DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. i lihaja kot priloga „SLOVENCU" zvečer vsak prvi iu tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan \ poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto. — Spisi in dopisi naj se pošiljajo: uredništva „DOMOLJUBALjubljana, v nente-■ niikih ulicah it. 2. Naročnina »n inserati pa opravništvu .DOMOLJUBA" Stolni trg št. 6. — Naznanila se vsprejemajo in plačujejo po dogovoru. Stev. 1. V Ljubljani, 7. januvarja 1892. Imetnik T. Zborovanje katol. polit, društva v Ljubljani. Y nedeljo dnč 3. januvarija imelo je .Katoliško politično društvo" v rokodelskem domu svoj redni občni ibor, katerega se je udeležilo nad 70 društvenikov. Precej po dovršenem občnem zboru pa je imelo društvo svoj shod, st katerem se je poleg društvenikov zbralo tudi drnzih somišljenikov in prijateljev društva, da so napolnili prostorno dvorano rokodelskega doma. Občni zbor. Pričel je občni zbor predsednik kanonik Klun, poz-dravil navzoče ter omenil, da sta v veliko žalost cesarske rodbine in tudi avstrijskih narodov v kratkem umrla dva avstrijska nadvojvode Henrik in Žiga. Predsednik prosi, da tudi društveniki v znamenje sožalja vstanejo ter da s« U izjava sprejme v zapisnik današnjega zbora. Društveni tajnik A. Kalan poroča na to, kako je deloval odbor .Katol. polit, društva" v preteklem letu. Iz poročila za sedaj povzamemo, da je bilo društveno delo-vanjo zelo raznovrstno, ker je bilo na vrsti mnogo volitev. Začetkom leta so se vršile državnozborske volitve; pri teh »e je društvo trudilo vspešno, da je katoliški slovenski narod v naši kronovini poslal v državni zbor večinoma vrle katoliške slovenske poslance, ki so vzlasti v zadnjih tborovanph na Donaju pokazali, da so vredni zaupanja svoji h volilcev. — Pri volitvah v mestni zastop je sicer dmštvo vsled nečuvenega pritiska nasprotnikov ostalo v manjšini s svojimi kandidati, a vkljub temu nasilju se je ob isti priliki zbralo okrog društva lepo število vrlih mož, ki so s svojim glasovanjem pokazali svojo nezadovoljnost z dosedanjim mestnim gospodarstvom. In kako prav so ravnali, to je pokazalo vzlasti v zadnjem ča9U stvarno presojevanje tega gospodarstva, ki zahteva odločno, i« se popravi kot neresnično, ali pa da se zastop pokliče na odgovor — Število udov se je tudi to leto zdatno Pomnožilo. Sploh vedno raflte število društvenih prijateljev in somišljenikov, kar nam spričuje .Domoljub", ki Slovencem pojasnjuje namene .Katol. polit, društva". Hvaležni Bogu in vrlim prijateljem smemo že danes naznaniti nepričakovano veselo vest, da se bo .Domoljuba" tiskalo v novem letu — 7000, reci sedemtisoč iztisov. Tako ogromnega števila iztisov ni še doživel dosedaj noben slovenski časnik. To najjasneje spričuje, da se Slovenci strinjajo z nazori in nameni lista in ob enem tudi našega društva. Skrb mora biti, da odbor po poverjenikih vse te naročnike-volilce dobi tudi kot svoje redne ude. Društvo se je vsikdar trudilo pridobiti načelom katoliške vere veljavo tudi v javnem življenju; zaradi tega je moralo od ljudij brez vere mnogo trpeti. Toda .Katoliško politično društvo" bo vedno tako delovalo, ker je prepričano, da le na podlagi krščanskih naukov je mogoče osrečiti slovensko ljudstvo, kakor sploh vso človeško družbo. Blagajnik Anton Klein poroča, da je tudi denarno stanje društva ugodno. Že'flti bi bilo le, da bi vsi udje redno plačevali letnino ter jo blagajniku pošiljali ali sami ali pa po društvenih poverjenikih. Letnina znaša na leto 1 gld., kdor ima naročen .Domoljub", plačuje le 20 kr. — Pri posameznih nasvetih oglasi se predsednik kanonik Klun ter med glasnimi živio-klici omenja, da je bil vtem letu prvi društveni podpredsednik Oton Detela od cesarja imenovan za deželnega glavarja. Stem je bilo poslavljeno tudi kat. polit, društvo, ker se je ravno novi deželni glavar za društvo pridobil neminljivih zaslug. Zato predlaga predsednik, da se deželni glavar kranjski g. Oton Detel a izvoli kot prvi častni član katoliško-politič-nega društva. Temu predlogu vsi navzoči udje pritrdijo z živahnim odobravanjem. Ker so nekateri dosedanji odborniki naznanili, da zaradi raznih službenih poslov ne vsprejmejo več volitve v odbor, bili so soglasno izvoljeni gg.: dr. Vinko Gregorič, And. Kalan, KarolKlun, Ivan Petere a, K. Po lak, Fr. Povše, Lud. Ravnikar, dr. Ivan šušteršič Ign. Žitnik, vsi bivajoči v Ljubljani in g. Ant Belec iz Št. Vida nad Ljubljano. — Kot namestnika sta bila izvoljena gospoda dr. Ivan J a n e ž i č in Fr. P e t e r ca. — Za pregledovalca računov sta bila zopet za letos določena gospoda L. Gestrin in Jos. P i c h le r. DruStveni shod. Zelo zanimiv je bil tudi društveni shod. Poročal je namreč državni poslanec kanonik K lun o sedanjih političnih razmerah v naši državi, vzlasti v državnem zboru. Pojasnjeval je delovanje slovenskih poslancev na Dunaju točno in prepričevalno ; vsakdo je moral razvideti, da slovenski poslanci niso smeli drugače ravnati, kakor so ravnali, sicer bi bili svojemu narodu le škodovali. Najbuiša napaka bi bila, ko bi se bili pridružili Mladočebom, kar se je pokazalo vzlasti pri obžalovanja vrednem govoru češkega poslanca Grčgra. Jugoslovanske zveze tudi niso mogli osnovati, ker bi se za tako neznatno zvezo nikdo ne zmenil. Državni poslanci slovenski so bili zmerni, kadar so spoznali to kot koristno, a so o pravem trenotku tudi z vso odločnostjo branili pravice in koristi slovenskega ljudstva. — Ta govor je trajal celo uro, zaradi njegove poučne zanimivosti so ga navzoči pazljivo poslušali do konca. Dr. Gregorič je po točni utemeljitvi predlagal naslednjo soglasno sprejeto resolucijo: „Na shodu dnd 3. januvarija t. I. zbrani udje »Kato-liško-političnega društva" v Ljubljani izrekajo s tem svojo zahvalo slovenskim državnim poslancem ter popolno zaupanje za njih možato in odločno postopanje v državni zbornici. — Ob jednem pa odločno obsojajo nazore, katere je mladočeški državni poslanec dr. Gregr izjavil v svojem zadnjem govora, sosebno ker je naše! ta govor tnj; pritrjevalui odmev v radikalnih slovenskih krogih." Ko je še dr. Šu«terši6 pra? krepko priporočal to resolucijo, bila je soglasno aprejeta. O novi trgovinski in carinski pogodbi govoril je ^ poučno in zanimivo državni poslanec vodja Po v Še. OmetiJli je, da se bodo spremenile marsikatere trgovinske ra:meti vsled novih pogodb. Pojasnil je s številkami, koliko se r naši državi izvaža in uvaža žita, živine, lesa, vina, obrtnik izdelkov itd. Po tej primeri je bilo spoznati, da po noiik pogodbah, razren pri vinu, Slovenci ne bomo na g^odi Za živino, žito in les se bodo razmere zboljšale, ker b) kupčija bolj živahna in ker bo tudi cena bolj stalna, m pa spremenljiva od semnja do semnja, kakor je bilo do-sedaj, kar je bilo kupčiji v veliko škodo. Iz tega govora bomo pozueje še več povzeli, u sedaj le omenimo, da so bili vsi navzoči govorniku prji hvaležni za to času in razmeram primerno in pouho poročilo. Zborovanje se je vršilo od 4. do 7. ure. Pričalo je po obilni udeležbi, po zanimivih, soglasno odobravanih poročilih, po složui volitvi, da »Katoliško-politično društvo* prav krepko napreduje ter hoče z vedno večjim vspehom delovati v duševni in gmotni prospeh slovenskega narodi. Podlaga našemu društvu je tako obširna, da vsak Slovenec najde na tej podlagi dovolj polja za svoje delovanje, bodisi v verskem, narodnem ali gospodarskem oziru. Zato je želeti, da se Slovenci prave volje vedno tesneje oklepajo našega društva ali jednakih katoliško-politienih društev. Dela je za vsakega dovolj, torej: Kdor znd bolje, široko mu polje I Listek. G. t M. t B. t i. Na praznik sv. treh Kraljev stopil je v hišo bogate vdove Zaleske v Dobovju občinski sluga, ter želel vdovi in njeni hčerki mnogo sreče. Vzel je v roko kos krede, ter zapisal razločno na hišna vrata znamenja svetih treh Kraljev: G. f M. f U f- »Še jedenkrat," pravi sluga, »želim vam, draga mati, vsega najboljšega; zdravja in obilno blagoslova božjega, vaši Marijanici pa poleg tega še čvrstega in bogatega ženina. Vsaj se že tako govori po celi vasi, da imajo v Za-lesju zelo bogato nevesto. In ljudje imajo prav. Trdno posestvo, brez dolga, denar na posojilu in za vse to lepa jedinica pri hiši, to se pač ne dobi v vsakem kotu." »Pojdite se solit!" zavrne ga gospodinja, »vi ste vedno stari klepetač. Pridite jutri, nekaj moke in malo zabele seveda zaslužite, ker ste nam tako lepo narisali znamenje sv. treh Kraljev na vrata." „Bog Vam stotero povrni, draga mamica, toda . . ." ,No, kaj še hočete?" »Vsaj veste, mamica, Josip Koncev je vrl dečko, kij ne res, Marijanica?" Sluga pri teh besedah pogleda na hčerko, ki je seveda zarudela. Jz tega ne bo nič," nadaljevala je hišna mati; dekle se zdaj še ne bode možilo. Sploh je pa mladi Koncev že dečak in naše posestvo potrebuje razumnega in dozorelega gospodarja". „To nič ne dč," ugovarja sluga, „vkljub svoji mladosti je Koncev vrl mladenič, razumen za vsako delo; poleg tega ga ima pa tudi Vaša hčerka zelo rada." „In ako bi ga imela tudi rajše nego sebe, jaz mu je ne bom dala, ako najdem za-njo primernejšega ženina," pristavi mati z odločno besedo. Marijana je stala pri mizi kakor priklenjena in »i črhnila nobene besede. Sluga, ki je pogledal dekleta, popraskal se je za ušesi ter rekel: »Kako to, mati, da se tako branite? Povejte m' vendar, kaj vam ni po godu pri Eoncovem ? Ali vam »' dovolj denarja?" »Pustimo," pravi gospodinja, „Marijana je še premlada za možitev in pri tem ostanem/' ..Ali je to Vaša zadnja beseda?" ,.Zadnja!" sedaj možje, ki čutijo in trpijo z ljudstvom. Kazen za liberalne" grehe se pa ne more popolnoma odpraviti. Bodi Se pristavljeno, da je danes načelnik „krajnoŠolskemu sovetu" č. g. Geršak, župnik v Podčetrtku. A to seveda ni všeč „liberalcem", ker oni bi duhovnike potopili v žlici vode, ako bi le mogli. Za nauk pa naj velja sledeča opombica: Pri vsakej volitvi, torej tudi pri volitvah v občinsko zastopništvo in v krajnošolski sovet naj vsaki davkoplačevalec vselej glasuje jedino le za take može, kateri so pridni katoličani in ob enem zavedni Slovenci. Gospodarske in obrtnijske stvari. O pašnikih na Gorenjskem. (Govor poslanca Fr. Po v še-ta v drž. zboru dn<§ 7. decembra 1891.) I. Preidem na gozdarsko postavo in iz nje izvirajoča slabe nasledke. Naravnost hočem izjaviti se, da mi ta postava nič kaj ne ugBja, ker ima to pomanjkljivost, da velja za vse kronovine obširne naše države, ki imajo pač jako različne gozdne razmere. Navajam v zgled le gozdarsko gospodarstvo n. pr. na Češkem in ono v planinskih deželah, ki je od prvega povsem različno. Nadalje se pa izrekam proti tej postavi kar naravnost, tudi če mi bodo gozdarski krogi očitali enostranoBt, da gozdna postava varuje le gozd, pozablja ter zanemarja koristi poljedelstva m osobito v planinskih deželah toliko važnost živinoreje, In vender je poljedelstvo, akoravno visoko cenim osobito za mojo domovino prevažno gozdarstvo, ker v naši deželi celih 44 odstotkov površja pripada gozdu, še večje važnosti, ker ono mora prirediti ali ohraniti, jaz rabim z namenom besedo „obraniti" kmetsko ljudstvo, kojega ohranitev je državna korist, ker krepki kmetski stan je bil in ostane še vedno najtrdnejša podlaga državnemu redu, osobito pa v dauašnjih vedno bolj zmedenih socijaluih raz- dane volje. Razkladal je svatom na dolgo in široko zgodovino te svatbe. ,,Sa.j sem pravil: Ako je bil čeveljček, Marijanica dobi čevljarja, ako je bil pa čevelj, dobi pa viteza na konju. In dobila ga je vrlega junaka, današnjega ženina in mladega gospodarja v Zalesju. Ženina iu uevesto Bog poživi ter jima dodeli obilno svojega blagoslova I" Tako je sluga končal svojo zdravico. In bila s ta res srečna v Zalesju, vsaj pošteni, krepostni ženini in neveste so navadno srečni in zadovoljni v zakonu. Ni je namreč boljše priprave za zakon, kakor verno in brezmadežno življenje. Stara Zaleska je vedno bolj lezla v tla in to ni bilo napačno zanjo, ker je imela toliko posla z malimi, ljubeznivimi otroci, ki so ji najraje uhajali na tla. — Stari občinski sluga pa je odložil svojo službo, lesena noga mu je delala preveč preglavice; vzel je nanjo „patent" za beračenje toda le bolj za kvaterne čase, sicer pa je vedno brskal okoli Zalesja, kjer je imel stanovanje in kjer so ga večinoma tudi oskrbovali s hrano in obleko. Mlada gospodinja v Zalesju namreč ni pozabila na svojega nekdanjega zagovornika, ki ji je vzlasti zaželjeno razložil podobo čevlja, ki ga je vlila na sv. treh Kraljev dan. merah. Pa ta stan daje državi poleg raznovrstnih davkov v denarjih tudi največji izdatnejši krvni davek. Kaj pomagajo postave, katere se kujejo v namen prospeha ali rešitve kmetskega stanu, ako se pa kmetskemu stanu odtegne podlaga obstanka. In kdo bi mogel pač tajiti, da je prav živinoreja in za njo prepotrebna paša za naše planinske dežele ia oudotne kmetovalce edino sredstvo, da se kmetije pošteno morejo obdržati. Ali naj kmet skuša vzdržavati se s pridelovanjem žita, ali naj čaka na prihodke iz novega gozda? Rad priznavam, da morajo biti nagibi gozdarjev dobri, a to je gotovo, da pri tem mora sedanji rod in še oni za njim sledeči propasti v siromaštvo. Prav zato so določbe § 2. in 10. gozdarske postave tako trde za poljedelca, ker vidi se, da na ljubo gozdu se mora sedanje poljedelstvo žrtvovati. Po Gorenjskem moje domovine slišijo se jako bridke pritožbe, da se jim paša omejuje, s tem pa da se jim obtežuje živinoreja, njih edina, najizdatnejša zaslomba. Neovrgljiva resnica je, da je blagostanje gorenjskih kmetovalcev najbolj odvisno od proste in izdatue paše, ker le ta dovoljuje gospodarjem, da vzdržujejo večje število živine. Prav tako je resnica, da bode ondotno blagostanje vedno hujše propadalo, kolikor bolj se jim bode omejevala paša. To čutijo še sedaj kmetovalci jako bridko in ne bojim se, da bi me kdo hotel zavrniti, če izrečem trditev, da so ondotni kmetski gospodarji zelo vznemirjeni za pri-hodnjost živinoreje, ki se je s pomočjo državnih podpor tako vrlo po plemenu zboljšala. Izrekam naravnost, da gorenjski kmetovalec ne pozna za svoje blagostanje, oziroma bolje za svoj obstanek hujšega udarca in večje nesreče, kakor je omejitev puše. Jaz nimam navade pretiravati, a toliko je neovrgljiva resnica, da se po dognani, in sicer postavnim potom izvršeni odkupni vredbi gozdnih servitut in regulaciji ali vredbi pašniških razmer gorenjske gospodarske razmere poslabšale, in če tudi ni še viden slab nasledek, je temu uzrok, da tam živi in deluje neumorno marljiv, skrben ter varčen kmetski stan. Poprašati bi me utegnil ta ali drugi, v čem pa je toliko zlo za gorenjskega kmetovalca? Povedal bodem v kratkih stavkih: § 10. gozdne postave je, ki dopušča čezmerno omejitev paše in dovoljuje gozdnemu lastniku, da prav one dele gozde, ki imajo najboljšo in najobilnejšo pašo, izločuje in proglaša kot varstva potrebne, da se ondi zopet zaredi gozd, in to dela krivico gorenjskim kmetom. Ako temu še dostavljam, da je kmetom skoro nemogoče za-braniti, da ne bi njihova živina zahajala v popolnoma od- prte, pa paši prepovedane oddelke, kar pa ima velike posledice, kajti nastavljeni gozdni čuvaji hipoma zasačijo živali, kar se potem smatra kot gozdni prestopek ter se ostro kaznuje — naj navajam, da nekateri gospodarji po 50, 80 in več goldinarjev kazni morajo plačati — razvidno in jasno je, koliko morajo kmetovalci trpeti. In ali ni način, kako se te obsodbe vrše, jako trd, ker zadošča, da gozdarski čuvaj naznani ali ovadi kmeta politiški gosposki, ki ga na podlagi te ovadbe obsodi, ne da bi imel priliko vsaj glede škode oziroma visokosti kazni braniti se, ko je vendar več kakor gotovo, da one škode pogostoma divjačina, ne pa kmetova goveda prouzročuje! In prav ta določba v gozdni postavi je, ki kaj jasno kaže, kako skrbi le za lastnika gozda. V vseh pravdnih zadevah velja načelo „audiatur et altera pars", to je, zasliši naj se tudi nasprotna, oziroma obdolžena stranka, in tako bi morala tudi tu biti vravnana sodba zaradi pašniških pre-greškov. Pač pa mi poljedelci nimamo take brambe in zavetja, ako nam v naših nasadih, sadnih vrtovih, lovskega lastnika divjačina se toliko škode stori. Dolgo pot dokazovanja moramo storiti, pravi križev pot moramo prehoditi, dokler kaj dokažemo in dosežemo. (Koncc prih.) Plače delavcev v Idriji. (Iz govora državnega poslanca dr. Ferjaniiča.) I. Ze I. 18S0 so knez Windiscbgraetz in tovariši inter-pelovali gospoda poljedelskega ministra zarad delavskih plač in naglašali, kolike krivice se v tem oziru gode rudarjem. V tej interpelaciji ie bil mej drugim povedano: „Plače 60 tako nizke, da rudarji na koncu ineseouega računa večkrat dobe v gotovini le pol krajcarja ali pa še dolžniki ostanejo, če se jim odštete znesek za žito, katero dobivajo iz cesarskih skladišč." Poljedelski minister ]e nato le kratko odgovor.I ter stvar tako opisal, kakor da bi plače ne bile tako nizke. Reklo se je, da stalni delavec zasluži na leto v denarju in denarni vrednosti 212 gld., kar bi zneslo po 70 kr. na dan, nestalni delavec pa 186 gld. na leto, kar bi bilo po 45 kr. na dan; toda te povprečne številke ne izražajo prave podobe plač. Višje plače na eni straui zahtevajo nižje plače na drugi, in če bočemo stvar prav presoditi, moramo si jo bolje ogledati. Omenim takoj, da so bile po tej interpelaciji i. 1880, a ne vsled me I. 1886 plače vravnane in sploh zvišane. In o teh zvišanih plačah hočem govoriti. Plače so razdeljene po raznih vrstah delavcev. Delavci v jamah imajo drugačne plače kakor v topilnicah (plavžih,) in ti zopet drugačne kakor pri strojih jn taki, kateri, imajo kaj tehniškega znanja, imaio zopet boljše plače kakor drugi. Iq tudi delavci v jamah imajo različne plače, in sicer za osemurno delo na dan po 56 kr., in n;žje doli do 24 kr.; za deseturno delo se prišteje še'če-trtinka teh plač. Da pa ne bodem našteval brezkončne vrste raznoterih plač, hočem le to navesti, kako je plačana jedna vrsta delavcev v jamah, katerih pa je največ. Ti so ko- pači, jamski zidarji in tesarji. Ti služijo za osemurno ^ po 48 kr., spravljači (Forderer) po 44 kr. iQ polj8k|{j vozkov (Huudstosser) po 40 kr. Te vrste delavcev jg DJ: več pri rudniku, ker od 900 delavcev je teh 644. p|tij teh delavcev torej dajo pravo podobo delalskih razmer. Plače po 48, 44 in 30 kr., gotovo niso primerne n zadostne, četudi prištejemo še vse priboljške, katere in,,,, delavci od cesarskega zaklada. Omenim takoj, da gu|0j delavci, in samo ti, dobivajo žito in drva po mnogo nižjih cenah; tudi imajo ožeOjeni delavci, ki imaio uairnani pa štiri otroke, 6tauovanja v cesarskih hišah. Mimogrede p» omenim, da ta določba n/ koristna za delavce, da namrei le taki delavci dobe stanovanja v cesarskih hišab, ki imajo po štiri otroke. Priboljšek je tudi, da se skrbi za st»roc delavcev in da so tudi ob bolezni s potrebnim preskrbljeni. Navzlic temu pa plače uiso zadostue. Delavec zasluži p« 12, 11 ali 10 gld. na mesec; od tega pa se odračuaijo zneski za žito, drva in stanovauje. Stanariua je aieor nizka in zuaša le 12 do 18 gld., na leto. Dali« m odtegnejo stroški za svečavo v jami. za bratovske blagajni«« po tri odstotke; delavec si mora tudi razstrelivo sin preskrbeti. Druzih odbitkov se v trenotku ne spomnim. Jasno je torej, da delavec koncem meseca dobi koma| nekaj goldi-narjev. Tako pa so plsčaui le stalni delavci. Poleg teh so pa še drugi, lakozvaui začasni delate, ki so mnogo na slabšem; teh j* okulu pollretje sto pn rudniku in nimajo pravice do cenejšega žita, kurjave ia stanovauia. Vse :voi« potrebe moralo kupiti na trga po navadni tržni ceni, plačevati mi rajo stanovanje in do a ta-ro.»tue podpore ruma o nobene pravice ; veudar pa morajo delati za plačo, kakor sem omenil. Pa ne mislite, da »o ti delavci mladi ljudje, ki imajo svojo hrano iu Hano-vanje pri stariših; to so tudi ožeuiem, saroo^tojui ljudi«, iu meni se zdi krivično, da ti nimajo pravice do onih pribol)škov. Stalni kakor tudi začasni delavci pa trpe mnogo škode, ker ne delajo za dnevno plačo, ampak po pogodbi. Takega dela po pogodbi pa se delavci boje, kakor je pokazal lanski delavski shod na Dunaju. In res je, di je tudi v Idriji tako delo najžalostnejše. To delo se tako določi, da se delavcu izroči za določeno plačo gotova meri zemlje ali kamenja 1 meter v daljavo, 2 metra v širiavo in 2 metra v višavo. Odvisno je od tega, kakšoa je zemlja. Ce je dobra, me^a, more delavec lahko naprej, če J« trda, gre delo počasi. Sicer je določeno, da se mora pri tem delu vestno postopati, kamenje preiskati in pogodbo do ločiti primerno delavčevi moči, da si z zadostno pridnostjo zasluži normalno plačilo, vrh tega naj velja načelo, da si delavec« večjo pridnostjo in spretnostjo more več zaslužiti. Ta določba je v navodilu. Ali redno se zgodi, da delavci ne zaslužijo normalne plače in se jim tudi ne zboljša. Ce pa se zgodi, da bi delavec prekoračil normalni zaslužek, pa se mu — t»ko se mi je zatrjevalo — zniža na normalno plačo. Kolik« krivice se v tem oziru godd, za to imam dokaze iz 1.18®°- (Konec prih-) Kaj je novega po svetu? Poslovilo 86 je od nas leto 1891. Kot katoličani Slovenci se ne jokamo za njim. Prineslo nam je več alostnega, kakor pa veselega. Pa tudi v novem letu ni-arao pričakovati mnogo boljšega, ker časi poskušnje niso e minuli za nas. Toda to nas ne straši. Verni katoličan e vklanja previdnosti božji; on vč, da je boj človekovo ivljenje na svetu in da miril in počitka dobimo še-le v ečnosti. Zato pričenjamo novo leto srčni v zaupanju na oga. Naš namen je vestno spolnjevati svojo dolžnosti, krb za vse drugo pa mirno prepustimo Bogu. V Avstriji smo dobili novega ministra grofa uenburga; nemški liberalci so hoteli imeti svojega mi-istra, kakor ga imajo Cebi in Poljaki. To imenovanje o seveda le v škodo katoličanom in Slovanom, vendar ravijo listi, da se razmere vsled tega ne bodo bistveno premonile. No, pa saj mnogo slabše ne more biti, kakor že sedaj. — Na Ogrskem imajo nove volitve v dr-vni zbor; vlada si hoče pridobiti bolj močno večino in zato vabi volilce na volišče sredi zime. — Na Francoskem, umrl slavni škof Frepel. Bil je pobožen in učen mož ter izvrsten govornik. Celo breiverski listi so pohvalno omenjali, kako vnet francoski domoljub da je bil pokojni škof. V francoski zbornici je umrli škof porabil vsako priliko, da je branil pravice katoliške cerkve. — Ubožni očetje v Parizu bodo potrebovali I. 1892 za reveže več kakor 44 milijonov frankov (okoli 20 mil. naših gold.) Pred 20 leti so potrebovali le 10 milijonov, vkljub temu, da sedaj reveže slabeje oskrbujejo, kakor so jih pred 20 leti. To vse zato, ker so pregnali redovnike in redovnice iz dobrodelnih zavodov. Pa tudi po drugih mestih silno rastejo stroški za reveže. Ni čuda. V Marselju n. pr. je usmiljenka oskrbovala neki tak zavod za 200 gl. na leto; sedanjemu svetnemu oskrbniku plačujejo nad 5000 gld. Tako se seveda morajo množiti stroški. — Na Nemškem je zadnji čas vlada nekaj prijaznejša Slovanom. V poljskih ljudskih šolah se podučuje krščanski nauk v poljskem jeziku, kar je poprej Bismark prepovedal. Tudi ne bodo več kupovali poljskih posestev ter nanje naseljevali Nemcev, da bi tako sčasoma ponemčili Poljake. Tudi lužiškim Srbom je pruska vlada dovolila domačo ljudsko šolo. To sicer ni nič posebnega, ker je jedino pravično, a nenavadno je bilo doslej v Nemčiji. Od pruskih Nemcev bi se smeli učiti tudi avstrijski Nemci. Za kar se v Avstriji koroški Slovenci trudijo brez vspeha že 48 let, to je dovolila nemška vlada pruskim Slovanom. — Ruska vlada misli v ljudskih šolah vpeljati rokodelski poduk. Šolam po mestih bodo povsod pridejane rokodelnice za krojače, ključarje, čevljarje itd. To je gotovo pametna naredba, morda še boljša, kakor sedaj navadna telovadba. — Bolgari so na sobranju prejšnjemu svojemu knezu Aleksandru zaradi njegovih zaslug naklonili zdatno pokojnino 25 tisoč goldinarjev na leto. ,Tako pa z Bogom", pravi sluga, ,,Bog usliši v novem letu vse vaše prošnje, posebno pa še Marijanici njene iskrene želje!" In stari sluga je odšel iz Zalesja. Mati in hči pa ste se zopet vsedli k mizi. Nobena besedice spregovorila; obe ste bili zamišljeni in tihi. ura je tikala na steni in kazala, da tudi na treh Kraljev dan — čas beži! — n. Na večer sv. treh Kraljev zbrale so se pri vaškem velmožu dekleta iz vasi, da bi po stari navadi topile svinec in pozvedovale, kaj jih čaka v novem letu. Na ognjišču plapolal je ogenj in rudeč plamen je raz-svitljeval polnolične obraze; deklice pa so gledale v plamen, ki je oblizoval kotliček napolnjen s svincem. Ko je bil svinec popolno raztopljen, postavile so kotliček na ognjišče, kjer je bila že lepa posoda s čisto vodo. Najmlajša je pričenjala z litjem. Ta pot je bila najmlajša Marijanica z Zalesja. Ta urno stopi h kotliču, zajame z žlico svinca ter ga vrže v hladno vodo. Kmalu seže v vodo in kaže družicam svinčeno podobo. — Komaj so jo dekleta zagledala, že so klicala: »Čevelj 1 Čevelj! Ti boš dobila čevljarja! Ha, ha ha!" In glasen smeh se je razlegal po hiši. Marijanica pa je z nemim smehljajem stala ter nepremakljivo ogledovala podobo iz svinca, ki je res imela obliko čevlja. Za njo poskušale so tudi druge deklice svojo srečo in vsaki je podoba naznanjala, kaj jo čaka v prihodnjosti. Vendar tako lepo se ni naredila nobena podoba, kakor Marijanici čeveljček in dekleta so govorile samo o tem čeveljčku. Poleg tega se je še pripetilo, da je Marijanica srečala starega čevljarja Hladnika, ko je šla na sveti večer k polnočnici. To so dekleta zopet razlagala, da tudi to pomeni za Marijanico — čevljarja. Kmalu je za Marijanin čeveljček zvedela cela vas, tudi stari občinski sluga, ki je noč in dan premišljeval, kaj bi to pomenilo. V nedeljo potem pa je pred cerkvijo svojim sosedom to stvar pojasnjeval rekoč: „Ako je bil to čeveljček, dobila bo Marijanica čevljarja, zato ker čevljarji delajo majhne, tesne čevlje in so krivi toliko kurjih očes na nogah. Ako je bil pa čevelj velik, kdo zna, kaj to pomeni? Meni se zdi, da bo prišel kak vitez na konju z visokimi čevlji po nevesto v Zalesje. Kdo vč, kaj je še temu dekletu prisojeno." Tako je modroval stari občinski sluga, sosedje pa so se mu smejali, in ker so vedeli, da le zato sluga toliko 1* Kaj je novega Štajarsko. Svetli cesar so za šolo pri sv. Martinu na Pohorji podarili iz lastnega premoženja 100 gld. podpore. _ v Gradcu so šolo za slepce razširili tako, da bodo zanaprej tisti otroci, ki so tam dovršili za življenje jim potrebne nauke ter ne morejo najti primernega dela in zaslužka med svetom; takim izšolancem bo se v prihodnje ponujala priložnost do zaslužka in kruha tudi v imenovanej šoli. V zavod seveda sprejemajo tudi otroke slovenske. — Nekdo od Save je mastno pečenko vrgel med .liberalne" časnikarje. Nemško-liberalni časnik „Ta-gespost" v Gradcu je namreč dobil dopis, v katerem se bere .liberalnim" dušicam prijetna novica, rekši, da je v Sevnici umrla neka gospa. Bolnica bila je vere protestantske, pa da je želela postati katoličanka. Vsled tega je svojo hčerko poslala po tamošnjega župnika, ali gospod niso hoteli priti k bolnej gospe ter je sirota umrla brez duhovne tolažbe. Vprašaj: Koliko je na prigodbi resnice? Odgovor: Toliko, da je hči sedem ur po smrti svoje matere prišla k župniku vprašat zavoljo pogreba. Obre-kovani gospod župnik Sibal so na podlagi postave prisilili, da je imenovani časnik moral preklicati neresnico. Vsakemu drugemu listu pa, ki je laž svojim bralcem seveda kot zlato resnico dalje razglaševal, pač niso mogli sape zapreti. — Na Teharji so se po dolgotrajni bolezni v boljšo domovino preselili č. g. župnik Tomaž Jeretin. Dnd 17. decembra je pokojniku .zadnjo pot posodilo" okoli 35 duhovnih bratov in množina drugega ljudstva. Nagrobnico govorili in sprevod vodili so mil. gosp. opat Ogradi iz sosednjega Celja. Sedanji pokojnik so luč sveta zagledali v Celji dne 18. decembra 1811, bili so torej na gori za Zalesnikovo hčer, ker ondi dobi največ moke in zabele, so mu nagajali, rekoč: ..Čeveljček je bil, čeveljček! Čevljarček bo dober, čevljarček!" in. Dve leti ste minuli v Zalesju in marsikaj se je ondi spremenilo. Josip Roucev je bil že dve leti pri vojakih konjikih in nobenkrat ga še ni bilo domov. Stari občinski sluga si je zlomil nogo in ker so mu jo v mestu slabo zravnali, bil je zelo šepast. Prihajal je pa vkljub temu še vedno na Zalesje in prinašal Marijanici poročila o Bon-cevem vojaku. Nekega dne prihitel je sluga, kar je le mogel na Zalesje z nenavadno novico. »Vojaki so prišli v Dobovje peš in na konjih, vaje imajo v okolici. Vrli mladeniči so. Pravijo, da je tudi Boncev Josip med njimi." Sluga ni še vsega povedal, ko se začuje zunaj hiše peketanje konjskih podkev in vse hiti gledat vojake -konjike, ki jašejo mimo Zalesja. Eden med njimi se posebno radovedno ozira proti Zalesju, bil je — Boncev Josip. Stari sluga ga je takoj spoznal, še prej seveda mlada Zalesnikova. — Mati Zalesnikova ga je vabila, naj se nekoliko pomudi, a namignil je, da mora naprej! »Drugi pot I" zakliče, ko njegov konj skoči mimo Zalesja. po Slovenskem? svetu ravno 80 let, če odšteješ le nekoliko uric. Duhovnik posuli so dn<5 4. avgusta 1885, potem službovali po krajih-Pišece, sv. Štefan, Sv. Frančišek pri Gornjigradu, Vojnik Bizeljsko, Bajbenburg, Teharje, župnikovaii so 1850 d« 1870 ua Frankolovem in potem do smrti na TM 'n f* — . 1» tU) fctfirH Najprlsrčnejša rodila k novemu letu vsem prijateljem ln znancem rodbina Karol Pollak. jPITALBKE ULICE 8 Konkurzna masa R. Miklavca y Ljubljani prodaja mnogo pod nakupno ceno in po trdno določenih cenah blago za moške in ženske obleke, belo blago, barhante, gače, jopice in srajce, svilnate, volnene in platnene robce in nogovice itd. (3—11 _5 špitalbke ulice 6 p ^M^vktfm^Uif. podobar v Gradiiču pošta Št. Jernej na Dolenjskem. Mnogo let deloval sem v p od o barski stroki kot pomočnik, in delovodja po raznih deželah, ter si pridobil toliko izurjenost, da sem vstanovil sedaj lastno podobarsko clolaluioo ter se toplo priporočam č. g. duhovščini in cerkv. predstojništvom da bi me blagovolili podpirati z mnogimi naročili ter tako pospeševati d o m »oo obrt. — hdeljujem vsa v to stroko (padajoča dela lz leia prav umetno ter po nisekl coni. jso (3-1) \ I 7 Najnižje cene. \ cr čt / ' r"n h / ■ ,? F •io^ffiffar (21) Usnjarslce trgovine vešč d) komi, zmožen »lovenskega in nemikega jeiika, vsprejme se takoj. Natančneje pove g. K. POLLAK na Dunajski cesti št. 19. Tvrdka Davorin PodlesniT v Radečah pri Zidanem Moitu priporoča dobra gabrova iu bukova kopita, kakor tudi aSJT le« z« Škornje "£S (StiefelhoUer) po najcilji ceni. — Cenik ua zahtevanje zastonj. (ISO) (3-2) XXXXXXXXXXXXXXXXXX 7 "jI 1 Barthel-ov izvirni (16-16) carbolineum 'najboljil, najcenejši leni namaz. Njegove kakovosti nobeno druge sredstva n« prekosi. 5 klg. poštni zavitek gld. 1-60., 100 klg. gld. 16'-luko Dunaj. Semensko lužilo, varstvo roper pšenični palei. 1 zavitek na 100 litrov 16 kr. — (le to več vzame, ceneje. M Mast za hranitev usnja, ^ naredi usnje močno in trajno, varuje pred močo in mrazom. ^ C. kr. patentovana S mast z a kopita JJ obvaruje kopita raznih boleznij. 1 klg. ploščinska pušiee 80 kr., 5 klg. poštni zavitek gld. 2-60, 10U klg gld. 40 - loko Dunaj. MIHAEL BARTHEL & Co. * Dunaj, X., Keplergasse 20. g (Ustanovljeno 1781.) ** Zalogo Imata brata Eberl-a v Ljubljani. , Dopisuje se slovenski. _ s i H ■i) Ure budilnice, FepelS' ^Tno^r, gld- 8- ur& 8 kukavico in Sfln? ™ k m trpe^nokovinske remontoir-ure. v ognju po. — sr e h r njiiri ' 7 tR Trsta v okrovu gld P8 - srebrna ura na sidro z dvo nim pokrovom gld 12 - srebrno z dvojnim pokrovom in koledrom gld. 17. 6 (1400) (4 Ura za gospode iz 14 karatnega zlata odprta gl. 28, ura za gospode iz 14 karatnega zlata z dvojnim pokrovom gld. 40, zakonski prstani iz i4 karatnega zlata po gld, 6, srebrni obročki v vsaki velikosti, gravi-rani in pozlačeni gl. 2, širji gl 3 tnvrstni granatni obročki gl 4 Križ iz 14 karatnega zlata gl. 6,'večji gl.10. Granatni križ gl. 2, večji gl.3 Zahtevaj tovarniški cenik zastonj.' EMIL MATER. tovarna za ure in zlatnino DUNAJ,JI., Schottenring 27. 14 karatno zlato. Prstan za dame s pristno koralo, granatom ali camo in s 5 biseri gld. 7. — 6 karatno zlato gld. 2'50. Konservativno obrtno druitvo v Ljubljani je imelo dne 27. dee. svej četrti redni shod. Sklenilo je društvo na tem shodu soglasno, odposlati prošnjo na tukajšnje šolsko oblastvo, da se ustavi šolski poduk rokodelskih učencev ob delavnikih ter da naj se preloži na nedeljo. — Zuauo je vzlasti mojstrom, kako se z večerno rokodelsko šolo ob delavnikih ruši hišni red v rokodelskih družinah, ker se vajenci potikajo po mestnih ulicah in se ne vračajo ob pravem času domov. Vsakdo pa tudi v^, da deček, ki je po dnevu 10 do 12 ur težko delal, zvečer pač ni mnogo prida za učeuje, marveč le gleda, da pride v posteljo. Nasprotno pa pri nedeljski šoli vse to odpade. Dečki so spočiti, do 10. ure so bili lahko pri sv. maši, potem pa naj bi imeli šolo do 12. ure; to šolo naj bi nadaljevali tudi v nedeljo popoldne, ker imajo ravno ob nedeljah pppoldne vajenci preveč časa za postopanje, igranje, razgrajanje itd. — Iz vzgojeslovnih, verskonravnih in družinskih ozirov bi bilo torej želeti, da se prenarede v tem oziru določila za šolsko obiskovanje rokodelskih učencev. Tej prošnji in naštetim razlogom zanjo so radi pritrdili vsi navzoči druŠtveniki. Shod je bil prav dobro obiskan; tudi število društvenikov hvalevredno narašča. Društvo namerava tudi najeti svojo društveno sobo, kamor bi udje zahajali razgovarjat se in prebirat poštene časopise. Seveda bo društvo to storilo še-le tedaj, ko se nekoliko denarno vtrdi. Gotovo bi se pa tudi dobilo prijateljev rokodelskih, ki bi kake časopise, zlasti rokedelcem primerne, darovali za bralnico konservativnega obrtnega društva. Nova posojilnica. Celjsko okrožno sodišče je z odlokom z dne 8. t, m. dovolilo posojilnico v Framu, registrovano zadrugo z neomejeno zavezo. Načelnik je gosp. Janez Gert, odborniki gg.; Simon Gaberc, A. Kos^r, Fr. Pirkmaier, M. Turner in Jer. Zamolo; računska pre-gledovalca gg.: Mat. Koren in Fr. Kirbiš. Razne Vabilo na naročbo ..Domoljuba': Pričeli smo novo leto, zato povabimo zopet Slovence, naj si naroče „Domo(juba". Stari in novi naročniki pa naj kakor hitro mogoče pošljejo naročnino 80 kr. za celo leto, da se jim list more v pravem času doposlati v novem letu. Naročnina se pošilja: Upravništvu ,.Domoljuba" v Ljubljano. — Priporočamo vzlasti naročnino pod skupnim zavitkom. Na vsakih deset »Domoljubov" pošiijanih pod skupnim zavitkom dobi se jednajsti brezplačno. (,,Domoljub' ) izreka iskreno zahvalo vsem prijateljem in naročnikom, ki se trudijo za razširjevanje lista. Prosimo, da hitro pošlje naročnino 80 kr., kedor hoče tudi prvo številko še dobiti. Ob enem tudi prosimo, naj ne zamerijo naročniki, ako se pri razpošiljanju pripeti kaka pomota; v pričetku leta se to lahko zgodi, pozneje se bo vse vredilo. (Dom in Svet.) Prva letošnja številka lista „Dom in Svet" je posebno lepa, ker prinaša bralcem več krasnih podob in mnogo raznovrstnega podučnega in kratkočas-nega berila. Takega leposlovnega časnika pač Slovenci še nismo imeli. Zato pa tudi zasluži, da si ga Slovenci obilno naročajo. Velja za celo leto tri gold. Naroča se z naslovom: »Dom in Svet" v Ljubljani. (Novoletno čestitanje pri prevzv. knezoškofn.) Po vsakoletni navadi čestitali so 31. dec. prečast. gg. duhovniki Ilubliauski svojemu prevzvišenemu knezoškofu za novo leto. Mil. gosp. stolni prošt dr. L. Klofut ar je v izbornih besedah izražal v imenu duhovnikov iskrena voščila prevzvišenemu. Zatrjeval je, da čim bolj bodo nasprotniki cerkve napadali in psovali prevzv. višjega pastirja, tem tesneje se bodo kakor dejanja kažejo, duhovniki oklepali v udanosti in v ljubezni svojega višjega pastirja, tem uda-nejše bo prevzvišenemu tudi naše verno ljudstvo. — Pre-vzviženi knezoškof, zahvaljujoč se za prelepa novoletna novice. voščila, izjavljajo, da jih v vseh britkostih in težavah tolaži in podpira prepričanje, da ž njim trpč in žalujejo tudi njegovi duhovniki, da vsi sknpaj nosimo bol, a tudi veselje. Kajti ako prav umevamo svojo nalogo, ne bomo se čudili, da je dandanes škofu in duhovnikom mnogo trpeti. Učenec pač ne sme biti več, nego učitelj. Ako so Gospoda zaničevali, tudi nas ne bodo slavili. A uprav to nam je dokaz, da smo na pravem potu. Sploh pa je želeti, da bi vsi duhovniki in verniki delovali vedno z ozirom na večnost po geslu sv. Alojzija: „Kaj mi to pomaga za večuost?" To bodi vedno vsakemu pred očmi, naj dela zasebno ali javno v službi domovine, drugače se morda ljudje veliko trudijo, a konečno ni vspeha nobenega, ni za posamezne, ni za narode. Vzlasti nas skušnja in zgodovina učita, da so nesrečni ljudje, nesrečni narodi, ki zaničujejo svojo vero in svoje duhovnike. — K sklepu izrazijo pre-vzvišeni željo, naj bi si bili škof in duhovniki tudi v prihodnje bratje med seboj, jedna duša, jedini v mišljenju in delovanju za čast božjo in v prospeh izročenega jim ljudstva. (Blagodnšen dar.) Knez Hugon Windisch-graetz, graščak haasberški, je podaril revežem v Paličji-in Kleniku, trnske duhovnije na Notranjskem, lepo svoto 40 gld., da se razdeli ubogim za božične praznike. V imenu obdarovancev tem potom tamošnji č. g. duhovnik izreka plemenitemu darovalcu najtoplejšo zahvalo. (Povesti) slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Zbral in vredil Andrej Kalan, vrednik »Domoljuba". Ponatis iz »Domoljuba". II. zv. Cena 20 kr. — Založba »Tiskovnega društva". — Tisk »Katol. Tiskarne". — Pričujoči drugi zvezek prinaša štirinajst kratkih in mičnih povestic in dogodb z nastopnimi naslovi: l.Terno; 2. Morilec; 3. Blagor usmiljenim; 4. Blanka; 5. Črna Vida; 6. Beli cvetovi; 7. Podoba preblažene Device; 8. Boga-tajevahči; 9. čuden gost; 10. Junak; 11. Poštenost velja; 12.Življenje in praznik; 13.Najlepši biser; 14.Kukunjanski zdravnik. — Kakor je prvi zvezek, katerega je le že nekoliko izvodov, ugajal slovenskemu občinstvu, tako 6e nadejamo, da bo čitateljem po godu drugi zvezek, katerega priporočamo vzlasti kot berilo za priprosti narod. (Iz Bleda) se nam piše: Naša podružnica c. kr. kmetijske družbe je imela v Bledu dud 20. t. m. občni zbor, o katerem Vam je že poročal nekdo. Udov se ni posebno veliko udeležilo, ker neso zadovoljni s postopanjem nekaterih gospodov. Predsednik je ob kratkem poročal o delovanju v minolem letu, pokazal nam stroje in novo ograjo ua dvorišču. Na to se oglasi tajnik c. kr. kmetijske družbe, g. Pire iz Ljubljane. Pravil je, da dobimo podporo od mi-nisterstva in kmetijske družbe ter še jedno stiskalnico za sadje. Porabil pa je g. Pire to priliko, da je odgovarjal pa neki dopis v „Slovencu". A mnogi poslušalci smo mnenja, naj g. Pire opusti vso politiko, sicer ga ne bo-demo hodili poslušat; tudi se pred nami ni prav nič opravičil. Ce ni bila istina, kar je pisal BSlovenec", poslal naj bi mi bil popravek. Prav neumestno pa je bilo njegovo razžaljivo bahanje, da z jedno roko 100 gld. plača kot odškodnino za par litrov mošta, ki se je zgubil s prvimi mlini. Ka| tacega more govoriti zopet le g. Pire. Dalje se je ponašal, da je letošnjo jesen prišel zaradi nas osemkrat v Bled. Mi mu radi verujemo, toda zaradi kmetijske podružnice prišel je le dvakrat, sicer pa vsak teden morda večkrat. Povemo mu pa naravnost, da bi se ne jokali, ko bi ga ne bilo nikdar, kajti pri nas se je pričel med soseščani velik prepir, odkar g. Pire hodi agi-tovat v našo dolino. Prečitani so bili tudi računi, iz katerih pa povzamem, da ueso posebno varčni oni gospodje, ki vedno trdijo, da znajo varčno porabljati novce. Vprašamo, čemu je treba bektografa za podružnico, ki ima okolu 70 udov? Omenim naj še, da smo se domov grede popraševali, čemu je bil ta shod. Vsi smo bili jedne misli, da se je g. Pire hotel pred nami opravičevati, namesto da bi nas poučil. O vemo, kaj namerava, pa se bode opekel. (Iz Ljubnega na Gorenjskem) se nam poroča, da je predvčeraj umrl občeznani tovarnar in posestnik g. Matevž Ambrožič v 59. letu dobe svoje po kratki, a mučni bolezni. (V Šturji) je bila v nedeljo volitev župana. Izvoljen je zopet stari občinski načelnik, gospod J. Defrau-esehi, kateri je že do sedaj županoval nepretrgano 31 let! Pač častno priznanje možu, zlasti v soseski, kjer se ne manjka inteligence. (Pri občinski volitvi) v Račni je bil izvoljen županom Pr. Košak, svetovalci pa: Jos. Zajec, Fr. Perme iu Josip Zupančič. (Pri občinski volitvi) v Prevojah je bil, kakor se nam poroča, izvoljen županom Josip Rak iz Prevoj, svetovalcema Jurij Škofi c iz St. Vida in Josip Kveder; iz Prevoj. (Sadje in denar.) Meseca septembra iu oktobra je z Gorenjeavstrijskega 3086 vagonov ali železničnih vozov odpeljalo sadja ua Bavarsko, v Švico, v Wflrttenberg in druge .kraje. Ce se voz sadja računi po 350 gld., tako so samo v jedn 10 9 gld. 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se no iore odposlali.) Prosi se, da se zahtevajo lzreono W J. Pserhoferja kri Čistilne krogljice. in gle V i... » Psorhofer ip sicer v rudečl TOS barvi. Balsam za ozebljlne J. Pserhoferja, 1 loniek 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotfiav sok, proti kat^rui liripavoati, krčevitemu kaliju rtd-. 1 steklenica 50 kr. Ameriška mala sa protin, 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr, s frank. pošilj. 65 kr. Zdravilna esenoa (Praške kapljioe), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd. 1 stekl. 22 kr. Angleikl čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. . Fijakarski prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. (10—3) Tannoohinin-pomada, Ji Pserhoferja, najbolje Bred-»Ivo za pospeševanje rasti las, 1 škatljiea2 gld. Univerzalni Obllž, prof. Steudel-a, sredstvo pr. ranam, oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. s frank, pošiljat. 75 kr. Universalna čistilna gol A. W. Bullrloh-a. Domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljenja. 1 pak. 1 gl. Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še v«e v avstrijsk h časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-cevticne speoijahtete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbi Poiiljatve po pošti, zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. Pg" Oe ae denar naprej pošlje (najbolje po poitnej nakaznici), Je poštnina dosti niiia nego §tr pri pošilja t vah ■ povzetem. _Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri O. Ploooli-Ju. svilnati ln volneni, v najrazličnejših bojah, p 1 a t n o, k o t o n 1 n a, XXXXXh hla«erina, volneno blago <»* K*.****.*. *XXXXXX^ ^ lepo, močno,^ dvojne Jlirokostl, meter po 50 kr. ln više. XXXXXXXX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX MFr. Petr i č, |H trgovina z manufakturnim in kramarskim JCS" sagi oi*a v Ljubljani, Špitalske ulice 6 m _-------_-----___ t xxx * XXX_____ XXXŽ&tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX xx priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejšo izbero modnega in kramarskega blaga, aa £sa žd&ske obl»k«. *** XXX XXX XXX XXX XXX XX Vse rabljene pismene znamke kupuje vedno G. Zechnutger, Noremberg (Nilrriherg). Obrazci zastonj. *1B0 20—5 JOe!na&i pleskar, lakirsr in napisni slikar, 172 (1) v Ljubljani, na Bregu št. 6. ce priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi v lično izvrlitev vseh v njegovo stroko spadaj ofiih del. posebej se priporoča gg. obrtnikom (rokodelcem) v izvršitev Imenskih ln raznih napisov, ueio solidno, trajno in cene nizke. _ Posedaj neprekošeno! W. MMGEtto pristno Mm Dor&cvo salo iz kitoYih jeter 1133 (10-5) Viljema Maager-ja, na Dunaji. Prve medicinske autoritete so preiskale to sredstvo in je priporočajo in zapisujejo zaradi lahke prebavljivosti tudi za otroke, v vseh slučajih, v katerih hoče doseči zdravnik okrepljenje vsega organizma, zlasti prti in pluč, povekianje telesne teze, zboljšanje sokov In čistenje krvi sploh. — Steklenice pe I gld. dob<5 se v tovarniški zalogi: na Dunaju III./3, Heumarkt in v vseh lekarnicah avstro-ogerske država. Nadalje: Dr. Kirola Mikolasch-a Spanjsko kinsko vino za okrepčavanje pri opeSanih silah po prestanih bo-leznih. — Csna steklenici gld. 150. Dr. Karola Mikolasch-a Spanjsko kinsko železno vino za zboljšanje krvi. — Cena steklenici gld. 150. Dr. Karola Mikolasch-a špaojsko pepsin-vino za pospeševanje prebavljanja. — Cena steklenici gld. 150. Dr. Karola Mikolasch-a Spanjsko pepton-vino za preživljene telesa brez pomoči želodčne delavnosti. ___— Cena steklenici gld. I SO._ Dr. Karola Mikolasch-a Spanjsko rabarbarsko vino za pospeševanje delovanja črev. —Cena steklenici gl.1'50. Dobž se skoro v vseh lekarnah. Glavno zalogo in glavno razpošifjalnico za avstro-ogersko državo ima: Viljem Maager na Dunaju, III./3, Heumarkt 3. Proč c navadno kavo, knpnjte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeljiue za Avstro-Ogersko po naročilu (.župnika Seb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v Bregencu na Bodenskem jenra. Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni-cah kupujemo in vži- . varno. Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja Se druge jedi Da pol prebavljene iz želodca. Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko Olzove kave, m ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v naSih zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so šihrvoglati i« rude«, bratov Olz, varnostna marka, ponvioa, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi ime ln ponvo. bla; F JU vu. Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko a|0- —v.LJuWja«'pri: J e g 1 i eu & Lesko vi cu, Rojniku in M. Wagnerjevi vdovi.— bahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo v zavojih po 4'/, kil franko s poŠto. Ktafje #1% tovarna za Kneippovo gladno kav« 131 v Bregencu. (#0-6)