kar najbolj izrabiti. Ustvari si iz dolgočasne', ,zoprne1 poti v službo prijeten sprehod, ustvari si priložnost za opazovanje, za razmišljanje, hkrati pa tudi priložnost za okrepitev telesa na svežem zraku. Hodi v službo -dovolj zgodaj; ako je pot dolga, denimo pol ure, si jo razdeli takole:
• prve četrt ure hodi počasi in dihaj ! globoko, da se navadiš na zrak in da
• telo okrepiš in osvežiš. Drugo polo-
vico poti pa hodi vse hitreje t» hitreje, prožno, z dvignjeno glavo; hitra hoja je namreč prav priporočljiva, posebno za tiste, ki se sicer vse premalo bavijo s športom.
Zjutraj m opoldne ne glej v izložbe, pač pa opazuj ljudi okrog sebe, imej odprte oči za vse, kar se godi na ulici. To ni radovednost; tako si boš izostrila dar opazovanja, ki je v današnjem življenju vsakemu človeku prav tako potreben, kakor je za dobro uradnico potrebno popolno znanje strojepisja in stenografije. Zvečer ne hodi domov po isti poti, ki po njej prihajaš zjutraj in opoldne v službo. Izberi si novo pot, čez park, po novih ulicah, skozi nov del mesta, po zanimivi ulici z novimi izložbami, pot, ki bo poživila tvojega duha in tvojo fantazijo. Vsak večer ostani po službi vsaj še urico na svežem zraku, tako boš kar najbolj pravilno zaključila svojo vsakdanjo pot v službo in in iz službe. Ako boš ravnala tako, boš kmalu lahko dejala: »Moja pot v službo je moj najljubši sprehod.*	Saška.
Rešitev ugank iz prejšnje številke:
Križanka:	Vodoravno:	os, izbira, ,
Jek, Pariz, itak, kes, vodomec, Ir, Nil. da, J politik, Rab, Tina puran. Pan, Ararat, Ra. , — Navpično: oliven, pa acter, II U. R„ * kad, para. konobar, Zorko Prelovec, inil, na, \ baktlit, Irec tip kis, dinai, az, nakana Stopnice; Dalibor, vdan« st, podatek, prodaja. Pcladaii, prigoda Vraža: para — Liza, paraliza. Izločilnica:	Anglež	izgubi v b a k o j
bitko ra* to p o » i c d n j e
Promiknlnica: Trnova Olomuc, Zlima. Posetnica: Piogovni mojster.
Dopolnilnica: Janko Rerznik.
Gospodična, ki jo vidite na sliki, je prodala že več avtomobilov, kakor kateri koli tovarnar. SKivi namreč od tega, da se da slikati v elegantnih avtomobilih za oglase in prospekte avtomobilskih podjetij. Mlada dama, ki jo v Ameriki imenujejo »miss Motoring«, je zdaj prišla na Angleško, da bo še za angleško blago napravila takšno reklamo.
Moda in lepota v VUwyad(u
Znana francoska novinarka Marcelle Auclairova je po svojem potovanju po Ameriki napisala v neki francoski ženski reviji več zanimivih člankov o življenju sodobne Američanke.
V dolnjem članku sem skušala iz njenih poročil zbrati tisto, kar bi utegnilo naše bralke posebno zanimati.
Današnja Američanka je prav tako elegantno oblečena kakor današnja Francozinja, le z manj denarja. Do elegance In dobrih oblek ji pomagajo velike modne trgovske hiše. V teh hišah dobi ženska vse, od nedrčka, do čevljev in rdečila za ustnice. Amerika je dežela demokracije na vseh poljih, tudi na modnem polju. Ameriška delavka je prav tako dobro oblečena kakor ameriška uradnica ali ameriška intelektualka. Zenske iz .gornjih desetih tisočev' se kajpak oblačijo drugače, si lahko kupujejo dragocenejše obleke, a sicer te v Ameriki preseneti izredno visoki splošni standard ženske mode, nege in lepote.
V Ameriki na cesti le redko srečaš žensko, ki bi bila slabo oblečena. To pa zato, ker so v Ameriki tudi poceni blaga zelo skrbno obarvana in potiskana, prav kakor dražja in boljša blaga. Isti vzorec vidiš na svili po 120 dinarjev meter in na kretonu po 10 dinarjev meter. Tudi modne trgovske hiše so urejene za vse sloje. V isti hiši lahko kupiš dragoceno obleko — pariški model za 1.200 dinarjev — če pa nimaš denarja na prebitek, si boš kupila prav tako srčkano, lepo ukrojeno in sešito obleko za 200 dinarjev ali še ceneje. Skoraj bi dejali, da ni razlike med dragimi pariškimi modeli in cenejšo obleko, sešito in ukrojeno v Ameriki, razlika je le v imenu krojača ali šivilje. In prav ta imena — čeprav v resnici ne pomenijo toliko — plačujejo bogate Američanke z bajnimi cenami.
V veliki ameriški modni hiši dobiš že gotovo obleko po vsaki meri in za vsako telo. Morda se ti bo to zdelo neverjetno, a je resnično. Američanka sovraži .pomerjanje' oblek. Njenemu značaju in temperamentu ustrezajo že izgotovljene obleke. Prav zato imajo velike ameriške modne hiše en kroj obleke v vseh velikostih, isto obleko si omisliš lahko, če si suha kakor trlica, ali pa debela ko sodček. Isto obleko kupiš lahko tudi, če si v pričakovanju; ukrojena in sešita je prav za to priložnost. Za bodoče matere ima pa vsaka modna hiša še poseben oddelek z oblekami, ki se dado praktično širiti in prepenjati, z oblekami, prikrojenimi prav za bodoče mamice.
Postrežba v teh modnih hišah je skoraj da popolna. Razumljivo je, da se lahko daš v takšni trgovini tudi negovati obraz, manikirati, pedikirati in celo masirati. Med tem ko te manikirajo, si lahko izbiraš razne modne potrebščine, nogavice, čevlje, ročne torbice in podobno. Samo telefoniraš in že pride na pomenek prijazna prodajalka, ki po nekaj minutah razgovora s teboj že točno ve, kakšen je tvoj okus. V neki izmed modnih hiš si celo lahko ,kupiš postavo'. Tako vsaj pravi reklama. S pomočjo elektrike, posebne shujševalne vode in posebne masaže ti res v eni uri postavo tako urede, da se ti obleka, ki ti je bila prej preozka, zdaj tako poda, kakor bi bila vlita zate. Ti shujševalni postopki pa niso prav nič škodljivi za zdravje.
Kaj pa osobje v takšnih modnih hišah? Manekinke in mnogoštevilne prodajalke v takšnih trgovinah so prijazne, nasmejane, vesele, zdrave. Torej jim mora biti kolikor toliko dobro. Res je. Menda je ni države v Evropi, kjer bi bilo za zdravje uslužbencev tako dobro poskrbljeno kakor v Ameriki. Vsaka prodajalka in vsaka ma-cekinka ima pravico ob sleherni služ-
s ■ . •
Ju 1
Slamni itorumen ko nplet z bobrovinastim pošivkom na rokavih. Naposled vendar model, ki se poda prav za prav le močnejšim postavam. Ozek pas rahlo označi linijo. Dolžina jopice je zelo primerna, oblekca spodaj je pa na moč preprosta.
beni uri 10 minut se umakniti iz trgovine, da poje sendvič, ako je lačna, ali da se odpočije, ako je utrujena. V gornjem nadstropju neke velike newyor-ške modne hiše imajo uslužbenke dve veliki, zračni in svetli sobi. V eni so divani — za počitek, v drugi je pa nekakšen buffet. Razen tega imajo pa skoraj vse modne hiše za svoje uslužbenke tudi terase za sončenje in tenis. Delodajalci — po navadi so to ženske — se zavedajo, da je poklic teh deklet težak in da uslužbenke in manekinke ne morejo biti s strankami prijazne in vljudne, ako niso site in popolnoma zdrave. Res je vse to urejero predvsem zato, da se človekove zmožnosti kar najbolj izrabijo, a prav ta red pripomore, da lahko danes skoraj sle- 1 herna ameriška prodajalka igra tenis ali golf, ker je to v Ameriki prav zato tako poceni.
Ako se pripelješ iz Evrope v Ameriko, te preseneti posebno to, da je v Ameriki toliko lepih žensk. In vendar Američanke niso lepše od Evropejk.
Kje je torej njihova skrivnost? Predvsem v njihovi negi. Američanka se zna negovati že od najnežnejše mladosti. V Ameriki velja lepota več kakor v Evropi, v Ameriki — malone povsod je tako — lepa ženska prej dobi službo ko grda, v Ameriki je dokaj novih po-klicov, ki kar terjajo od ženske, da je kar najbolj negovana in najbolj simpatična.
Zanimivo je, da se Američanka manj šminka in pudra kakor Francozinja. Zakaj? Skoraj vsaka šola ima šolsko gledališče. To gledališče ima svojega svetovalca glede šminkanja. Ni čudno, če se Američanke že v šoli nauče, da se je treba za na ulico lepo-tičiti drugače kakor za na gledališki oder. Ustnice si Američanka le prav rahlo podčrta, tudi rdečila za lice največkrat ne uporablja. Skoraj vse Američanke pa posvečajo veliko pažnjo svoji koži in dobremu pudru, svojim lasem in zobem.
(Dalje prihodnjič.)
$85*»
-•	\	''	V-
Ull
•-V
s«'.’ -\ V' y" '
Moderna popoldanska obleka z bolerom In nagubanim krilom, ki odgovarja vsem zahtevam mode letošnje pomladi. Zelo slikoviti so okraski iz zlatih vrve, pošiti ob vratu in na boleru.
gumb-
dobro
dolo-
Eden izmed treh krojev plašča, ki so se letošnjo pomlad najbolj uveljavili. Plašč je širok in popolnoma preprosto ukrojen. Tvorivo je pa navadno bolj živahno, starorožnate, rumene ali sinje barve. To je pa tudi najbolj privlačna stran tega plašča.
BcalcUcM nasi/eti
črte
bonbonov
Trt čiščenju pletenega pohištva vča-®ln niti mlačna milnica ne zaleže, posebno, če ima pohištvo madeže. Prav •anesljivo vam bo pa pri tem delu v prid vodikov prekis.
e hočete, da bo vaša metla dolgo "Porabna, ji od časa do časa privo-*°*te parno kopel. Zelo vam bo hvaležna zato.
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Zelenjavna juha, polpeti, solata. Zvečer: Krompirjeva solata, hrenovke.
Petek: Polenovka v omaki, krompirjevi cmoki. Zvečer: Palačinke čaj.
»Sobota: Goveji golaž, polenta. Zvečer : Pljučka s krompirjem.
Nedelja: Goveja juha z vlivanci, dunajski zrezki, pražen krompir, moto-vilec. Zvečer: Liptaveki sir, kava.
Ponedeljek: Cvetačna juha z rižem, sirov zavitek. Zvečer: Rižev narastek, čaj.
Torek: Goveja juha, špinača, krompirjev pire, govedina. Zvečer: Krompir v kosih e presnim maslom.
Sreda: Porova juha, sarma. Zvečer: Rižota.
Problem št. 33
Sestavil Antonio Corrlas (1902)
Mat v 3 potezah (B 10)
Problem st. 34
Sestavil Franc Drobnj (1887)
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Riževa juha, krompirjev pire, lečnata omaka, govedina. Zvečer: Pomarančni narastek1, fige v kompotu.
Petek: Fižolova juha, ocvrte ribe, krompirjeva solata z motovilcem. Zvečer: Palačinke e špinačnim nadevom, čaj.
Sobota: Krompirjeva juha, polpeti s solato, makova gibanica1. Zvečer: Krompirjeva potica, 60lata.
Nedelja: Goveja juha z nastrgano kašo, koštrunove zarebrnice s sirom', pražen riž, mešana solata, linšfca torta. Zvečer: Riževi kolački e čokolado, kompot.
Ponedeljek: Golaževa juha, pražen krompir, kuhane telečje kosti, motovilec. Zvečer: Pražena jetra.
Torek: Kruhova juha, makaronova potica, zelena e telečjimi možgani. Zvečer: Prepražena šunka, krompirjeva solata.
Sreda: Telečja obara, dunajski zrezki, pražen krompir, cvetačna 6olata. Zvečer: Telečji golaž.
Pojasnila:
1 Pomarančni narastek: Mešaj pol ure 5 rumenjakov, olupke in sok ene pomaranče in 4 žlice sladkorja. Pri-deni žlico ruma, žlico moke in sneg petih beljakov in speci narastek v dobro pomaščeni pekači.
* Makova gibanica: Stolči v možnar-ju kozarec suhega maka in ga skuhaj v dveh kozarcih mleka, da bo gost. Ko 6e ohladi, mu primešaj dva rumenjaka, nekaj žlic kisle smetane in sneg dveh beljakov. S tem nadevom namaži vlečeno testo, potresi ga z drobtinami in sladkorjem, zvij ga rahlo in speci ali 6kuhaj.
* Koštrunove zarebrnice s sirom: Sesekljaj nekoliko čebule, peteršilja in dve očejeni sardeli ter namaži s tem tolčene in malo nasoljene zarebrnice po eni strani. Duši jih z juho in ko so rumene, jih posipaj z nastrganim parmskim sirom, prideni tudi malo
| kisle smetane in jih postavi še za ne-k. j minut v pečico, da se nekoliko I popeko.
Pulover za vašega moža
Blagor tistim možičkom, ki imajo tako dobre ženice, da zmerom skrbe za njihovo garderobo. Pozimi jim napletejo tople pulovre z dolgimi rokavi, spomladi je pa kajpak treba kaj lažjega. Mi smo pa vselej pripravljeni, da skrbnim ženicam pri njihovem delu pomagamo. Pray zanesljivo ste si že belile glavo, kje bi dobile kakšen kroj za praktičen pulover, ki bi ga rade spletle vašemu možičku za spomladanske izlete.
Za tale pulover potrebujete 300 gramov temnomodre volne, bolj tanke ali bolj debele, to boste pač sami preudarili. Poleg tega potrebujete 50 gramov bele volne iste kakovosti in dvojne pletilke: en par št. 3 in en par št. 3,5.
Za prednji del nasnujte 120 petelj, in sicer na pletilke št. 3. 7,5 visoko, delajte v dvojnem rebrastem vzorčku (dve levi in dve desni) potlej pa same desne. Na vsake štiri vrste dodajte na vsaki strani po eno petljo, na vsakih 14 vrst pa napletite dve do tri vrste z belo volno, da bo imel pulover lepe, bele proge. Morebiti bi vam bile všeč tudi živordeče ali temnorumene proge. Kakor vam pač bolj ugaja. Ko boste napletli že 35 cm visoko, začnite snemati za odprtino pri rokah. V prvih dveh vrstah snemite po dve petlji, v naslednjih dveh vrstah po 3 petlje in v začetku naslednjih 22 vrst po eno petljo. Potlej pletite navpično do višine 55 cm. Za vratno odprtino snemite srednjih deset petelj. Druge petlje, namenjene za ramena, snemite štirikrat in v vsaki drugi vrsti pri izrezu odvzemite še po eno petljo, da se lepo zaokroži.
Hrbet boste pletli prav tako kakor prednji del, nasnujte pa le 110 petelj. Druge petlje, namenjene za ramena, snemite štirikrat in v vsaki drugi vrsti pri izrezu odvzemite Se po eno petljo, da se lepo zaokroži.
Hrbet boste pletli prav tako kakor prednji del, nasnujte pa le 110 petelj. Rokavne odprtine smejo biti samo 10 centimetrov visoke.
Okrog vratu napletite 2 cm široko pasico v dvojnem rebrastem vzorčku. Dolžino primerjajte z vratnim izrezom.
Za rokava nasnujte po 90 petelj na pletilke št. 3 in 3 cm visoko pletite v dvojnem rebrastem vzorčku. Potlej pa z debelejšimi pletilkami 15 cm visoko. Da boste rokav zgoraj lepo zaokrožili, snemajte: v prvi vrsti na vsaki strani po 4 petlje, v naslednjih vrstah po eno petljo, v naslednjih 11 vrstah pa po dve petlji. Ostalo Je še 14 petelj, ki jih snemite hkrati.
Vse dele dobro napnite, da bodo imeli ustrezajočo obliko in jih z vlažno krpo polikajte. Najprej Jih sešijte za poskušnjo z velikimi vbodi, pomerite in šele nato sešijte gosteje.
Pasico v rebrastem vzorčku nič ne likajte, temveč jo prav previdno pri-šijte okrog vratnega izreza, da se bo lepo raztegnila, če je vratni izrez premajhen, pustite na rami nekoliko odprtine, jo lepo obkvačkajte in prišijte
majhne gumbe s kvačkastimi nicami.
Upamo, da vam bo šlo delo izpod rok, če se boste le držali
Mat v 3 potezah
Vzoren problem: kajti ravno najne-verjetnejša poteza pripelje edina do cilja.	(BtO)
Problem št. 35
SestavU Friderik Dnbbe (1883)
čenlh mer. če Je pulover nekoliko prevelik ali premajhen, to Je mogoče popraviti .pri likanju. Zdaj pa le izberite lepo volno in hitro na delol
ZccoUc,
tcccaUe t*a steni...
Če se vrnete ie take pozne ponoči domov, nikoli ne pozabite obraza dobro izmiti, tako da ne bo na njem niti sledu ka kine ga pudra, iminke ali dnevne kreme. Kajti vsak najmanjši delee moti snojniee pri njihovem notnem delu, ko skrbe za vašo lepoto s tem, da globoko dihajo.
Vaša hoja, bo dosti laija in lepša, ie boste vselej pazili na to, da boste noge pripogibali prav v kolku in se bo noga tal dotaknila najprej s prednjim delom podplata. Glavo pa nosite kolikor je mogoče pokonci. Takšna hoja napravi noge daljše in vitkejše, prepreči pa tudi, da se na stegnih ne nabira mast.
Slabega obtoka krvi na rokah z vsemi slabimi posledicami se najlažje izognete, če kakšne štiri tedne vsaj vsak drug dan prste in roke sploh zdrgnete z grobo soljo, razen tega jih pa še zjutraj in zvečer kakšnih deset minut kopljite v izmenični kopeli: mrzli in topli.
Mat v 3 potezah
ti kavna že zaradi nena-figur, vendar razplet ni (BS«)
Kratka partija st. 14
Z varšavskega turnirja 1. 1935.
Beti:
Betbeder
1. d2—d4
2. Sgl—f3
3. e2—e3
4. Lfl—d3
6. c2—c3
e. Sbl—d2
7. O—o
8. d4Xc5
9. e3—e4
črni:
F. J. Marshall
8g8—f6 e7—e6 c7—c5 Sb8—cd d7—d5 Lf8—d« o—o Ld6Xc5 d5Xe4
Bolje bi bilo efl—e5. Izmenjava daje damskemu konju možnost, da brez izgube tempa zapusti neugodno polje d2.
10. Sd2Xe4	Lc5—e7
11. Ddl—e2	e6—e5
12. Se4XI6 šah	Le7Xf6
13. De2—e4	g7—g6
14. Lel—h6??	Lc8—tS Beli se vda.
Rešitev problema it 3«
L Lc6—d7	kar	koM
2. DaS—18, e4, a4 ali o5 mat.
Rešitev problema št 31
1. La4—d7
2. Dh4—c4
3. Dc4—d4 mat. 1.....
2. Dh4—e4
3. De4—d4 mat.
Kd5—e5 Ke5—d6
Kd5—c5 Kc5—d6
Rešitev problema št. 32
1. Dg5—cl	Ka4—b3
2. La5—b6l	Kb3—b4
3. Del—c2	Kb4—b5 ali a3
4. Dc2—b3 ali Lbfl—c5 mat.
2. ...	Kb3—a2
3. Del—c2 šah	Ka2—al ali a3
4. Lb6—c5 ali d4 mat.
1. ...
2. Del—b2
3. Kb7—c8
4. Db2—a3 mat.
Ka4xa5 Ka5—a4 Ka4—a5
PLAČAJTE
NAROČNINO!
I OD ZAKONA DO LJDDEZNI
LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedel S. C.
2. nadaljevanje 5
Pod grajskim ostrešjem je bedel izstradani otrok.
že davno se je znočilo. Tema je zavila vso pokrajino v gosto, megleno tenčico, ki je zvezde z neba niso mogle predreti. In čeprav je postajala tema čedalje globlja, je stala Renata negibno ob okroglem oknu in strmela v noč.
Soba brez luči, noč, moreča tišina, ki jo je samo zdaj pa zdaj pretrgal kakšen šum iz daljave, otrok, ki se je opiral ob okno in se zlival z okolico, da bi ga človek komaj opazil.
Kaj pričakuje v tej noči?
Tiho, pridušeno se je utrgalo z drobnih ustnic:
»Nič, moj Bog, še zmerom nič!« Za dekletom so se odprla neka vrata. Slišala je škripanje, pa se vendar ni ozrla.
»Kako dolgo to traja!« je šepnila človeku, ki je stopil v njeno sobo.
Zdaj se je posvetila luč.
Leonard je prišel.
»Poti-pite!« je odvrnil. »Prezgodaj je še.«
»Prezgodaj?... Ure teko tako počasi.« '
»Meni se zde kar prekratke... Poslednje ure preteklosti! Zame, zame so poslednje... Jutri bo vsega konec! Vseh m...
»Najhujših ur mojega življenja...« je odvrnila sirota. »Zdaj bo vse lepše...«
Možak je skomignil s rameni, čudno otožen je bil,
»Preden človek obrne novo stran v življenju, se spomni, kaj vse so mu dala minula leta...«
»Okrutna so bila...«
»Pa vendar včasih tudi sladka...« »Tako nesrečna sem bila!« je vzkliknila in groza se je pokazala v njenih očeh ob spominih, ki so se ji zbudili.
Sluga je tiho dejal:
»Tolažil sem vas, kolikor sem vas nogel. Vse sem storil, da bi preprečil naklepe vaše mačehe.«
»Tega ne bom nikoli pozabila.« »Tako pravi vsakdo...«
»Kaj naj vam pa zastavim, če je moja beseda premalo?« .
»Ne dvomim nad vami; nad življenjem dvomim.«
»Jaz mu zaupam!«
»Ker še ničesar ne veste.«
»Ali se ne bi mogla ničesar naučiti?«
Sluga je pobesil glavo:
»O, da.«
Dekle je utrgalo pogled od okna in se grenko zasmejalo.
»Kaj naj vam pa rečem, da vas prepričam?« je potožila.
»Ali bi nocoj vse obljubili?« je rekel grenko.
»Zahtevajte in videli boste.« »Samo eno željo imam; poznate jo.«
»Pri spominu na očeta vam pri-sežem, da je ne bom pozabila!« je vzkliknila s povzdignjenim glasom.
»Naj Bog sliši vašo prisego!« Ponudila mu je svojo drobno roko. »Ubogi Leonard, zakaj ste v dvomu?«
»Bojim se: slabotni ste, brez Izkušenj, presleparili vas bodo. Kako se jim boste postavili po robu?«
»Tako trdoglava bom kakor tisti slaboumni ljudje, ki znajo ponavljati samo tisto, česar so se naučili.«
»Da, da, glejte, da ne pozabite!« Nasmehnila se je:	»Nardelo...
Pariz... Ženeva, trije milijoni.«
»Teh pet besed si morate zapomniti!«
»Težke so,« je rekla in se prijela za glavo. Zdajci je pa vzkliknila: »Glejte! Glejte!...«
Pokazala je v noč.
»Moj Bog! Luč...«
Tam doli, kakšnih tri sto metrov od gradu sta se zasvetila ob parku na cesti dva avtomobilska žarometa.
Kaj pomeni to skrivnostno znamenje za prebivalce gradu?
Renata si je vsa zmedena pritisnila roko na srce.
Leonard je utrnil luč, da se je soba stemnila. Trenutek nato sta ugasnila tudi žarometa,
»Pravi so!« je zajecljala Renata. »Hitro vse pripravite!«
Toda možak je še zmerom strmel v temo in samo mahnil z roko.
»Počakajva! Videti morava, ali je vse varno, preden začneva.«
Trikrat je Leonard prižgal luč in jo potem spet ugasnil. In trikrat je v parku žaromet ponovil to znamenje.
»Da, oni šo,« je naposled dejal sluga. »Pojdiva!« Pogledal je skozi okno v prepad pod sabo.
»Strela! Temno je kakor v rogu. Ali se boste upali spustiti tu dol?«
»Rajši bi se vrgla v temo, kakor da bi tu ostala,« je odločno rekla. Njen pogled je nemirno visel na Leonardu. Zdel se ji je zamišljen in bala se je, ali se ne bo v poslednjem trenutku premislil. Kako dolgo je trajalo, preden ga je pregovorila... S trdovratnostjo starcev je bil navezan na mlado dekle, hotel jo je rešiti, toda ni se maral ločiti od nje.
Preden ga je prepričala! Tolikokrat mu je morala praviti, da bo vseh težav in trpljenja konec, ko bo polnoletna. Tolikokrat mu je pripovedovala, kako se boji umobolnice!...
Toda zdaj se je že odločil.
Mimo je razvil pleteno lestvo, trdno privezal njen konec in jo vrgel v temo.
»Dobro, da je taka tema. Nihče naju ne bo mogel videti.«
Deklica je vzela v roke majhen zavitek: nekaj dragocenih spominov na leta jetništva, povezanih v robec.
Sluga je videl ta zavitek.
»Samo napoti vam bo med plezanjem.« Hotel ga ji je vzeti, toda Renata se je uprla.
»Osemnajst metrov globoko je,« ji je rekel.
Videl je, kako je prebledela in se stresla.
»Nič se niste gibali, slabotni ste. Saj ne boste mogli priti po tej lestvi do tal!«
»Bom!«
»Padli boste in se ubili.«
»Rajši v smrt kakor nazaj v
ječo.«
Skomignil je z rameni. Tedaj se je nečesa spomnil. Vzel je debelo rjuho, ki je pokrivala tla, in ogrnil Renato.
»Na hrbtu vas bom nesel.«
S presenetljivo naglico si jo je trdno privezal na rame. Zdelo se mu je, da ne čuti sploh nikakšne teže. Potem je stopil na okno s svojim dragocenim bremenom in v temi je začel brez opore iskati prve zanke v pleteni lestvi.
Sicer je bil še krepak, toda izgubil je že mladostno prožnost in se je moral precej dolgo truditi, preden je stal na trdnih tleh.
Ko je odvezal Renato, je deklica omahnila. Ali jo je razburjenje tako prevzelo, ali pa je bila res tako slabotna? Izgubila je zavest.
Vzeti jo je moral v naročje kakor otroka in jo odnesti mimo žive meje proti rešilnemu avtu, ki je bil iz previdnosti utrnil žaromete.
četrt ure nato je Renata odprla oči med blazinami v avtu. Videla je dve stari ženski, ki sta se sklanjali nad njo. »še diha. Samo brez zavesti je bila,« je rekla ena izmed njiju.
Skozi okno je spoznala Leonarda.
»Zdaj lahko greste. Ne smete se zamuditi,« mu je rekla ena izmed žensk.
Toda zvesti sluga se ni dal odpraviti.
»Odšel bom, ko se bo spet zavedela. Moram ji še izročiti majhen zavitek in se od nje posloviti.«
Renata se je vsa slabotna vzpela. Vzela je zavitek in mu dala roko.
»Vse je v redu!« je vzkliknil Leonard. »V dobrih rokah ste. Vaš varuh sedi poleg šoferja. Zdaj pojdem in bom pospravil sledove bega. Nihče ne sme vedeti, da sem vam pomagal. Vaša mačeha ne sme ničesar slutiti, želim vam vso srečo,
Vzrok
»S čim vam smem postreči?« vpraša odvetnik svojega klienta.
»Rad bi vedel, ali imam vzrok za ločitev.«
»Ali ste poročeni?« vpraša odvetnik.
»Kajpak!« odgovori klient.
»Potlej imate vzrok!«
škotska
»Dragec, ostani vendar še nekaj časa pri meni!«
»To pa ni mogoče, dragica, življenje bi dal, če bi smel ostati, a to nikakor ne gre!«
»Zakaj pa ne?«
»Drevi imamo sestanek v klubu in kdor pride prepozno, mora plačati en šilirg kazni.«
Družinske zadeve
Neki mladi angleški častnik j« bil pribočnik svojega očeta-generala.
Pri vojaških vajah je moral pribočnik nekemu višjemu častniku sporočiti očetov ukaz.
»Sir, oče je dejal, da se morate s svojo četo umakniti na grič.«
Stari častnik je kar zaripel v obraz od jeze in se je zadrl:
»Tako, to je rekel oče? In kaj Je rekla mama?...«
Strogo po navodilih
Ravnatelj nekega ameriškega dnevnika se je nekoč silno jezil na nekega svojega dopisnika z dežele, ker je v
svojih poročilih stalno izpuščal imena.
mala Renata, in ne pozabite... ne pozabite...«
Glas se mu je trgal od ganjen j a.
Sklonil se je čez hladne roke, ki so stiskale njegove. In iz starčevih prsi se je utrgal vzdih, ko je pritisnil svoje ustnice na drobne, bele prste. Potem je Leonard dvignil glavo, zaprl vratca in izginil v noč.
Renatin čuvaj je bil zdaj siromak, ki so mu vse vzeli. Vzeli so mu otroka, ki ga je vzgajal, varoval in naposled rešil iz zločinskih krempljev pohlepne mačehe.
C
Avtomobil je z ugaslimi žarometi in zagrnjenimi zavesami drvel v noč. Renata se je stisnila v kot.
Bala se je nove okolice, čisto samo se je čutila. Ni bila več v svojem prejšnjem strašnem gnezdu, toda tistega gnezda je bila vsaj vajena. Sklonila je glavo in se zastrmela predse.
Vsa zmedena je bila, ko je Leonard odšel, in solze so jo skelele v očeh. Toda kakor se je morala dolga leta premagovati, se je premagala tudi zdaj in ni zajokala. Z vso močjo svoje volje je pre-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
gnala žalostne misli, ki so jo begale.
ženski, ki sta jo spremljali, pa nista bili tako molčečni.
Ena izmed njiju, večja in elegantne jša — bila je grofica d’Ar-mons — je kar naravnost izdala misli, ki so jo obšle, ko je opazovala dekle zraven sebe.
»Strašno je to! Saj ni na ubogem dekletu nič več človeškega!«
»Ta gospa Darteuileva mora biti res prava zver v človeški podobi!« je menila druga, ki se ji je že na obrazu poznalo, da je hišnica ali kaj podobnega.
Bila je Martina Boulinova, nekdanja grofičina strežnica. Nekoč je bila dojila Filipa d’Armonsa, in tako dobra je bila z njim in tako je skrbela zanj, da mu je bila bližja kakor prava mati. V družini so jo vsi radi imeli. Mati in sin sta ji pogosto pisala ali jo pa prihajala obiskovat, čeprav je že davno pustila svojo službo in živela od skromne pokojnine, ki ji jo je bil zapustil rajni mož.
In ko je bilo treba rešiti Renato, je grofica d’Armonsova takoj pomislila na Martino Boulinovo, ki bi tu lahko pomagala. Dogovorili so
Pisal mu je, da ne bo več sprejemal njegovih prispevkov, če bo še naprej izpuščal tako važne podrobnosti.
čez nekaj dni je pa poročevalec poslal svojemu listu tole poročilo: »Como, Colorado, aprila. — Danes popoldne je divjal tukaj silen vihar, ki je povzročil veliko škodo. V gospodarsko poslopje farmarja Henryja Wil-sona je udarila strela in ubila tri krave, po imenu Jessie, Llssy in Mary...«
/ Veseli Doumergue
Pokojni francoski prezident Gaston Doumergue je bil splošno znan zaradi svoje dobre volje. Svojemu smehljaju se je imel večji del zahvaliti za svojo sijajno kariero in svojo priljubljenost. Nekoč so ga vprašali, kako more biti pri vsaki priložnosti tako vesel. Smehljaje se jim je povedal:
»če sem dobre volje, se smehljam, ker imam pač to navado, če se ujezim, se spet smehljam, zato da druge jezim. Njihova jeza me pa spet razveseli, in tako se neprestano smehljam...«
Hans Albers na maškeradi
Hans Albers je že večkrat dokazal svojo odrezavost. Tako tudi na neki monakovski maškeradi. Albers ni hotel obleči maske, zato je prišel kar v fraku. Neka že precej poštama gospodična, ki je bila tudi brez maske, se je očitno norčevala iz Albersa. Ta se je naposled ujezil in stopil k njej ter jo vprašal, kaj je na njem tako smešnega,
»Oh, veste,« je prasnila dama v smeh,
se, da bo dekle dobilo zavetje pri njej in da se bo pri njej tudi omožilo z grofom Filipom d’Armon-som.
Čeprav je bila Martina Francozinja, je hodila v italijanske šole. Tudi grofica je dobro govorila italijanski. Zato sta se v avtomobilu pogovarjali v tem jeziku, da sirota ne bi razumela, kakšne občutke zbuja njen obraz.
»Dekle je res grdo,« je rekla grofica. »Hudo se bojim, da je Filip ne bo maral vzeti, ko jo bo videl.«
»Ubožica res ni prav prikupna,« je pritrdila dojilja v istem jeziku. »Strašno koščena je in umazana.«
»Gospod Savitri je rekel, da je pri pravi pameti. Vendar bi se človek skoraj moral vprašati, ali je res.«
ženski sta se kar zgrozili ob misli, da utegne biti Renata blazna, in jo s strahom pogledovali od strani.
Njen obraz je bil ostro izklesan, njena koža kakor iz pergamenta, in zdelo se je, da silijo na čelu in na bradi kosti skozi njo. Njeni udje so bili kakor brez mesa, roke drobne, kakor bi bile kosti pokrite samo s kožo. Lase je imela kuštrave in so viseli od nje, kakor ne bi bili njeni. Oblečena je bila v cunje. Čeprav je svetilka na stropu le medlo razsvetljevala notranjščino avtomobila, je bila tudi v njenem siju uboga Renata kakor živo strašilo.
»Ubogi moj Filip!« je zajecljala grofica ob misli, kakšna žrtev čaka njenega sina.
Da bi samo sebe opogumila, si je neprestano ponavljala, da pomeni živi okostnjak zraven nje dvanajst milijonov frankov. Toda ob pogledu na resničnost se ji je zdelo, da so te številke kar splahnele v nič.
Podzavestno si je rekla: »Saj je Filip ne bo maral vzeti!«
Tudi dojilja je morala biti istih misli, ker je tujko opazovala s čudnimi, prav nič sočutnimi pogledi.
»Ne, noben človek ne bi smel biti tako grd...«
»Takšne ne smemo pripeljati s seboj,« je odločila grofica. »Moramo se kje ustaviti in nesrečnico vsaj umiti. Kopel, čisto perilo...«
»Tega vam ne bi svetovala,« ji je segla Martina v besedo. »Nevarno bi bilo, če bi se kje ustavili s takšno spremljevalko. Sicer pa gospod Savitri tudi ne bo maral ustaviti.«
»Kaj naj pa storimo? Filip ne bo vzel takšnega strašila!« je vzkliknila grofica. V duhu je že videla katastrofo, ki jo čaka.
»Obleko imamo s seboj. Poskusimo dekle kar v avtomobilu nekoliko očistiti... Dosti se ne bo dalo popraviti, bolje bo pa le, kakor je zdaj. Glejte, zdajle se vozimo skozi majhno mesto. Lahko bi dobili nekaj litrov vode. Ali ne bi, gospa grofica, naročili šoferju, da stopi ponjo?«
Grofica je res velela ustaviti avto.
»silno zabavno se mi zdi, ker se vam je tako dobro posrečilo posneti Hansa Albersa.«
»Hvala za kompliment,« je odgovoril Albers, »a priznati moram, da je tudi vaša maska prav uspela.«
»Toda,« je osupnila zastarela devica, »saj sem vendar brez maske.«
»Saj niti ne veste,« je Albers končal pogovor, »da vaši gibi in govorjenje izdajajo gos.«
Po teh besedah je Albers izginil med množico.
O	slavnem Edisonu
Slavni ameriški iznajditelj Edison (1847—1931) je nekoč srečal svojega prijatelja, ki je bil strašno slab videti. Ko ga je Edison vprašal, kaj mu je, je ta povedal, da ima protin.
»Od česa pa pride protin?« je hotel vedeti Edison.
»To je posledica nabiranja sečne kisline v sklepih,« se je glasil odgovor.
»In zakaj zdravniki tega ne preprečijo?«
»Ker ne morejo.«
»Tega ne verjamem!« je vzkliknil Edison in pri priči tekel domov.
V	svojem laboratoriju je vzel celo vrsto epruvet, stresel vanje vse kemične snovi, ki jih je imel pri roki in vsakokrat dodal nekaj kapljic sečne kisline, čez dva dni je res dobil neko zdravilo, ki se je v njem izločila sečna kislina, mučiteljica njegovega prijatelja. Tako je iznašel zdravilo za protin. To je bila edina medicinska iznajdba velikega Edisona.
Gospod Savitri je stopil k vra-! tom. Grofica mu je povedala, kaj! želi, '»oda on je odkimal:
»že to je bilo neprevidno, da smo se v mestu ustavili. Potrpite še malo. Ko pride čas, bomo že opravili vse, kar je potrebno.«
»Ne, ne!« je odvrnila grofica. »Dekle moramo vsaj umiti, predeni se zdani. Nevarno je, če jo vozimo takšno s seboj.«
»Saj smo se dogovorili, da jo boste preoblekli med vožnjo, in obleko imate vendar s seboj.«
»Ali niste videli njenega obraza in njenih las?«
»Tak razumite vendar!« je vztrajal Savitri pri svojem. »M o r a m o dalje. Vsako ustavljanje bi utegnilo biti nevarno. S seboj imamo dve steklenici vina. Dal vam ga bom. Umili boste dekle z vinom, kakor so se med vojno umivali vojaki.«
Izročil je ženskama steklenici ini avto je zdrevel v noč s podvojeno hitrostjo, da bi nadomestil izgubljene minute.
»Martina, daj mi toaletni kov-čeg!«
Potem sta poskusili dati ubogemu, bledemu obrazu lepšo zunanjščino in mu vliti nekoliko življenja.
Grofica je slekla rokavice in si zavihala rokave, da bi dojilji pomagala. Drgnila je Renato po obrazu, kakor je vedela in znala, mazala z milom in splakovala z vi-' nom, ki ga je nalila v srebrno skledico.
Potem sta počasi Renato slekli. Sočutno sta gledali drobno telesce in ji oprezno premikali roke, kakor bi se bali, da ji ne bosta zlomili kakšne kosti. Strme sta gledali votlino, kjer naj bi bil trebuh, okleščene boke in noge, ki so bilo komaj tolikšne kakor otroške roke. In tiho sta šepetali:
»Uboga sirota! Kako je suha!« Zdaj je že imela sveže perilo. Temnorjava obleka je pokrila belo čipkasto perilo, ki ga je materinska roka izbrala zanjo; toda vse je bilo preohlapno, preširoko, predolgo zanjo in je kar viselo z nje.
»Rekli so mi, da je majhna,« se je oprostila grofica, ki je šele zdaj videla, da se dekletu obleka prav nič ne prilega. »Vzela sem tisto, kar je za najbolj drobne ženske. Morala bi bila izbrati kaj otroškega. Ali sem mogla slutiti, kakšno je to dekle? In kmalu bo imela ena in dvajset let!«
»če bi jo človek pogledal, bi j ib ji prisodil komaj štirinajst.«
Kaj je pa mislila o tem nesrečnica, ki so jo hoteli spremeniti v spodobnega človeka?
Mirno je dovolila, da sta ženski počeli z njo, kar sta hoteli. Kakor preplašena živalca, ki ne more uiti, je pustila, da sta jo umivali in česali. Bila je tako slabotna, da jo je vsak dotik bolel, in zdaj, ko bi se bila morala prijetno počutiti v mehkem perilu, je ždela v svojem kotičku vsa slaba, kakor bi že izgubljala zavest.
Martina je to prva opazila.
»Se nekoliko vina je v steklenici,« je rekla. »Dobro bi bilo, če bi ga popila. Kaže, da se je spet loteva slabost.«
»Kar dajte ji ga,« je odvrnila grofica, zamišljeno opazovaje Renato. In potem je na glas povedala to, kar si je prej samo mislila: »Njena koža ni bila tako siva od umazanosti... že od narave je takšna... Poglejte, Martina, nihče ne bi mogel reči, da sva jo umili.« To je bila žalostna ugotovitev. »Treba bo nekaj mesecev, da se bo vsaj malo popravila.« »Pazila bom nanjo, kolikor bo mogoče,« je rekla Martina, ki je čutila, kako malodušna postaja Filipova mati. »Če mi bo dekle zaupalo, bo kmalu dobro. Saj je še mlada in zdi se mi ubogljiva. Mika me, da bi skrbela zanjo, in prepričana sem. da se mi bo posrečilo narediti iz nje zdravo žensko.«
Počasi je Renata v svojem kotu zaspala, ženski sta se pa še nadalje tiho pogovarjali v italijanščini
o	svojem strahu in svojem upanju.
7
2e dobra ura je potekla, kar se je zdanilo, avto je pa še zmerom, drvel. Pot je šla v njem proti vzhodu. Zdaj so bili že blizu cilja.
ženski sta bili utrujeni od dolge vožnje in sta tudi zadremali. Savitri ju je prebudil.
»čez dvajset minut bomo na cilju,« jima je povedal.
»Koliko je pa ura?« je vprašala grofica.
»Sedem.«
»Torej bomo točni.«
»Da, ne prezgodni, ne prepozni.«
V	nekaj minutah sta si ženski popravili obleko.
»Nekoliko sem utrujena,« je zamrmrala grofica, ki ni bila vajena takšnih nočnih voženj,
»Saj sem vam rekla, da bo to prehudo za vas. Lahko bi bila sama...«
»Ne,« ji je segla grofica v besedo. »Potrebno je bilo, da sem šla tudi jaz z vami. če bi nas bili odkrili, bi bila moje ime in moja starost dokaz, da smo imeli čiste namene.«
Humor in anekdote
Brez teh dveh
ni pranja
Kiku. Nekje je hotel vzeti. Ali
kulturnem filmu
nimi piščančki. Piščanček vnelo zoblje srnje, kakor hitro mu pa na zrno položimo leseno deščico, takoj pozabi, da je pod njo hrana in niti eilkrat več ne kavsne. Ali je pa morda tako pameten, a to je težko verjeti.
Zato je pa opica neverjetno pre-vejana. Ko so ji v filmskem ateljeju banano obesili precej visoko in ji pri-ftesli precej dolg, o nizek zaboj, se je takoj spomnila, kako bo prišla do sladkega sadeža. Postavila je zaboj pokonci, hitro splezala po 'njem in 'zgrabila bfinano...	•
Kakor vidimo, je pri živali skoraj tako. kakor pri ljudeh: nekatere mislijo, druge pa delajo samo instinktivno.
Roman velike ljubezni
po znanem pisatelju
Alfredu Schlrokauerju
18. nadaljevanje
Potem je raztrgal ovitek in bral: Benetke, 23. avgusta.
Dragi, zapustila te bom. V Berlinu pojdem stran od tebe. Dotlej me boš moral še prenašati, ker se nočem, trgati od tebe na potovanju, v tujini. Oprosti mi, da ti pišem to, kar bi ti morala sama Povedati. Strahopetno je, vem. Toda storila sem to zaradi tega, da bom prihranila tebi in sebi grenke pogovore. Ne bi me mogel pregovoriti, čeprav si tako dober, čeprav znaš tako lepo govoriti. Odhajam Po dolgem, treznem preudarjenju. Sicer pa niti ne vem, ali bi me sploh poskušal pregovoriti. Vem, da tvoja ljubezen ni umrla. Samo nestrpen si postal z menoj. Razumem to. v zadnjih dneh sem te mudila. Nisem mogla drugače. Preveč me je bolelo, da me boš vzel samo zaradi ljudi. Ničesar ti ne bom očitala. Toda moje srce kriči:	Ne!
Tega ne morem prenesti — teko »e morem biti tvoja žena. Saj tudi takrat nisem hotela, ko si me mislil vzeti zaradi očeta, še manj zaradi poslovnih ozirov. Postala bom tvoja žena; a ne ostala. Nočem ti Pač škodovati, ko ti je toliko do ravnateljskega mesta. Ne misli, da te v tem ne razumem. Toda nočem ti biti na poti. Nisi zaslužil, da bi zaradi mene izgubil srečo, ki se ti ponuja. Storila bom svojo dolžnost, živeti pa morem samo s človekom, ki me vzame zaradi inene same, ki me pokliče iz najglobljega prepričanja, ker čuti, da je zakon, zakon z menoj, zanj osrečujoča potreba življenja. Odšla bom, ker nočem, da bi se uresničile tvoje besede, da bo tudi najin Zakon mučilnica zate in zame. Nočem pozabiti, kaj si mi pripovedoval o vseli tistih zgodbah, ki si jih slišal v svoji pisarni. Nočem, da bi se ljubezen, ki je še ostala v meni in tebi zdrobila v stopah zakona. Moja ljubezen naj ti ne bo v breme. Ljubim te — ne tako kakor pred najinim potovanjem! Nočem lagati. Drugače te ljubim, ne manj, le bolj materinsko, z večjo bolečino, bolj izkušeno, a prav tako iz srca in nesebično, če kdo lj udi, ljubi drugega takšnega, kakršen je 1— z vso svetlobo in z vsemi sen-
In'to ljubezen si hočem ohraniti. Vsebina mojega življenja je, vse, kar mi je ostalo po prvem in edi-
nem doživljaju v življenju. To ljubezen mi pusti!
Benetke, 24. avgusta.
Danes sva se vzela. Bil je naj-žalostnejši dan mojega življenja. Čutim, kako okrutna sem bila s teboj tam v kavarni na Markovem trgu. Hrepeneče sem iskala dobre besede. Nisem je našla. Oprosti mi. A moje srce je kričalo po tebi.
Ali se boš v Berlinu ločil od mene ali pa bova samo ločeno živela, prepuščam tvoji uvidevnosti. Od življenja ne pričakujem ničesar več kakor svojo ljubezen do tebe. Ta mi bo ostala.
Vrnila se bom k očetu. Danes sem mu pisala, da sva se vzela in vem, da bo vesel. Vse drugo mu bom sama povedala.
Najdražji, ljubi moj — to boš zame zmerom ostal. Ljubi moj! V tej uri ločitve — le malo ur bom še pri tebi — se ti zahvaljujem, kakor se le more človek človeku zahvaliti. Srečna sem bila, tako spečna, kakor ljudje le morejo biti. Osrečil si me — osrečil, kakor le more moški žensko osrečiti. Moja sreča je bila kratka, a veličina sreče ni odvisna od njenega trajanja. Bila sem nekoč kraljica med ženami, in to se mi zdi danes mnogo, neizmerno mnogo. Zdaj odhajam v izgnanstvo, nosim s seboj svoje kraljevsko premoženje, ki ga ne morem nikoli izgubiti: svojo ljubezen do tebe. — Za vso bodočnost.
Nekaj te iz srca prosim: ne pridi k meni, ne piši mi, ne poskušaj me izpreobmiti! Ne morem živeti s teboj v zakonu, ljubi, ljubi, edini, dokler boš prepričan, da je zakon križ, smrt ljubezni. Ne morem! Z ljubeznijo ne morem igrati lote-
rije, kakor si pred nekaj dnevi ti rekel. Ne hazardiram — vse ti povem, brez grenkobe in brez jeze. Morda gledam pregloboko. Pozdravljen bodi, dragi moj, moj mož — pa ne mož iz tiste komedije v Me-strah — tisočkrat drugačen in tisočkrat svetlejši, bodi pozdravljen! In če boš kdaj zahrepenel po meni, te bodo objele moje nežne misli.
Hilda.
Benetke, 26. avgusta.
še enkrat sem odprla pismo. Oprosti mi, da je tako dolgo. Poslednjič govorim s teboj. Noč je.
V	sosednji sobi spiš. Jeziš se name, ker sem tako tuja, topa, hudobna. Tako rada bi ti vse to povedala. Zdi se mi pa, kakor bi me zadrževala neka neznana sila — moj glas in moja krvaveča ljubezen do tebe ne moreta predreti njenega oklepa. Zunaj se iskre luči — soparno je
—	morje šumi — tako hrepenim po tebi! Tako me boli, da moram jokati! O, če bi mogla priti k tebi in se pri tebi razjokati!
Ne pridi, ko boš to pismo prebral. Nikoli ne pridi! Svidenje bi samo oba ubilo. Le časih misli name, kakor jaz v tej mehki beneški noči, ne na močno odločno ženo, pa tudi ne na drobno, ubogo bedno dekle, ki te tako ljubi, misli rajši na solnčno, veselo, neskrbno bitje, kakršna sem bila, ko sem te spoznala in ko si mi še rekel, da sem tvoja miss Farrenova!
Rohn je stal in bral. Bral je dolgo, dolgo. Zmerom iznova. Potem je spustil pismo na mizo in omahnil v naslanjač, ki je slišal že toliko zakonskega trpljenja. Iznenada je planil kvišku, k vratom. Pa je obstal na pragu...
ZADEVA IANAN0I
Na/zanimive/ši kriminalni primer japonske policije
S. nadaljevanje
Količina omalovaževanja ▼ ISigovih besedah je bila dobro odmerjena.
V	očeh male Kiku ee je nekaj *a-iekrilo.	.
»Ne, saj ni tako! Oče me ne bi Ml prodal, če bd bil potreboval denar zase. Nikola! — Bile so Se druge redi... Ne vem kaj... Ndkoli ni govoril o tem ...«
»In niti ne sanja ee vam, čemu je vaš oče tako nujno potreboval denar? Morda za svojo trgovino?«
»Ne, — drug vzrok je bil... Sodam, da je bala neka ženska... Da, skoraj zanesljivo bi rekla.. .<
Išiga je napeto pogledal Kiku. Vse je kazalo, da je prepričana o resničnosti svojih besed.
»Ali je kdaj kaj takšnega namignil ?«: je vpr&šal. *
»Nikoli. — Toda čutila 6em. Izpre-menil ee je... Zakaj ne bi bilo tako, kakor mislim? Moja . mati je vendar ie tako dolgo mrtva... Oče se je hotel nedvomno spet oceniti...«
Kiku je govoriia mirno in brez zagrenjenosti. Vee je zvenelo, tako verjetno.
Zdelo ee ji je čisto pravilno, da jo je oče prodal, da ei je priskrbel denarja za poroko * drugo ženo.
Mrtvi mož iz Tamanoja je imel ime. Dobil je evojo obliko, živel je, da, bili so sledovi, ki 60 kričali o njegovem življenju.
| Življenje živali v
Ali morejo Hvali misliti, umstveno jteagirati? Na to zanimivo vprašanje nam vsaj deloma odgovori najnovej-ii kulturni Ufin film iz življenja živali; pokaže nam, da sicer nekatere živali morejo misliti, druge pa ne in da delajo te druge živali samo instinktivno. Takšen instinkt, celo nekakšen spomin, pa kažejo vse živali, eelo do najmanjših, mikroskopskih.
Neko mikroskopsko majhno živalico bo spustili v tenko cevko, tako tenko■, da skozi njo ne bi mogli potegniti miti lasu. Živalca se zaradi ožine cevke na koncu ni moglo obrniti, kvečjemu bi se lahko obrnila tako, da bi se prevalila okrog same sebe. Naposled je živalca to uganila. Ko so jo
Hčer je imel, Kiku. Nekje je živela žena, ki jo je hotel vzeti. Ali ga ni pogrešala?
Nekje v Tokiju eo bili možje, ki je z njimi kupčeval. Ali ee jim ni zdelo čudno, da ga ni bilo več k njim?
Mož je živel, delal, ljubil. Iznenada izginil. Praznota je nastala — ali je ne čuti? Ali ni nikogar, ki bi vprašal, kje je možak 06tal?
Riutaro Hiba — čuden mož. Zdelo 6e je, kakor ne bi bil nikoli več kakor ime. Senca, ki ee izmuzne iz rok, če jo hočemo prijeti. S sončnim zahodom obledi.
Išiga je etal na strehi veleblagovnice. Spodaj je ležal Tokio, brezmejno morje ljubkih hišic, ki so ee na vseh straneh neba stapljale z bledosivim obzorjem. Kamnitni velikani — nebc* tičniki — eo eilili iz tega morja kakor čeri.
Nekje v tem brezmejnem mestu je živel neki Riutaro Hiba, majčkena kapljica v morju. Eden izmed petih milijonov.
Tam spodaj 6e je premikalo na sto-tisoče pridnih mravelj po zmešani
I	mreži poti. Kakor dirkajoči hrošči so | drveli avtomobili mimo njih. Tudi Riutaro Hiba je nekoč hodil tam doli.
I	Mora epet najti njegovo sled.
Išiga ni izgubil upanja v uspeh. Razočaranja zadnjih dni mu niso vzela poguma.
Koliko več je že vedel kakor v tisti noči, ko je nekdo našel glavo in telo neznanega moža! Kaj naj pomeni to, da je prišla preiskava zdaj do kraja, kjer je vse kazalo, da ni nobene sledi več?
Samo dalje mora iti in popustiti ne sme. Tu epodaj eo ljudje, s katerimi je Riutaro Hiba govoril v dneh pred svojo smrtjo. Samo najti jih bo treba.
Seveda pa je bilo to dosti težavnejše, kakor si je mislil.
Kiku je poznala v Tokiju naslov enega samega človeka, ki je bil z njenim očetom v poslovnih zvezah. Gospoda Tara Nagakave.
Gospod Nagakava pa z Riutaro Hibo že dva meseca ni več govoril. Tudi njegovega poslednjega naslova ni poznal.
Povpraševanje v hotelih in gostilnah ni prav nič pomagalo. Na nobeni policijski stražnici niso poznali njegovega imena.
Hiba je imel sorodnike na deželi, toda vei ti že dolge tedne niso dobili nobene vesti od njega.
Nadaljevanje na zadnji strani.
Maria Hju/er.
Nadaljevanje H 1. »tolpe«
Da res veliko utrpe, se dvomljivec lahko prepriča že s tem, da normalno težak človek, kljub nočni jedi shujša med ramazanom za 3 do 4 kile. Kdor je kot zdravnik imel v Evropi opravka s tem, da je svojim pacientom zapisal dieto ali spremembo v zauživa-nju hrane, potlej šele lahko razume žrtev, ki jo mora doprinesti vsak mo-hamedanec med ramazanom.
V	Evropi bi le malo ljudi zdržalo že samo jutrnji post, ali, da bi en sam dan jedli presno hrano, ali pa da bi se omejili samo na pijačo. Mnogim, celo možem z močno voljo, se je nemogoče odreči kajenju za določen čas, a mohamedanec se tudi pri cigaretah brez mrmranja podvrže 28dnevnemu postu!
Pomeli takšnega postnega meseca se ne more dovolj visoko oceniti. Saj dobro vemo, da so funkcije človeškega telesa odvisne od določenega časovnega reda. Cez dan pogosto moti človeka izločanje v nepravem času zaužite hrane. Med ramazanskim postom lahko pesem telesnega ritma odzveni tako dolgo, dokler stoji sonce na nebu. Telo se tako osvobodi prej prebavljene hrane. Ledvice so primorar.e k osredotočenju. želodec in drobovje sta spet pripravljena za novo delo. človekova duševnost se v ramazanu neopazno vadi in mohamedanec tedaj krepi svojo voljo; tedaj spozna človek prostost navad osebnega življenja. Ker se ves narod udeleži ramazana, dožive mo-hamedanci na čudovit način pred Bogom nerazdružnost in enakost.
Postni mesec ramazan je torej nezaslišanega pomena za zdravje in notranje zadovoljstvo mohamedanskega ljudstva in bi moral biti za zgled vsem Evropcem za izboljšanje njihovih na^ pak.
(»Gesundes Leben«, Stuttgart)
Poročevalski rekordi
Sest ur nato, ko je prejšnji mesec deset preživelih ponesrečencev vodnega letala »Cavaliera« rešila tovorna ladja »Esso«, so ameriški časopisi že objavili njihove slike. Neki poročevalec je v hudem viharju odletel ladji nasproti in z letala fotografiral ponesrečence na palubi 3 teleskopskimi lečami. Obrazi potnikov so se na slikah prav dobro razločili.
Podobno so njega dni fotografirali grozni požar razkošnega parnika »Morro-Castla«. Takrat je letalo letelo tik nad gorečim parnikom in je fotografiralo celo tiste potnike, ki so jih pozneje našli kot zogljenela tiupla.
Najdrznejše poročilo te vrste je pa napisal znani ameriški časnikar Lin-ton Wells, po požaru na ladji »City of Honolulu«. Ta ladja je med svojo krstno vožnjo s Havaja v Los Ange-los popolnoma zgorela. Potnike in posadko je rešila bojna ladja »Thomas«. Wells je bil takrat poročevalec nekega čikaškega časopisa in je dobil naročilo, naj čimprej priskrbi slike ponesrečencev in njihove izjave o nesreči. Prosil je po radiu »Tho-masovega« kapitana, naj ga sprejme na ladjo. Kapitan je pa odklonil, češ da mora čimprej odpluti v San Pedro in da se prav nič ne utegne pečati z radovednimi poročevalci.
Toda Wells je najel vodno letalo in v 90 minutah je bil že nad »Thomasom«. Letalo je začelo krožiti nad ladjo, letelo je nekoliko naprej, sa spustilo nižje in zmanjšalo hitrost, kolikor se je pač dalo. Ko je letelo le še s hitrostjo 70 kilometrov na uro in komaj 20 metrov nad morsko gladino, je VVells skočil z letala. Da omili padec, se je oblekel v debelo, s plutovino podloženo obleko. Kljub temu je izgubil zavest. Ko se je spet zavedel, je videl, da so s »Thomasa« spustili rešilni čoln; mornarji so ga potegnili iz vode in ga prepeljali na ladjo. Kapitan ga je hotel zapreti, naposled mu je pa vendarle dovolil, da se je s potniki porazgovoril in jih fotografiral. Potlej ga je kapitan celo povabil na kozarček v svojo kabino.
VVells se je vabilu rade volje odzval in se pokrepčal. Pogledal je na U' o se za trenutek oprostil svojemu gostitelju in stekel na palubo. Tam je videl, kar je pričakoval: letalo sc je vračalo in se z vso hitrostjo bližalo ladji; vsak čas bo moralo biti pit njej. V naslednjem trenutku se je VVells zagnal v vodo. Valovi so ga potegnili pod vodo. Ko se je spet po-javii na površini, je zagledat vodno k ta!o, kako se ziblje kakšnih sto metrov pred njim na morski gladini. VVells je splaval tja in letalec ga je potegnil navzgor. Nato se je letalo riv:gnilo in za slovo še nekajkrat zakrožilo nad »Thomasoni-. Zadnje filma je VVells porabil za to, da je napravi. ne!- a j uspelih posnetkov kapi-tf.na. ki je žugal s pestmi proti njemu. Kaj je kapitan pri tem ggvoril, VVells na srečo ni mogel slišati.
Tri ure kasneje so bile slike in poročilo ■? tisku. Drugo jutro je priplul »Thomas« v San Pedro. Sele takrat so imeli nevoščljivi VVellsovi tovariši priložnost intervjuvati ponesrečence. VVells je moral pa za več tednov v bolnišnico, da si je opomogel od posledic dvakratnega skoka z ladje in z letala.
Postni mesec ramazan j j
Ko učenjaki z univerze El-Azhar v Kairu v zadnjem mesecu mohamedanskega leta, prvič zagledajo ščip na vzhodni strani neba, je to znak za vse mohamedance, da se prične postni mesec ramazan. Ti posti so za nas Evropce iz vseh mogočih vzrokov pomembni.
če pogledamo na zemljevid, vidimo, da se prične mohamedansko ljudstvo prav za prav pred vrati Evrope, ki so jo nekoč v krščanski vojni hoteli iztrgati kristjanom-nevernikom. Turki so tedaj prodrli do Dunaja. V Španiji in Siciliji priča še veliko sledov pri ljudeh in na deželi o njihovih nekdanjih gospodarjih. Potlej so se pa morali vdati. Dandanes prebiva mohamedansko ljudstvo po vsej severni Afriki, v Egiptu, v Mali Aziji in na polotoku Arabije. Od tod se je razširila vera prerokov čez Perzijo v Indijo, kjer so mohamedanski zavojevalci gospodovali v deželi s polno močjo in sijajem več stoletij in dvignili tamošnjo kulturo do nezaslišane višine.
V	zgodnjem srednjem veku so bili za Evropo mohamedanci ljudje velike spretnosti v umetnosti. Najboljša rezila, najmehkejše svile so prihajale iz njihovih delavnic. Bili so veliki arhitekti, umetniki v ornamentiki, a tudi spoštovani učenjaki. Niso poznali samo ozvezdij in njihovega pomena, temveč so bili tudi slavni zdravniki in lekarnarji.
Pred razvojem evropske tehnike, je bila kultura mohamedancev že zelo < razširjena in visoko razvita. Vsi mo- • hamedanci se pa morajo en mesec < postiti. Kor računajo po luninem < letu, traja post 28 dni. Kako je torej j urejen post ramazan, in kaj pomeni? • Na ritmičen tek našega življenja na ; naši zemlji vplivata dve ozvezdji: son- ; ce in mesec. Pri tem ima pa mesec odločilen vpliv na premikanje vode, ki se kaže v plimi in oseki. Od sonca je pa odvisna sprememba svetlobe; iz njegovega krožnega gibanja nastajata dan in noč. V postnih pravilih ramazana igra glavno vlogo sonce. Tako dolgo, dokler stoji sonce na nebu, ne sme mohamedanec med ramazanom ničesar pojesti, ničesar piti in tudi ne kaditi. Po sončnem zatonu se jim pa ni treba več postiti. Tako morajo delati v ramazanu v 28dnevnem postu vsak dan.
V	osebno življenje mohamedanca prinese ramazan veliko spremembo. Od 141etnih otrok dalje se morajo vsi, ženske in moški, brez razlike podvreči tej postavi. Samo hudo bolni in zelo stari ljudje so izvzeti. Vzhod sonca v vsaki vasi in v vsakem mestu naznanijo s strelom. Mnogo navad je prišlo v Islam te stare tradicije puščavskih plemen, in tako ob tem času ni nihče več v postelji. Nespodobno bi bilo ležati po sončnem vzhodu.
Cez dan kljub gladu in žeji vsakdo opravlja svoje delo. V ramazanu imajo posebno veliko dela, kajti za ramazanom pride petdnevno praznovanje novega leta. Po hišah čistijo, perejo, pečejo, vsak član družine mora dobiti za praznike novo obleko, čevljarji, krojači in drugi obrtniki se trudijo, da bi še pred prazniki izvršili vsa naročila. Na cestah po mohamedanskih okrajih nič ne opaziš, da se ljudje postijo. živahna, pestra slika vrvečih ljudi ni nič spremenjena. Samo če bolj natanko opazujemo, vidimo, da pred kavarnami ni kadilcev pip in da je cigareta, tako priljubljena pri vseh, izginila. Gospodinje pa tožijo, da služabniki pobijejo več posode, kakor navadno.
Kakšne zahteve še terja ramazan! Premagovanje volje in discipline. Kolikokrat se takrat mohamedanec premaga nad raznimi potrebami in poželenji, slabimi navadami in slabostmi! Temu postu se morajo pokoriti vsi, mladi in stari, izobraženi in neizobraženi brez oklevanja in pritoževanja v čast Bogu in preroku.
Po sončnem zatonu spet zagrme topovi. Vsi planejo k vodnjakom in si ugase žejo. In ti ljudje so bili res že potrebni pijače; gonjač osla, ves dan je tekal po prašni cesti za trmasto živaljo, jahač velbloda po svojem romanju po puščavi, vsakdo ima sicer v pekočem južnem soncu v mohamedanskih deželah pri sebi meh z mrzlo vodo. Ko se napijejo, se najedo po mili volji. Po ulicah zavlada veselje, ki traja pozno v noč. Ljudje hodijo v vas k svojim prijateljem; tu pa tam slišiš tudi godbo. Pobožni ljudje, ki jih je zelo veliko, pa gredo v eno izmed hiš, kjer nekdo bere koran. Bogati meščani si štejejo v čast, da si za časa ramazana najamejo bralca, ki jim v nočeh postnega meseca prebere ves koran. Tisti, ki je posebno pobožen, pa gre k duhovniku, ki ga v času velikega posta poučuje v koranu, da si globoko vtisne v spomin prerokov nauk.
Po večerji gredo ljudje spat pozneje, ko navadno. K postelji si pripravijo še majhno okrepčilo, ki ga zaužijejo, ko čuvaj naznani, da bo kmalu vzšlo sonce, ko bosta jed in pijača prepovedana. In potlej se spet prične dolg dan posta.
Za evropsko in medicinsko oko se zdi presenetljivo česa vsega "ne prestanejo mohamedanski narodi v rama-zanskem postu v imenu prerokovem.
Nadaljevanje v 5. stolpcu
EONMMERi
Snežna kraljica
Toda čoln ni bil trdno privezan in ko se je začel zaradi nje zibati, se je oddaljil od brega;
opazila je to in hotela hitro skočiti iz njega, toda preden se je vrnila na drugo stran, je bil
čoln že za seženj od brega, in zdaj ga je hitro neslo dalje.
Tedaj se je mala Marjetica hudo prestrašila in začela jokati; toda nihče razen vrabcev
je ni slišal, in ti je niso mogli odnesti na kopno; letali so ob bregu in ji peli, kakor bi jo hoteli tolažiti: »Tu smo, tu smo!« čoln je hitel s tokom! Marjetica
je sedela čisto tiho v samih nogavicah; njeni mali, rdeči čeveljčki so plavali zadaj, toda do čolna niso prišli, ker je bil hitrejši od njih.
Lepo je bilo na obeh bregovih, lepe cvetlice, staro drevje in bregovi z ovcami in kravami
— toda nikjer ni bilo žive duše.
Morda me nese reka k malemu Karlu!« je pomislila Marje-
tica in obraz se ji je zjasnil. Vstala je in dolge ure opazovala lepe, zelene bregove.
17.
Potem je prišla do velikega češnjevega vrta, kjer je stala majhna hiša, s čudnobarvnimi okni; razen tega je Imela slamnato streho in zunaj sta stala dva lesena vojaka, ki sta po vojaško pozdravila, ko je čoln drsel mimo.
Marjetica ju je poklicala. Mislila je, da sta živa, a ji seveda
nista odgovorila; čisto se jima I čoln naravnost proti bregu, je približala, ker je reka gnala | Marjetica je še glasneje za-
&mr/c Njvl*r.
klicala, in tedaj je prišla iz hiše stara, stara žena, opirajoča se ob berglo; na glavi je imela velik slamnik, poslikan z najlepšimi cvetlicami.
»Ubogi otrok!« je dejala starka. »Kako si vendar prišla po veliki, drveči reki sem daleč v svet?« In potem je stara žena stopila čisto do vode, ujela z
berglo čoln, ga potegnila k bregu in dvignila malo Marjetico iz njega.
Dalje prihodnjič.
.Snežna kraljica" je začela izhajati v 8. štev. »Družinskega tednika" z dne 23. februarja 1939.
15. nadaljevanje
Nekako v istem trenutku je stopil t hišo polkovnik Roy Gregory, ki je prišel po cesti s počasnim, mirnim korakom sprehajalca. Tudi on je poznal hišo prav tako dobro kakor Flesh. šel je pa v drugo nadstropje in šele tam zavil na levo, potem pa izginil po hodniku prav tako na dvoriščno stran.
Odvetnik je skrbno zaklenil vrata ra svojim gostom, potem pa še vrata svojega kabineta, da bi bil varen pred vsakim presenečenjem in prisluškovalcem.
»Tako, zdaj se pa lahko mirno pomeniva,« je rekel in ponudil Fleshu stol, ki ga je prej skrbno obrisal z robcem.
Toda nič ni kazalo, da bi bil mislil Flesb sesti. Potrebno se mu ni zdelo niti to, da bi bil odložil klobuk. Poča6i je hodil po tesni sobi, iki je dobivala le malo svetlobe z mračnega dvomšča, in pod njegovimi koraki so stara tla zlovešče škripala.
»Odprite vendar usta!« je zdajci nadrl Oraytona. »Dalje kakor je neogibno potrebno, ne mislim ostati v tem emrdjivem svinjaku.«
Crayton pa očitno ni bil prav nič 'u*aljen. ampak je začel hitro pripovedovati o dopoldanskih dogodkih. Tudi prigodo v železniškem vagonu je omenil,' zamolčat je pa nekaj malenkosti, ki se mu niso zdele bistvene.
Pri omembi Reffoldovega imena je Flesh namršil obrvi, toda to je biio tudi edino znamenje zanimanja, ki ga je pokazal med odvetnikovim pripovedovanjem.
Ko je Crayton končal, je nastal molk, ki ga je Flesh šele čez dolgo pretrgal z vprašanjem:
»Kako je pa z menico? Ali bi se dalo tvegati?«
»To ne bo nevarno,« je vneto in prepričano zatrdil Crayton. »Za to bi dal roko v ogenj. Na koncu koncev sem bil vendar njegov odvetnik in bom imel pri tem tudi kaj besede!«
Pomežiknil je Fleshu in se pomenljivo zarežal.
Flesh pa menda ni bil Craytono-vega mnenja. S stisnjeni mi ustnicami je nekaj časa strmel predse, potem je pa zadel odvetnika hladen, trd pogled, da ga je kar zazeblo.
»Nekaj vam bom rekel: Ne prenaglimo se! Zadeva začenja postajati vražje nerodna. V zadnjem času simo dostikrat mimo zamahnili. Zadeva s ,Kostanjevo hišo* je bila kakor začarana. Dragulji so izginili, denar je izginil, z menico najbrž ne bo nič, in poleg tega še nesreča z dr. Ship-leyem! Kadar se takole začne, je nerodno.« Ostro je pogledal odvetnika in potem še enkrat premislil, ali naj mu razkrije kvarte. — »In na vse moramo biti pripravljeni. Kaj to pomeni, mi menda ne bo treba šele razlagati, in lahko mi verjamete, da ne bi rad sedel v pasti, ko se bo zaprla. Vaše pomoči potrebujem, in če ste pametni, se bova pomenila. Za vaš vrat gre prav tako kakor za mojega.«
Oraytonu ta uvod ni bil všeč, kajti grozeča nevarnost ga je zbegala, m odločil se je, da ne bo nikamor več vtaknil svojih prstov. Doslej je imel na grbi same reči, zaradi katerih bi se pri svojem dobrem poznavanju slabosti kazenskega zakona lahko izvil, če bi bilo potrebno, za kaj drugega pa ni maral odigovarjati. Im Fleshove besede niso obetale nič dobrega.
Zmedeno je skomignil z rameni in plašno pogledal.
»Res ne vem, kako bi vam mogel hiti v pomoč. Sploh se mi zdi najpametnejše, da ostanemo kolikor mogoče mirni,« je vneto nadaljeval, vkajti s policijo za petami se ne da nič začeti.«
Fleeb ga je besno pogledal. »Obranite svoje abotne nasvete zase. Nekaj drugega potrebujem.«
Iznenada je obstal tik pred odvetnikom in prid uš il glas.
»Kdo je jgospodar1 in kako bi prišel do njega? Ali veste kaj o njem? Ne bo vam v škodo, če mi malo namignete. Če bi imel še nekaj tednov Sasa, hi mu sam prišel na sled. Zdaj ■e pa mudi. Kolikor vas poznam, niste človek, ki se ne bi bil nikoM vprašal, kdo vleče za vrvce, po katerih plešemo. 2e zato, ker bi vam to lahko prineslo dosti denarja...«
»Ali pa prav hitro smrt,« je šepnil Crayton in se zgrozil. »Ne govorite ml o tem. Saj vendar veste, kako nevarno je.« Kar vase je zlezel in njegov plašni pogled je izdajal strah. Flesh je zaničljivo odmahnil z roko. »Ker 6te vsi strahopetci! Mene s takšnimi rečmi nihče ne uplaši. Moram izvedeti, kdo je skrivnostni mož, ker bi bil rad na čistem z njim, še preden nam bodo tla pod nogami prevroča. Sodim, da bi mi lahko marsikaj povedali, kar bi mi pomagalo na pravo sled. Odprite vendar usta! Dva tisoč funtov, če bo samo migljaj, pet tisoč, če bom po vaših besedah prišel res do cilja. To je lep kup denarja, in če bi bil jaz na vašem mestu, ne bi dosti premišljal. Saj je moja zadeva naposled tudi vaša. Če boste os*ali v rokah .gospodarja*, vas bo prej ali slej spravil na vislice, ali pa boste izginili, kakor so izginili vsi drugi, ki jih ni več potreboval. Pomislite samo na
I PREPROGA GROZE i
IH	DETEKTIVSKI	ROMAN
imHErasnl Napisal Louis VVelnert-VVIIton B5s5SK555
Stona, ki mu je vendar prinesel precej denarja in je bil skoraj nenadomestljiv.«
Flesheve besede niso zgrešile učinka. kajti rad bi si prislužil pet tisoč funtov, če bi le zanesljivo vedel, da bo bančnik, zmagovalec in da bo on sam šel e celo kožo. Odločnemu in prekanjenemu možaku je sicer marsikaj prisodil, nikakor pa ne tega, da bi bil kos skrivnostni osebnosti, ki je znala vsakega človeka, o katerem je mislila, da bi ji utegnil koristiti, prisiliti v svoje zločinsko početje. Zadnje leto, kar je zašel zaradi neke ne preveč čiste varuške zadeve pod oblast ,gospodarja*, je že preveč slišal o njegovem skrivnostnem nadzorovalnem sistemu in o njegovi strašni moči. Ni ee upal spustiti v lahkomiselno igro, hkrati pa tudi ni maral kar tako zavreči sreče, ki se mu je pravkar ponujala.
»Nekaj ur časa mi dajte,« je nato poprosil, ko je začel postajati Flesh nestrpen. »Takšno zadevo je treba premisliti. Mogoče je tudi, da vam bom potem lahko kaj več povedal kakor pa zdaj,« je pomenljivo dodal.
Flesh je prikimal.
»Čakal vas bom torej ob desetih zvečer pri sebi. Pridite pa skozi zadnja vrata. Le nekaj bi rad že zdaj vedel. Ali mi mislite povedati dosti ali malo?«
Odvetnik je pomislil na pet tisoč funtov in si nehote pomel roke.
»Mislim, da bo dosti,« je šepnil in se namuznil. »Če bi bil imel takrat, lco sem šel od ,Železnih vrat* za sledovi, nekoliko več sreče, bi vam danes pač lahko vse povedal. Tako pa manjka še poslednji člen v verigi.«
Flesh je bil tako zadovoljen s temi besedami, da je pomolil Craytonu dva prsta desnice v slovo.
»To bom pa potem že jaz poskrbe),« je rekel e poudarkom.
Ko je odvetnik odslovil svojega gosta, se je spet zaprl v delovno sobo. Pisar, ki ga je bil poslal v mesto, se ne bo vrnil tako kmalu, in Craytona se je iznenada polotil plašen nemir, ki ga ni mogel premagati. Njegove oči so iskale plašno po vseh kotih hladne sobe in ušle potem celo na ogromne stenske oboje in počrneli strop, da bi videle, ali ne grozi od ondod kakšna nevarnost. Šele ko je pogledal tudi v obe veliki omari, se je čutil nekoliko varnega. Sedel je za pisalno mizo, da bi proučil neko zadevo, ki bi jo moral zastopati pred policijskim sodiščem. Sicer 60 mu takrat blodile čisto druge reči po glavi, toda zadeva je bila nujna, ker je bila razprava že naslednji dan, in je vedel, da ee mu bo trud poplačal.
Ko se je nekaj časa krčevito trudil, da bi se zbral, je moral ugotoviti, da so poslednje ure s svojim razburjenjem zelo zadele njegove živce. Kar na lepem je začutil takšno migljanje pred očmi, da je moral
zmerom iznova zapirata oči, in nekaj v njegovi glavi je začelo vročično razbijati. Natočil si je nov kozarec žganja, da bi premagal ta čudni napad, toda komaj je kozarec izpraznil, je že začutil na prsih in na vratu železen obroč, ki ga je čedalje tesneje stiskal.
Začel je krčevito loviti sapo in oči so se mu izbuljile z izrazom blazne groze.
Skozi leskečočo se tenčico, ki se je spustila pred njegovimi očmi, je Crayton zagledal širok, pisan trak, ki je lezel kakor kača izpod omare. Njegove živo rdeče, zelene, rumene in sinje lise so sc pretakale druga v drugo, potem so se pa v žarečih krogih vrtele čedalje hitreje. Naposled so pa začele plesati kakor strahotna spaka in mu segati za vrat.
Dolge minule je trajal ta peklenski ples — potem je pa Ernest Cray-ton dosanjal strahotni sen, ki mu je vzel življenje...
čez nekaj časa se je zaslišalo v mrliško tihi sobi pridušeno polzenje,
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez in motnje spolnih organov. Cenena pavšalna zdravljenja til
Maj, junij 10 dni 750’— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli in zdraviliške takse).
Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali naravnost od uprave zdravilišča
SLATINA RADENCI
in počasi je zlezel pisani, Stroki trak spet nazaj pod omaro.
Nekaj minut nato je polkovnik Rov Gregory prav hitro odšel iz hiše.
Prodajalec časnikov, ki je na nasprotni strani ceste kričal naslove ve-černikov, je neopazno pogledal na uro in si potem na robu nekega časopisa nekaj malega zapisal.
Runi s je dobil sporočilo na policijo v Nevvehurchu. Javil mu je novico neki seržant, ki je moral nadzorovati odvetnika, toda višji nadzornik ni bil videti preveč presenečen.
Prav tako malomarno je sprejel tudi novico, da je Flesh prejšnje dopoldne obiskal odvetnika in da je bil tudi polkovnik Gregory ob istem času v hiši.
Šele ko je prižgal eno svojih črnih smotk in zamišljeno odgriznil na enem kraju precejšen konec, na drugi strani pa spremenil prav tolikšen
Očarljivi dami /
Napisal H. Fahrwohl
Lepega dopoldne je bilo. Berlin ee je kopal v soncu, nebo se je sinje vzpenjalo nad njim kakor nad neapeljsko laguno. Krasen, omamen dan je bil.
Peljal sem se vzdolž živahnega drevoreda, sredo cele karavane drugih avtomobilov. Kakor hitro smo na križiščih zagledali rdeče svarilne luči, smo vsi obstali. Na nekem križišču se je poleg mene ustavil lep, vitek avtomobilček. Okno je bilo spuščeno. Komaj za korak od sebe sem zagledal naj lepši ženski profil, kar sem jih kdaj videl. Njene oči, temne ko bar-žun, so me bežno ošinile, oči, ki bi jim človek lahko pripisoval vdano strast. Bil sem očaran. Hitro sem se odločil; izvlekel sem svojo listnico in na posetnico napisal: »Najlepši dami, kar sem jih kdaj srečal. Ril bi neizrekljivo srečen, če bi jo mogel spoznati.«
Svarilne luči so spremenile barvo. Komaj sem imel še čas, da sem posetnico vrgel skozi okno v svetlosiv avtomobil. Nato sva odpeljala dalje.
Uredil sem tako, da sva na naslednjem križišču spet obstal« drug poleg drugega. Njene oči so me »pet bežno ošinile, to pot s komaj vidnim nasmeškom; pozdravil sem. Potlej sem videl, kako je s sklonjeno glavo pisala. Spet sem občudoval nepozabni profil. Luči so spet spremenile svojo barvo. Smehljaje se mi je v avto vrgla posetnico. Odpeljala sva.
V	napetem pričakovanju sem pobral listek; bila je zlatoobrobljena posetnica, brez imena. Na njej je bilo napisano s tanko, vitko pisavo:
»Že v nad vse srečnem zakonskem jarmu, imam srčkane otročičke.«
Škoda! Čudovito lepo dete — bito bi res čudno, če bi tako krasno bitje nekdo že ne razvajal. Oh, neizrekljiva škoda 1
Slučaj jd hotel, da sem nekaj dni pozneje na nekem križišču obstal poleg elegantne, zlatorumene limuzine.
V	njej je spet sedelo izredno lepo mlado bitje. Bila je svetlolasa, imela je sinje oči, lička pa kakor breskve. Bila je strahovito nežna, vitka in zapeljiva
Morebiti boš imel to pot več sreče, sem si mislil; že sem izvlekel listnico, napisal na posetnico nekaj besed in jo spustil v limuzino!
Prišla sva do drugega križišča. Vsi smo obstali V napetem pričakovanju sem ee zrinil poleg elegantne limuzine. Videl sem razposajeno se smehljajoč obrazek — da, smehljala se je živahno, neprisiljeno, skoraj tovariško! Sklonila je glavo: opazoval sem jo, ko je z nasmejanim obrazom pisala. Kar nekam tesno mi je bilo pri srcu. Avtomobili so potegnili; še enkrat se mi je razigrano nasmehnila, posetnico mi je pa v zamahu vrgla v avtomobil in oddirjala.
Pobral sem posetnico — in moje presenečenje je bilo strašno 1 Najrajši bi si bil z obema rokama pripeljal mastni zaušnici. Bila je zlatoobrobljena posetnica s tankimi, vitkimi črkami;
»Že v nad vse srečnem zakonskem jarmu, imam srčkane otročičke.« Spodaj je bilo pripisano nekaj drugega, z izredno razgibano pisavo:
»Hvala za priznanje vaše sreče! Sem neporočena, nimam otrok, sem kljub temu srečna!« — Čisto spodaj je bilo pa prav majhno, ko da bi dahnil:
»Ali ste že na vse zgodaj okajeni?«
Bil sem obupan. Še nikoli se nisem sam eebi zdel tako bedast. Najrajši bi Pil zdirjal za njo. A kakšen smisel naj bi to imelo? Ko sem zmeden, pobit, osmešen dvignil glavo, mi je že davno izginila izpred oči.
konec v pepel, je poklical Webetra v ,Kraljici Viktoriji*.
»Pripravite se! Čez četrt ure pridem z avtom po vas. Imela bova opravek v Londonu.«
Webster, ki je prav tedaj sedel z Mre. Benettovo pri eni tistih južin, ki si jih je rad privoščil med obedom in večerjo, je bil besen. Ni mu bilo prav, da ga je Burne neprestano rinil zdaj sem zdaj tja, in razen tega niti vedel ni, kakšen opravek ga prav za prav čaka.
Kakor na primer včeraj, ko ga je Burns vlekel e seboj v gozd, kjer sta morala cele ure gledati, kako so delavci pospravljali razvaline požgane koče in naposled zbrali nekaj človeških kosti, ki so bile očitno smrtni ostanki pijanega potepuha.
Vse je kazalo, da Burnsa to odkritje zelo zanima, toda ko ga je Webster vprašal, kaj naj to pomeni, je višji nadzornik samo skomignil z rameni, in se mu ni zdelo niti vredno, da bi bil odgovoril vsaj besedo.
Nadzornik je sovražil takšno skrivnostnost. Če ne bi bilo šlo za naslov ,višji nadzornik*, ki mu ga je Burns obljubil, in če ee ne bi bil v .Kraljici Viktoriji* tako dobro počutil, bi bil že davno pobral šila in kopita.
Precej slabe volje je 6pet sedel k svoji slanini z jajci, ki se je med telefonskim pogovorom že precej ohladila. Na zaskrbljeno nemo vprašanje Mrs. Benetiove je samo skomignil z rameni.
»Seveda spet vražja služba, Mrs. Be-nettova,« je jezen zastokal. »Mi nimamo ne podnevi ne ponoči minute počitka, in če se človek kdaj prav prijetno počuti,« galantno je pogledal Mrs. Jano, da je sramežljivo zardela, »je lahko prepričan, da ga bodo zaradi kakšne malenkosti takoj pregnali kam drugam.«
»Torej nič važnega?« je z zanimanjem vprašala Mre. Benetlova, in njpn obraz je pričal, kako zelo pomiluje ubogega, trpinčenega nadzornika.
Webster je zategnil ustnice, ki so hlastno mlele slanino.
»Neka reč v Londonu,« je potem reke). »Najbrže spet ne bo vredno besed.«
Tudi Mrs. Benettova je morala biti prepričana, da bo Liko, ker ni rekla niti besedice več. Saj Reffcld pač skoraj ne more imeti opravka z zadevami, ki se dogajajo v Londonu, zato je ta stvar tudi ni zanimala...
Sicer je pa imela zaradi Harryja Reffolda dosti 6krbi, ker je od Web-stra izvedela, da ga policija niti za minuto ne izpusti iz oči, in razen tega
—	to jo je skoraj še bolj bolelo — se je njen gost v zadnjih dneh hudospre-m-enil. Postal je strašno nemiren in skoraj se je že bala, da so mu železni živci iznenada popustili. Pogosto je čez dan kar zbežal od doma, potem se je pa po dolgih urah vrnil ves upehan, z mračnim obrazom, se zaklenil v svojo sobo ali pa 6edel v obednico in strmel predse, ne da bi se bil vsaj s pogledom zmenil za posebne dobrote njene kuhinje, ki mu jih je prinašala na mizo.
Vse to Mrs. Jani ni bilo prav všeč, najbolj jo je pa bolelo, da zanjo ni imel več tistega prikupnega nasmeška, ki je zadel njeno 6rce kakor iskra. Saj je bil še zmerom zelo vljuden in ljubezniv, toda včasih ee je zgodilo, da je planil mimo nje, ne da bi jo bil videt, ali pa da je takrat, ko sta se pogovarjala, na lepem postal prav kratkih besed in je menda samo s polovico ušesa poslušal, če mu je povedala, kaj je malo prej zaupno izvedela od IVebstra. Mrs. Benettovo je to nekoliko bolelo, ker ee je res trudila, da bi mu ustregla. Nadzornika je bila tako zapletla v bohotno udobje in zapeljivo ljubeznivost, da je godel kakor maček za pečjo in da ni sploh ničesar več pomislil ali storil, ne da bi bil prej vprašal za svet pametno in prikupno Mrs. Benettovo, ki mu je razen tega še tako vneto pomagala pri nadzorovanju Reffolda.
Mrs. Benettovi se je zdelo, da je Mr. IVebster popoln gentleman, ki dobro ve, kaj se spodobi v občevanju z damami, zlasti ji je bilo pa všeč to, da je imel dosti smisla za prijetnosti udobnega doma in dosti hvaležnega razumevanja za dobro kuhinjo.
Kadar je ni izpraševal po Reffoldu, ji je Webster dolge ure popisoval, kako lepo si misli urediti življenje, ko pojde v pokoj, in Mrs. Benettova mu je pri tem pomagala z raznimi dobrimi nasveti, ki jih je sprejel s prisrčno hvaležnostjo in včasih tudi s kakšnim zelo zamišljenim pogledom.
Skratka, bil je mož, ki se ni dalo z njim govoriti 6amo o neprijetnih kriminalnih zadevah, ampak tudi o rečeh, ki so ženski bližje. Tako ee je Mrs. Benettova pogosto ujela pri misli, kako drugačno bi bilo lahko njeno življenje, če bi bila njega dni spoznala častivrednega gospoda Patricka Webstra, ne pa rokovnjača Georgea Thompsona.
Zdaj je seveda mogel tudi še tako imeniten možak zbudili pri njej samo
občutek odkritosrčne simpatije, kajti z gospodom Harryjem Reffoldom se nihče ni mogel meriti.
Mrs. Jane je ob tej misli globoko in koprneče zavzdihnila, in isto je stori! tudi Webster, ki je zdaj že davno drvel poleg molčečnega Burnsa proti Londonu.
Že sta se peljala skozi predmestja in še ni vedel, zakaj je moral zapustiti Mrs. Benettovo in njene lonce, kajti višji nadzornik je mirno 6edel z zaprtimi očmi in je kar preslišal vsa mogoča vprašanja, ki mu jih je Web-ster zadajal.
Toda ko sta z blazno naglico zdrvela čez majhno vzpetino in ju je vrglo kvišku kakor dve žogi, je Burns le odprl oči, pogledal okoli sebe, kakor bi ee bil pravkar zdramil iz sanj, in mimo grede rekel:
»Najbolj ee mi pri tej zadevi smili Jack Jackson...«
Webster si s to pripombo ni vedel dosti pomagati, kajti Mr. Jackson je bil krvnik, in ni si mogel mislili, s kakšnimi nevšečnostmi naj bi imel krvnik opravka.
Burns je pa menda to vedel in je bil zato zelo v skrbeh. Zamišljeno je strmel predse in njegov obraz je bil 6ilno otožen.
»Precej zaslužka mu bo ušlo,« je čez nekaj časa na lepem povzel, »ker sem prepričan, da bi bil prej ali slej vse tri dobil v pest. Toda tolpa mu kvari kupčijo in se sama med seboj pobija. Najprej Stone, potem možak v lovski koči in zdaj Crayton. Vse kaže, da ee jim vražje mudi in da hočejo hitro pometati tovor z ladje. To je za nas dobro znamenje.«
»Ali se ne bi izrazili nekoliko jasneje?« je zagodel VVebeter; začela ga je že zapuščati potrpežljivost. »Recite mi vendar, hudiča, na kratko, kaj ee je prav za prav zgodilo?«
Burns je nadzornika začudeno pogledal.
»To bi bili morali vendar uganiti. Zdaj so spravili Craytona s poti. Prav na tak lep in čist način kakor Milnerja in Stona. Lepa zgodba, kaj? Ko že e prvo afero ne veva ne kod ne kam.-1
Ta novica je VVebstra Inko presenetila, da je tojK) zabuljil v Burnsa. Toda počasi se je le zbral in začel zdaj še vneteje razmišljati, kako bi mogel novi dogodek spraviti v sklad s teorijo, ki si jo je bil že davno ustvaril. Bistvo te trdne teorije je bilo v tem, da mora biti glavni krivec zločinov v .Kostanjevi hiši* Harry Reffold, in ker mu je ta včeraj na nerazumljiv način za nekaj ur ušel, nadzornik tudi pri teni novem dogodku ni dvomil, kdo mora biti zločinec.
Brez ovinkov je to povedal tudi Burnsu.
»In namesto da vohava naokoli, bi bilo bolje, če bi vendar že fanta prijela za vrat,« je ves jezen končal.
Ko sta prišla do Craytonove pisarne, kjer 60 se že zbrali razburjeni prebivalci hiše z vsemi otroki, je Burns najprej velel stražniku, naj napravi prostor, potem si je pa ogledal temni hodnik. Poleg steklenih vrat je bilo Lam na desni še troje vrat, na levi pa dvoje, in višji nadzornik je naročil enemu izmed seržantov, naj takoj ugotovi, kaj je za temi vrati in kdo tam stanuje. Potem je stopil skozi steklena vrata v malo predsobje, ki je bilo polno navlake in starega papirja, od ondod pa v sobo, skozi katero se je na levi prišlo v Craytonovo delavnico
Bežno je preletel sobo, ki je bila n« desni zagrajena z debelim zidom, potem se je pa obrnil k Web6tru.
»Medtem lahko zaslišite pisarja. Sicer ne verjamem, da bi vedel dosti povedati, toda utegne nama dati vsai kakšen migljaj. In zelo ljubo bi mi bilo, če bi za vsak primer poklica! dr. Shipleya.«
VSAK |tEDEn| DRU6A
Usodna šahovska partija.,.
Zadeva Tamanof
Nadaljevanje e 9. strani
IJiga je začel a tem, da je obiskal po vrsti vse trgovce, ki so imeli opravka s svilo. Kakšen trgovec bo že poznal Hibo.
Gospod Sekunaj je dobil vabilo, naj pride na policijsko predsedstvo. Zelo slabe volje je bil. Ni imel rad opravka s policijo.
Njegovo neugodje je Se naraslo, ko je dobil namestil malega, prijaznega nadzornika orjaškega belca z rdečimi lasmi in smrdečo pipo v ustih. Samo v malega, prijaznega Japonca, ki je bil že pri prvem zaslišanju, je imel še zaupanje.
Belec je brskal in listal po zapisniku prvega zasliševanja. Gospod Sekunaj se je čudil, kako more povzročati toliko šumenja s papirjem. Čudil se je tudi, da ga rdečelasec ni pozdravil in mu ponudil prostora. Mali nadzornik je bil dosti prijaznejši.
Ko je že dovolj dolgo čakal na kakšno vprašanje, je gospod Sekunaj sedel na stol, ki je stal pred mizo.
»Vstanite!« je iznenada vzkliknil beli hudič. »Počakajte, dokler vam ne dovolim, da sedete!«
Sekunaj je od začudenja odprl usta in obsedel. Tako se je prestrašil grmečega glasu, da izprva ni razumel, kaj piav za prav hoče ta glas od njega. Kazen tega je govoril mister Cuppy japonščino tako, kakor ga je naučil profesor Garrett iz Londona, ki se je tudi sam učil po večini iz knjig.
»Vstanite!« je možak še enkrat zatulil.
Priča Sekunaj se je počasi dvignil. Tega ni razumel. In kako naj bi razumel, kako naj bi vedel, da je hotel mister Stauley Cuppy pokazati sočutja vrednim začetnikom na tokijskem policijskem predsedstvu, kako je treba ravnati z lažnjivimi in sumljivimi pričami.
Ta Sekunaj je vedel več, kakor je povedal. O tem je bil Cuppy trdno prepričan. Če že ni bi! udeležen pri umoru, vsaj nekoga krije. Sklenil je ugotoviti, ali ne bo zvedel več kakor boječi gospod Hidekihi.
Sekunaj, ki se mu niti sanjalo ni, česa ga tujec sumniči, je opazil samo
to, da je beli hudič oduren z njim in da kriči nad njim. Nesreča je še hotela, da je bil Sekunaj dane« nenavadno občutljiv in razdražljiv. Zjutraj je bilo nekaj močnih potresnih sunkov, in še zdaj je včasih podrhtevalo v velikih zidovih kamen ite hiše. Sekunaj je čutil gibanje v jeklenih nosilcih, v vseh udih. Napetost pod zemljo je drgetala in se stresala tudi v njem.
O tem pa spet mister Cuppy ni ničesar vedel.
»Kje ste spoznali gospoda Riutara Hibo?« je hitro vprašal. Upal je, da bo ujel pričo v past.
»Tega moža ne poznam,« je dejal gospod Sekunaj. V zadregi in nekoliko sključen je stal pred pisalno mizo. Živa slika slabe vesti, tako se je zdelo mistru Cuppyju.
»Seveda ga poznate! Sami ste povedali to pri zasliševanju! Tu je napisano črno na belem.« Beli hudič je udaril z roko po zapisniku.
Sekunaj je bil presenečen. Kako je moglo biti na listih zapisano nekaj, česar vedel ni. Se nikoli ni slišal imena Riutaro! V tem trenutku niti pomislil ni, da bi utegnil biti to moški s čudnimi zobmi.
Sekunaj je molčal in se smehljal. Neprijaznemu belemu hudiču ni maral odgovarjati.
>l’orej priznavate, da ga poznate?«
Sekunaj je molčal. Le še vneteje se je smehljal. Možak za pisalno mizo se mu je zdel kakor živ hudobni duh.
»Ali ne boste odgovorili?« Mistru Cuppvju je spet šinila kri v obraz.
Išiga ga je z zanimanjem opazoval iz svojega kota. Zdajle bo planil kvišku in začel mahati z roko okoli sebe.
»Še tretjič vas vprašam. Ali še zmeraj tajite, da Riutara Hibe ne poznate? Saj veste, da vam to lahko dokažem.«
»Ne,« je dejal gospod Sekunaj. Bal se je. Čudnega rdečelasca se ni več upal dražiti.
»Kaj se pravi ,ne‘? — Torej priznate?«
»Da.«
>Od kdaj ga poznate?«
Sekunaj je bil v zadregi. Če bo zdaj povedal kaj napačnega, bo beli hudič spet pobesnel. Zato se je rajši smehljal.
Stanleyu Cuppyjtt je zavrela kri. Dedec se ga torej upa javno zasmehovati? Pognal se je s stola, hlastno in grozeče.
Predno obesite oz. kupite nove zavese, si oglejte izložbe tvrdke
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Poseben oddelek za linolej, zavese i. t. d.
Rešitvi iz velikonočne številke
Zločin v samotni vili
Snežilo je od 9. do 10. ure. Ko so prišli Paul in obe nečakinji zvečer k staremu gospodu na večerjo, se sledovi njihovih korakov še niso inogH poznati v snegu, kajti vsi trije »o bili v hiši že okrog 8. ure. Narobe so se pa ob njihovem odhodu ob 11., ko je že zapadel sneg, poznali samo sledovi stopinj obeh žensk.
Zakaj se je pa detektiv zanimal samo za stopinje obeh nečakinj in Paula, ne pa tudi za sledove zdravnikovih stopinj? Ali ni Paul dejal, da je odšel, ko »e je poslovil od starca, pri edinih vratih iz vile?
Res je, Paul je sicer to trdil, a je lagal. Zato ga je Uerard prijel.
Paul je takoj priznal, da so je bil skril v shrambo C in počakal, da sta nečakinji odšli in da je služkinja legla. Nato je stopil v sobo gospoda Duponta; ko ga je slaroc zagledal, je od strahu omedlel. Paul je vlomil v predale in izmaknil vsoto, ki so jo zjutraj pogrešali, da bi z denarjem poravnal neki kvartaški dolg. Potlej je skočil na okno in se vzpel na bližnjo vejo lipe. Z nje se je spretno zavihtel čez zid, se pognal v gosto grmovje in odondod zbežal v noč.
Kako prideš Iz labirinta?
»Uolje bi bilo, če se vam zadeva ne bi zdela tako smešna,« je dejal s prisiljenim mirom. »Ne režite se lakok Njegov glas se je izprevrgel. »Ne mislite, da me boste s svojimi lažmi še dolgo vlekli za nos!«
Nasmeh na Sekunajevem obrazu je postal čudno otrpel. Toda mož je ostal miren, kakor pribit.
»Da — same neumne, umazane laži so!« Cuppyjeva velika pest je udarila po mizi.
V naprej sklonjenem telesu priče Sekunaja je nekaj zadrgetalo. Dvakrat ga je beli hudič že imenoval lažnjivca. V njegovih očeh se je nekaj izpreme-nilo. Zenice so se mu obrnile navzgor, čisto bele so postale njegove oči.
Stanley Cuppy te izpremembe ni opazil. Išiga jo je opazil šele pol sekunde prepozno.
Stisnjeno telo se je napelo, se pognalo naprej. Rumena roka se je krčevito oklenila držaja težke namizne svetilke.
Angleževe pesti, ki so se hotele braniti, so se komaj dvignile. Zeleni senčnik je padel na rdečelaso glavo.
Ko je Išiga prijel dvignjeno roko za zapestje in jo potegnil nazaj, ni čutil prav nič upora. Svetilka je padla po tleh. Sekunaju so klecnila kolena.
Njegov obraz je bil siv, njegove oči ugasle. Iznenada je začel jokati, glasno iti sunkovito, kakor otrok.
*
Mister Stanley Cupj)y se je za silo pozdravil. Potem se je odpeljal nazaj v London. Marsikaj je zapustil v To-kiju — svoje poslanstvo, svojo častihlepnost in 6voje načrte za bodočnost Grde rdeče brazgotine, ki mu je segala od čela, čez desne obrvi, skoraj do brade, pa ni mogel pustili v To-kiju.
Sekunaja so zaprli za štiri leta.
Ne Cuppy ne Sekunaj nista razumela, kaj se je v tistih usodnih minutah zgodilo. Prav za prav je bil nesporazum.
Hiša v Kanili
»Gospod Išiga, gospod Išiga, nekaj novega vem!«
Kiku je tako hlastno prihitela k njemu, da jo je Makov svet ošinil z jeznim pogledom.
»Jajiaiuo sem srečala... slučajno na cesti... pravi, da bo še danes prišel... prav za prav bi moral biti že lu...«
»Ali je bil Jajiama znanec ali poslovni prijatelj vašega gospoda očeta?«
Kiku se je nasmehnila.
»Poslovni prijatelj — kako smešno!... Jajiama je bil očetov tekač. Zanj je raznašal pakete. Zdaj ima službo v holelu pri .Sinjem zmaju*.«
»To je dobra vest, Kiku san,« je veselo vzkliknil Išiga. »Jajiama nama bo lahko pomagal pri iskanju.«
(Dalje prihodnjič)
Radio Ljubljana
od 13. do 19. aprila 1939.
ČETRTEK, 13. APRILA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 18.00: Koncert Radijskega orkestra 18.40: Slovenščina za Slovence 10.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 10.50: Deset minut zabave 20.00: Pevski koncert 21.00: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Originalna švicarska godba. Konec ot> 23. uri.
PETEK, 14. APRILA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20:	Radijski orkester
14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura 18.20: Reproduciran koncert komorne
—ZAVESE
v nainovejSih vzorcih in po nizki ceni Vam nudi tvrdka
ROBERT GOLI
LJUBLJANA
Šelenburgova ni. 3
SLOVENSKO
glasbe 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, jvoročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti o izseljencih 20.00: Samospevi gdč. Marije -Rajkove 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 15. APRILA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda za prihodnji teden 18.00: Radijski orkester 18.40: Organizacija našega tujskega prometa 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Na«, ura 19.50: Plošče 20.00: O zunanji politiki 20.30: Vesel živalski krog 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 16. APRILA
8.00: Ruski sekstet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 10.15: Verski govor 10.30: Koncert	lahke	glasbe	11.30:
Koncert	operne	glasbe	13.00:	Napo-
vedi 13.20: Pevski zbor prosvetnega društva	Kranj	14.00:	Plošče	17.00:
Prenos iz Vatikana 18.30: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Plošče 20.00: Koncert Radijskega orkestra 21.10: Klavirski koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 17. APRILA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Koncert Radijskega orkestra	14.00:	Napovedi 18.00: Pa-
berki iz vsakdanjega zdravstva 18.20: Plošče 18.40: Iz kulturnega življenja koroških Slovencev 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Komorni pihalni trio 20.45: Plesna glasba na klavirju 21.00: Koncert Radijskega orkestra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Duet harmonik. Konec ob 23. uri.
TOREK, 18. APRILA
11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opol-daijski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Plošče 18.40: Čisto srce vodi k Bogu 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Plošče 20.30: Večer ljubljanskih konservalo-ristov 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA, 19. APRILA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Štirje fantje 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40: Ob mejniku naše vzgojne kulture 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. Konec ob 23. uri.
MOŠKI I
Za
zdravljenje
spolne
slabosti
seksualne Impotence, za spolno slabost in za ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne neškodljive
HORMO-SEKS-pilule
Dobe se v vseh lekarnah.
30 pilul .... din 84'—
100 pilul . . . . dtn 217--300 pilul .... din 5fi0'—
Zaklenite šemo originalne .Htrme-Seks* pilule, ki m zimi oi Škatlici opremljene i zeiCilng znamke. P« »iti riznsillji lakirni l. BAHOVEC, Llubllana. Glaine zalogi .Vil-Vit* kem. aberaterij, Zegnk,
Lug« irg 3. Oftl. reg. S. br. 28.836-37.
focfgi JpHiHMJt
"• to MM ato' Mm,
otl brcipUCoj kftthg
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. 6 pri frančiškanskem maslu
Vsikevtet« titH, tellatjletl, lafltmen, biitmelri, knromitri. itd. Veiita izbira ur, 24Mine it tretniei. Sana kvalitetna optike!	Ceniki	breiplabit	i
m
i'se
1
"ili
¥
M
>0-Ke
pravi Američan, kadar (( se počuti čisto sigurnega
E
Takšen občutek popolne sigurnosti Vam daje O. K. gum..., ker Je izdelan iz latexa, Je izredno tenak, mehak in trpežen. Ža-
JainČena trajnost 6 let. Srebrna papirnata katlica s 3 kosi din 10'— v lekarnah In drogerijah. Po potrebi, Vam bo tt. Rave d. d., Zagreb javil, kje si morete nabaviti O. K,
Za vsako priliko
Za vitko dmiins najlepit oblačila, posebno Moške obleke, trenčkoti, veter ni aukajiči, krasno perilo itd. aajbolJSe in najceaeje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Izdaja ta konsorclj »Družinskega tednlkat K, Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani,