V Ljubljani, dne 7. junija 1928. posamezna flev. Din 1«. Leto XI. Upravniitvo »Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/1L, telefon 72 Rirtfitu i« tattntT*: (etrtietu ?-H Mt, patleti* II Ma, MMMtao M Dla; u lMxeattr*i tertleta* II Dla, prileti* 14 Ma, ctMeta. 40 Dta. — Raba p*itac kraallata. H4r>i>lct t LjiMjaal, it. M.TII. Klerikalci proti interesom našega ljudstva Klerikalci za naseljevanje italijanskih delavcev pri nas in za izseljevanje naših ljudi v tujino — Zakaj so klerikalci za nettunske konvencije? — Mir morejo jamčiti samo pravične pogodbe, ne morejo ga pa fašistična nasilja alipa blagoslovljeni pendrek dr. Korošca Minuli teden so se vršile velike demonstracije proti Italiji, in fašislovskim nasil-stvom nad našim življem onstran mej skoro', po vseh večjih mestih naše države. Povodi rot>f r\ r% I za te demonstracije je dala najprej vest, da( so fašistovske oblasti v Trstu zaprle deset' slovenskih dijakov, ki so jih obdolžili, da so zažgali v Škocjanu italijansko zastavo, čeprav za to niso imele nobenega dokaza, kakor tudi napoved naše vlade, da bo predložila Narodni skupščini v odobritev tako zvane nettunske konvencije, kar se doslej ni upala storiti še nobena naša vlada. Demonstracije proti Italiji in proti nameri naše vlade, odobriti nettunske konvencije, so se vršile v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Splitu, Šibeniku, Dubrovniku, Sarajevu, Skoplju in drugod. Poudarjamo to zato, ker piše zadnji •«Domoljub», da hujskajo proti nettunskim konvencijam samo samostojni demokrati, ki bi radi izzvali — vojno. Nettunske konvencije so prav tako mednarodna pogodbe kakor je vsaka druga, ki dobi svojo veljavnost šele, kadar jo odobri Narodna skupščina. Ako kdo noče skleniti pogodbe, ki bi mu bila v škodo, to pač še ne more biti vzrok za vojno. S trditvijo, da hočejo samostojni demokrati izzvati vojno, ker se izrekajo proti nettunskim konvencijam v soglasju s širokimi množicami naroda v naši državi,-bi radi klerikalci samo prikrili dejstvo, da predlaga te konvencije Narodni skupščini v odobritev šele vlada, v kateri sede slovenski klerikalci. Očitati komu hujskanje na vojno pa ima najmanj pravice «Dornoljub», o katerem je znano, da je bil leta 1914. tisti, ki je najbolj hujskal na vojno. Za «Domoljubovo» hinavščino je značilno že dejstvo, da s o pri demonstracijah proti nettunskim konvencijam sodelovali v Zagrebu in Ljubljani tudi katoliki akademiki, torej tisti ljudje, ki se imenujejo pri nas avantgarda klerikalizma. K temu naj še poudarimo dejstvo, da so tudi v ljubljanskem občanskem svetu glasovali zastopniki SLS z oblastnim odbornikom in podžupanom profesorjem Jarcem na čelu za resolucijo, ki pravi med drugim: «Bojimo se. da vsled nad-nioči italijanske impulzivnosti, italijanskega kapitalizma, metod, italijanskih upravnih oblasti nettunske konvencije ne bodo tnoele tvoriti popolno podlago za izmirienje duhov med obema narodoma. Bojimo se. da bodo dale povod novim zapletljajem. Vsled tepa pozivamo kr. vlado, da pri obnovitvi prijateljskega pakta z Italijo in pri sklepanju pogodb, ki so z njim v zvezi, ščiti tudi realno enakopravnost naših državljanov ter stalno čuva naše nacijonalne in gospodarske interese, kakor tudi pri izvrševanju istih v prvi vrsti gleda na koristi naših državljanov.* V Ljubljani so torej zastopniki SLS skupno glasovali s samostojnimi demokrati, o katerih piše »Domoljub*, da hujskajo na vojno, proti prav istim nettunskim konvencijam, proti katerim so protestirali naši državljani tudi po vseh drugih jugoslovenskih mestih in ki jih hoče naša vlada uveljaviti proti volji našega ljudstva. AH tudi orof. Jarc in njegovi tovariši v ljubljanskem občinskem svetu hujskajo na vojno? Zakaj protestiramo proti uveljavljenju nettunskih konvencij? Res je. da običajno nobena pogodba ne zadovoljuje v polni meri tistega, ki pogodbo sklepa. Vsaka pogodba je sad kompromisa, če pa je bil ta kompromis vsiljen od močnejšega, je jasno, da ne more biti koristen za slabejšega, tem manj, ako močnejši neprestano dokazuje s svojimi dejanji, da hoče slabejšega popolnoma potlačiti k tlom. Pogodba Je le takrat kaj vredna, kadar je mogoče verjeti v iskrenost nasprotne stranke. Te iskrenosti pa smo doslej od Italije zaman pričakovali. Laž je tudi, kar trdi «DomoIjub», da so prav iste nettunske konvencije pred tremi leti sklenili «liberalci» sami z Italijani v času vlade PP. Svetozar Pribičevič je pred dnevi v Narodni skupščini ugotovil, da te konvencije niso bile nikdar predložene vladi PP, da ni nikdar sklepala ta vlada o njih m da je prav zaradi tega zahteval pozneje v Narodni skupščini, naj se osnuje poseben zunanjepolitični odbor, ki bi ga moral zunanji minister sproti obveščati o razvoju zunanje politike. Mi pa ugotavljamo ponovno, da se teh konvencij nT upala predložiti doslej nobena vlada Narodni skupščini v odobritev In da namerava to storiti šele sedanja vlada, v kateri sedi kot notranji minister dr. Korošec. Dobro vemo, zakaj piše «Domoljub», da hujskajo samostojni demokrati na vojno. Klerikalno glasilo bi rado na ta način prikrilo grozno dejstvo, da je klerikalni notranji minister dr. Korošec pustil po svojih policijskih organih prelivati kri naših državljanov, ker so manifestirali v raznih mestih za našo državo in proti Italiji. V Beogradu je dr. Ko-roščeva policija vprizorila naravnost pokolj med manifestanti za pravice naše države in njenih državljanov, na desetine ljudi je bilo minuli teden ranjenih in eden izmed njih. ki se demonstracij niti udeleževal ni, ie na posledicah dobljenih ran v bolnici med tem že umrl. Kdo more trditi, da so bili demonstranti v Beogradu, da so bili vsi mnonoštevilni dijaki, nad katere je šla dr. Koroščeva policija z golimi bajoneti, sabljami in puškinimi kopiti, — samostojni demokrati? Samostojni demokratski poslanec Kosanovič ie celo miril demonstrante, da ne bi došlo do izgredov, pa žal, ni uspel. Krvoprelitja bi tudi nikdar ne bilo, ako bi policija nastopala tako, kakor nastopa v podobnih primerih v drugih kulturnih državah. V Italiji ni bil zaradi proti jugoslovenskih demonstracij nihče ranjen. Pri nas pa je orožništvo v Beogradu ponoči napadlo s kamenjem celo dijaški dom, ki ga je zgradil z lastnimi sredstvi kralj Aleksander, »n razbilo na njem vse šipe! Res, lepo je reformiral dr. Korošec policijo! In če so bili vsi ti ljudje, ki so demonstri-rali minule dni v vseh navedenih mestih, v resnici samostojni demokrati, potem je lahko SDS ponosna, ker more reči, da ima mnogoštevilne pristaše po "sej državi od Ljubljane pa doli do Skoplja v Južni Srbiji. In potem moremo reči, da bo kmalu odklenkalo tudi ljudem dr. Koroščeve vrste. Tudi mi smo za mirno sožitje z Italijo, toda na podlagi pravičnosti. Proti nettunskim konvencijam se izrekamo samo zaradi tega, ker se z njimi odpirajo vrata italijanskemu kapitalizmu in imperijalizmu v našo državo, še bolj -pa invaziji italijanskih delavcev, ki bodo le povečali brezposelnost pri nas in odjedali za majhno plačo našim ljudem že itak skromni zaslužek. Naši ljudje si ne bodo hodili iskat kruha v Italijo, kjer je dovolj stradajočih in kjer bi bili vedno izpostavljeni preganjanjem od strani fašistov, vsekakor pa je gotovo, da bodo prihajali Italijani k nam v čim dalje večjem številu, ako se odobrž nettunske konvencije v sedanji obliki, in da bodo za košček polente prevzemali vsako delo našim ljudem, ki ne morejo delati za tako skromno plačilo. Na ta način se bo le še povečalo izseljevanje naših ljudi v tuje dežele, ker ne bodo našli zadosti kruha doma. Če smo proti odobritvi nettunskih konvencij, smo pred vsem za to. ker hočemo, da se zavarujejo življenski interesi naših ljudi in da bi našim državljanom ne bilo treba hoditi s trebuhom za kruhom v tujino, ker bi nas doma izpodrivali Italijani. Klerikalne hujskarije proti SDS radi tegai njenega stališča nas ne bodo odvrnile od navedenega naziranja, tem manj, ker ga odobrava ogromna večina naše javnosti, kakor so pokazali dogodki zadnjih dni. Nas tudi ne moti nrav nič dejstvo, da zahtevajo sprejetje nettunskih konvencij londonski bankirji, pri Vaterih išče sedanja vlada posojilo. Prav dobro vemo, ia ti bankirji iščejo pri tem samo svoje koristi, ne na naših. Angleški kapital je zainteresiran tudi v Italiji, pa bi rad žel dDbiček direktno pri nas kakor tudi potom Italije, tako da bi nas izžemal od dveh strani. «Domoijub» napoveduje, da bodo klerikalni poslanci glasovali za nettunske konvencije, in sicer zato, ker hočejo preprečiti krviv spopad z Italijo. To je prazen izgovor, kajti do krvavih spopadov bi lahko prišlo le tedaj, ako bi ne izpolnjevali ratificiranih pogodb in ne od Narodne skupščine neodobrenih. Klerikalci se pač boje, da bi mogli zaradi tega vprašanja zleteti iz vlade in zato zapostavljajo tako Interese države kakor naroda svojim osebnim in strankarskim koristim. Odtod tudi izvira njihovo bevskanje, da hujskajo samostojni demokrati na vojno, ker se iz- demonstracije proti Italiji in nettunskim konyencijam. Dr. Korošec se je tega tako prestrašil, da je mobiliziral v Beogradu vso žandarmerijo ter zapovedal, da morajo na ljudi streljati. Zandarmerija je to povelje gosp. dotora Korošca vestno izpolnila. Po beograjskih ulicah je tekla kri in bilo je tudi več mrtvih, v bolnicah pa leži nad 50 težko ranjenih. Na enak način je postopala dr. Koroščeva policija tudi v vseh drugih mestih, zlasti v fialmaciji, kjer vlada proti nettunskim konvencijam največji odpor. Poslanci KDK so radi lega postopanja, ki daje dr ju. Korošcu krvavo spričevalo o njegovi nesposobnosti, nastopih v Narodni skupščini tako ostro in odločno ter zahtevali od vlade zadoščenje za prelito kri, da si vlada ni znala p.omagati drugače, kakor da je 9n51v«iq omt odposlala Narodno skupščino na počitnice. KDK je sklenila, da bo vodila v Narodni skupščini najostrejšo obstrukcijo, obenem pa bo vložila obtožbo proti dr. Korošcu. Razumljivo je, da je prelivanje krvi javnost še bolj razburila. Razna nacijonalna društva so po vsej državi sklicala protestna zborovanja proti policijskemu nasilju dr. Korošca. Dr. Korošec pa je šel še dalje in je prepovedal kratkomalo vse shode in dal policiji nalog, naj jih če treba tudi s silo prepreči. V glavnem pa je bila ta prepoved naperjena proti velikemu manifestacijskemu shodu KDK na Sušaku in v Osijeku. Klub KDK bo za to nečuveno nasilje in kršitev ustave pozval dr. Korošca seveda na odgovor in bo tudi radi tega vložil zoper njega obtožbo v Narodni skupščini. To nasilno postopanje dr. Korošca pa ga je tako dis-kreditiralo, da priznavajo tudi vladne stranke, da je postal dr. Korošec nemogoč in bo moral bržkone že v kratkem odstopiti kot minister. Zaradi protestov proti nettunskim konvencijam so se čutili Italijani užaljene in je italijanski poslanik v Beogradu vložil pri vladi kar tri proteste in zahteval zadoščenje. Z ozirom na to je tudi naša vlada protestirala v Rimu radi incidentov, ki so se odigrali na italijanski meji, kjer so fašisti napadli naše konzule, preganjali in zapirali ter pretepali naše ljudi, sramotili in zasmehovali na?o državo ter opljuvali in zažgali jugoslovensko zastavo. Splošno začudenje je zaradi teg? izzval ponižen odgovor naše vlade na italijansko protestno noto. Naša viada se ie v Rimu opravičila in izjavila, da bo poravnala vso škodo, ki je bila pri demonstracijah storjena italijanskim državljanom. Značilno 'e, da so fašisti z odgovorom naše vlade zadovoljni. O tem ponovnem in nepotrebnem ponižanju pred Italijo bo KDK sprožila razpravo še v Narodni skupščini, ki se zopet sestane v petek. 8. maja. Razumljivo je, da so t! dogodki zelo omajali položaj vlade, ki je že itak ves čas v skrajno mučnem položaju in poka na vseh straneh. Radikali se med seboj prepirajo, ker je večina proti Vukičeviču. Glavni odbor radikalske stranke ie vložil proti Vukičeviču obtožbo. o kateri bo razpravljal radikalski poslanski klub v svoji, v ta namen sklicr.ni seji 8. maja. Situacija je za Vukičeviča in njegovega najožjega zaveznika silno neugodna in splošno se pričakuje, da bo radikalski klub Vukičeviča prisilil da odstopi. V nič boljšem noložaiu ni g. Davidovič. Davidovičeva demokratska stranka se je izkazala kot izrazito srbijarjsko-hegemonistič-na stranka, ki zvesto podpira Vukičevič-Koroščev policijski režim in se za potrebe ter zahteve prečanskih krajev sploh ne briga. Zaraditega je zavladalo med prečanskimi pristaši Davidovičeve stranke silno nezadovoljstvo. rekajo proti ratifikaciji nettunskih konvencij, kakršne so sedaj. Ce bi bili naši klerikalci pošteni, bi zahtevali izpremembo teh konvencij v korist naše države, ne pa zahtevali, da jih naša država odobri proti volji vsega naroda, ki spoznava njihovo škodljivost za svoje življenske interese. Pošten sporazum med Italijo in Jugoslavijo ne bo rodil vojne, roditi jo morejo Ie nepoštene in krivične pogodbe, ki ne morejo Imeti trajne vrednosti. Naši klerikalci naj vedo, da jim bo njihovo Izdajalsko delo še ob pravem času poplačano in da se ne bodo izognili ljudski sodbi, kljub vsej lažnivosti, ki jo prodajajo v svojih listih pod zaščito tistih, ki so leta 1914. čelo z mon-štrancami v rokah hujskali na vojno. Politični pregled Ker je vlada i| . poslala Narodno skupščino zopet "i. na neprostovoljni odmor \ glavnem iz strahu pred odločnim nastopom KDK proti nameravani ratifikaciji nettunskih konvencij in so bili vrhutega ta teden še pravoslavni binkoštni prazniki, se je Vukiče-vičeva vlada vdala popolnemu brezdelju, tako da v vladi in Narodni skupščini ni bilo .Važnejših dogodkov. Tem večja živahnost pa je vladala izven parlamenta, ker je bila vsa javnost pod vtisom sklepa vlade, da ratificira nettunske konvencije. Dogodki, ki so se odigravali tekom minulega tedna po vsej državi, so globoko razgalili Vukičevičev režim; največji fiasko pa je doživel dr. Korošec. Spričo odpora, ki se je pojavil v vsej javnosti proti nettunskim konvencijam, si vlada ni znala pomagati drugače, kakor da je pokazala pravo lice in \ poslala v boj oolicijo in orožnike. Postopanje vlade ni izzvalo ogorčenja samo v prečanskih krajih, temveč tudi v Srbiji in v Beogradu samem. Minulo sredo! 30. maja je priredilo beograjsko dijaštvo Soteščan: V vrtincih usode (Povest nesrečne žene.) (Dalje.) ' it Ako me zasači Meljor, bom izgubljena.* Tu je samokres, rabite pa ga le v nujni *ili.» •Sedaj se ga ne bojim, dobro znam po-ineriti In zadeti.» •Tedaj me ne skrbi, da bi se vam beg ne ©bnesel.* •Bojim se, da bom zablodila, ker nisem [vajena kraja...» «V šumi, kakšno uro od bolnišnice, je pastirska lopa, kjer boste našli mojega konja; 'dvignite mu sedlo, pod katerim je shranjen zavitek z obleko in denar. Preoblecite se in odjezdite v mesto, nastanite se v hotelu »Zvezda«, tam se bova sestala in poglobila iv posvetovanje.* •Ali ne pojdete z menoj?* jo je zasrbelo. *Kje nameravate ostati?* •Tukaj*, ji je pokazal na posteljo. «Ne bojim se ničesar, saj mi ne morejo škodovati.* •Kakor ptica bom poletela iz kletke in lutešila hrepenenje po otroku.* •Po čigavem otroku?* je Evgen vnovič osupnil. •Po mojem edincu.* Leonora mu je povedala zgodbo o najdražjem, kar ji je ostalo od nesrečnega zakona. •In kdo vam ga je ugrabil?* ga je bolela njena izguba. «Tak razbojnik zasluži občutno ■kazen!*/' 1 •Nihče drugi ko Lambert ali njegov zaveznik. Sicer mi je Meljor to utajil, a mu ne verjamem.* •Upravitelj je lažnik; uničiti je hotel tudi nedolžnega otroka, načrt pa se mu je izjalovil. Vi ste na poti v življenje, nasilnika pa bo zadela zaslužena kazen.* •Oh, kako vam bom hvaležna!* •Poprej ne odneham, dokler vam ne vrnem, kar ste po krivici izgubili. Požurite se, milostiva!* Odprl ji je vrata celice, Leonora se je preoblečena zavila v plašč in odšla po hodniku. Za njo se je plazil možak, ki jo je na dvorišču dohitel in ustavil. •Kdo si?* se je osorno zadri. Zena je podvojila korake in bežala proti izhodu. •Stoj!* je glasneje zakričal ter jo "grabli za plašč. Izmuznila se mu je, toda zlobnik jo je zopet ujel in zasadil svoje kremlje v njene rame. S težavo se mu je izvila ter mu namerila s samokresom. Umaknil se je, misleč, da stoji pred nevarnim nasprotnikom, kjer ni varen življenja. Njegov umik jo je opogumil, brž je odrinila železna vrata in zbežala v označeni smeri proti gozdu. Meljor se ni upal takoj za oborožencem, sledil mu je od daleč, kmalu pa se je vrnil nazaj na dvorišče. Begunka je dospela v gozdič v pastirsko stajo, kjer je našla konja, denar in obleko. Urno se je preoblekla in odjezdila v silnem diru oroti glavnemu mestu, XIX. Odkar je Narcisa opazila, da jo zalezuje brat Karel, graščakov privrženec, je živela v neprestanem strahu za svojega rejenčka. Slutila je novo nevarnost, uverjena, da ji bo Lambert skušal škodovati. Posvetovala se je z gospo Škarlelo, kateri je po ovinkih naročila, naj pazi na vsako nepoklicano osebo. Rednica ji je obljubila strogo nadzorstvo, misleča, da čuva otroka, kateremu je vzgojiteljica prava mati. Bolj kot prej se je Narcisa izogibala ulice, kolikor ji je dopuščalo opravilo. Z nobeno tujo osebo ni občevala in nikogar ni vabila v svoje stanovanje. Nekega popoldne jo je iznenadilo r-očno trkanje na vrata. Vstopil je mož, imenitno oblečen, s srpim pogledom in z resnim obrazom. •Ali je dovoljeno?* je vprašal porogljivo, ker ni čakal poziva. Plašno je odložila delo, roke so ji omahnile v naročje. •Zares častno opravilo!* je pogledal njeno vezenino. Zaničljivo ie namrdnil čelo in dostavil: «S tem boš ovekovečila slavo svojega imena.* •Pošteno se preživljam*, ra je ponovno zavrnila. »Sicer pa te nisem vabila, v pismu sem ti razodela.* i .r-- •Pisma, katero si pustila na mizi, nisem razumel. Sanjala si o umoru neke Leonore Pelanove, zanesljiva poročila pa govorijo, da živi kot bolnica v norišnici v Neurju,* Po-, Vse kaže na to, da bo ta stranka popolnoma l da glasuje za to posojilo tudi KDK kot pred razpadla. V Slavoniji so vse organizacije sklenile, da korporativno izstopijo iz Davidovičeve stranke in se pridružijo KDK. ker vidijo, da je to edina stranka, ki res z^topa interese prečanskih pokrajin in vodi neustrašeno borbo za resnično in popolno enakopravnost vseh državljanov. Ta pokret se je začel naglo širiti tudi na Hrvatskem in v Dalmaciji. Zato je vodstvo Davidovičeve stranke sklicalo 4. junija v Zagrebu konferenco zastopnikov prečanskih demokratov. Udeležilo se je konference 238 delegatov. Vsi so zelo ostro kritizirali politiko stranke, zlasti pa naglašali, da se stranka sploh ne briga za želje in zahteve prečanov. marveč se je slepo udinjala velikosrbskim hegemoni-stom, tako da so prečanski davidovičevci (v Sloveniji so že itak popolnoma izginili) samo še štafaža srbijancev. Tudi oba poslanca, dr. Ribar in dr. Angjelinovič, sta morala to priznati. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo revizijo ustave, vpoštevanie prečanskih zahtev in odpravo srbijan-ske nadvlade, sicer bo Davidovičeve stranke v prečanskih krajih še pred prihodnjimi volitvami konec. Vodstvo demokratske stranke ie sedaj v hudi zadregi, ker ne more ne naprej ne nazaj. Če vpošteva zahteve zagrebške konference, se zameri srbijancem. če pa jih hoče izpolniti, ni druge poti kakor da zapusti Vukičeviča in se pridruži KDK. O londonskem 14milijardncm posojilu je sedaj vse utihnilo. Klerikalci in radikali so že cele mesece napovedovali, kako dobro da bodo delili, in so se širokoustili. da je že vse gotovo. Sedaj pa se je izkazalo, da Angleži Vukičeviču in Korošcu ne zaupajo in zahtevajo vedno nove garancije, zlasti pa. stavnica prečanskih Dokrajin. Razumljivo je, da KDK taki vladi, ki nima zaupanja naroda, ki uganja najhujšo korupcijo in ki se je proslavila s prelivanjem krvi, ne more zaupati. Zato seveda tudi ne more glasovati za to posojilo, tem manj, ker nima jamstva, da bo posojilo pravično razdeljeno in da pri tem ne bo šla polovica za »zarado*. S posojilom zategadelj zaenkrat ne bo nič. To pa pomeni ra vlado najhujši udarec, ker je polagala vse svoje nade na to, da si bo s tem posojilom kupila zaupanje naroda. Kakor vse kaže, bomo kmalu imeli krizo vlade. Nekateri celo napovedujejo, da bo morala vlada odstopiti še ta teden pred sestankom Narodne skupščine. Kako vlado bomo cobili potem, je težko reči. Vsi politični krogi — ra-zem klerikalcev seveda, ki stoje in padejo z Vukičevičem — pa naglašajo, da brez KDK ne bo šlo. KDK Je danes v državi tako močan faktor, da se brez nje ali celo proti njej ne da vladati. Tega se zavedajo xudi klerikalci, ki pa tudi vedo, da je njihovega oaševanja z vstopom KDK v vlado konec. Zato se poslužujejo vseh sredstev, da bi to oreprečili. Pomagala pa jim ne bo ne Koroščeva policija, ne hudič in pekel, ne laž in natolcevanje, kajti ljudstvo Je klerikalno-radikalskih kravjih kupčij sito in zahteva vlado poštenja, reda in zakonitosti. Dokler KDK nima »amstva, da dobimo res tako vlado, v vlado ne bo šla. marveč bo raje ostala v opozicji in počakala do orihod-njih volitev, ko ji bo narod sam dal moč, da bo imela v parlamentu več'.no in ii ne bo treba sklepati kompromisov z drugimi strankami. Na to pa morajo delati vsi njeni pristaši in že danes skrbeti, da se vrste KDK ne samo podvoie. ampak podesetoriio. To ie edina prava in sigurna not do zmage. Ia zavlada končno v naši državi orava demokracija, enakopravnost, red. zakonitost in s tem blagostanje vsega poštenega in delovnega ljudstva. kazal ji je uradno potrdilo z označbo, kdaj in zakaj je bila sprejeta v bolnišnico. «Z lastnim nasilstvom se ponašaš«, je zavrgla njegovo dokazilo. «Našla je, kar je iskala. Oskrunila je dan najine poroke in pozneje me je napadla s samokresom. Poglej, kako nepremišljeno razdiraš, kar je sklenjeno pred Bogom. Kako se boš opravičila?* «S tem, kar sem čula na lastna ušesa ...» «Prazna domišljija, nikar me ne razburjaj !» «Povej mi, kdo te je obvestil na letovišču o umoru Leonore Pelanove in od koga si zahteval ukradene papirje?* «Nihče», je pihnil razjarjen. «Kdo naj voha budalosti tvoje domišljije?* «Ali ne veš, kako si me preganjal po raz-stanku z ničvrednim neznancem? In kaj si govoril ob moji postelji, kjer sem se potuhnila, da sem te premotila?* «Sodeč po besedah bi rekel, da se ti je zmešalo...» «Rad bi me spravil v norišnico kot Leo-noro...» «Tako sumničenje odklanjam. Nisem ti še skrivil lasu, Leonora pa uživa, kar je zaslužila.* «Tvoj razgovor z neznancem mi ne bo nikoli izbrisan iz spomina ...» «Ali boš izvajala posledice?* je izrekel po kratkem molku. «Ne, dokler boš pustil v miru mene in očeta.* »Zahtevam, da se vrneš na Ležišje, ali pa te bo primoralo sodišče po zakonu...» «Nihče me ne bo prisilil, da bi ravnala proti svoji volji.* - «Proti svoji trmi», ji je popravil. »Ampak najprej bom govoril jas in svet bo strmel, kadar odkrijem hudobnosti, katere sem pokrival s svojim imenom.* «Oh, ubogi oče!* Narcisa je bolestno za-ihtela ter si pokrila obraz z rokami. '«Pa tudi brat!* je maščevalno dostavil. «Dovoli, naj prečitam obtožnico, katero je sam sestavil in podpisal.* Graščak je odprl listnico, razvil je listič in čital: «Podpisani potrjujem, da sem ponaredil menico za 50.000 srebrnikov, glasečo se na ime mojega svaka graščaka Lamberta z Ležišja, ki mi jo je dobrotno priznal in odpustil zasluženo kazen.* «Lažniku ne verjamem*, ie Narcisa neverno odkimala. «Ali poznaš to pisavo?* ji je pokazal podpis na izjavi. «Tudi brata si zapeljal? Tako si vsakemu posebej pritisnil na čelo znamenje sramote.* «Lahko jo izbrišeš, ako izpolniš mojo željo. Vrni se nazaj v moje naročje, ali pa trpi zase in za druge! Vsi ste v mojem oblastvu.* Narcisa je omahnila na stol; vrgel jo je strah pred novo pokoro, katero bo morala sprejeti. «Odpovem se življenju*, je govorila v pretresljivem joku. «Pripravljena sem umreti iz ljubezni do nesrečnega očeta.* «Odklanjam vsako odgovornost... Lahko si izbereš smrt, a jaz bom pojasnil svetu, zakaj si to storila.* «S teboj ne morem živeti*, je jeknila obupno. Velezanimiva šola za naše gasilce v Ljubljani Jugoslovenska gasilska zveza, ki šteje 616 gasilskih društev Slovenije v 36 gasilskih župah, je priredila v soboto in nedeljo dne 2. in 3. junija vi Ljubljani tehnični tečaj za svoje podeželske gasilske vaditelje. Tečaja se je udeležilo nad sto podeželskih gasilcev, ki so z največjim zanimanjem sledili predavanjem in tehničnim izvajanjem« ki so se pod vodstvom zveznega podstaroste Jerneja Vengusta in Josipa Turka začela v soboto ob 1. popoldne. Oddelek ljubljanskih prostovoljnih gasilcev je pod vodstvom g. Milka Hojana seznanil udeležence s prepotrebnimi prostimi in redovnimi vajami, nakar je g. France Pristovšek temeljito in razumljivo obrazložil ustroj brizgalnic vseh vrst Sledilo je predavanje g. Konrada Gologranca O konserviranju in rabi cevi in konopcev, o stavbah. požarnem redu in gasilskih ogledih. Predavatelj je s svojo živo besedo zainteresiral vse poslušalce. In kot zadnja točka sobotnega predavanja je zatem sledilo velepoučno predavanje g. dr. Otmarja Krajca o prvi pomoči in transportu bolnikov. Kakor zna le g. dr. Krajec, je na preprost in temeljit način v dveurnem predavanju seznanil poslušalce z vsem, kar jim je treba znati, ako hočejo ponesrečencem res pomagati. S praktičnimi poskusi in vajami je dal udeležencem priliko, upoznati se z vsemi pripravami, ki so nam v nesrečah potrebne. V nedeljo dopoldne je začel s predavanji gospod Ljudevit Musek, ki je udeležencem nazorno obrazložil ustroj gasilskih društev ter jih pripravil k ustanavljanju novih in nadziranju starih gasilnih društev. Sledilo je predavanje g. Avgusta Vengusta o dolžnostih župnih in društvenih funk-cijonarjev, o disciplini, nastopih, taktiki itd. To predavanje je bilo važno in zanimivo, kajti predavatelj je opozoril na vse nedostatke, na katerih bolehajo naša gasilna društva. Želeti je le, da se podeželski gasilski vaditelji res zavzamejo za odpravo vsega, kar škoduje in smeši gasilna društva. Teoretičnim predavanjem so sledile nato tudi praktične vaje. Pod vodstvom g. Janka Hojana so se udeležencem obrazložile različne vrste brizgalnic, lestev itd. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo je nastopilo z na- «Zato, ker ljubiš drugega... Zaradi njega si se ponižala v uboštvo in zavrgla bogastvo.* »Ker obsojam krivico*, mu je odvrnila. «Cigav je otrok, za katerega se zavzemaš?* je zagrmel razjarien. «Tvoj», jo je osrčila ljubezen do nedolžnega otroka. «Mati mu je Leonora, tvoja zavržena soproga.* Kje je izvržek, kukavica v tujem gnezdu?* »Izročila sem ga skrbnemu varstvu in zaščitila pred zalezovalci.* «Prav. Tako lahko brez ovire odpotuješ, moj voz stoji na cesti...» «Kam naj odpotujem?* je ostrnela. «Z menoj na Ležišje. Ni še prodrla v javnost vest o najinem razdoru; mislili bodo, da se vračaš z letovišča ...» «Ne morem s teboj*, se je branila, zakaj nemogoča se ji je zdela misel na odhod z morilcem lastne soproge. Kdo bo povedal otroku, da živi njegova mati ter ga položil v njeno naročje? Ali naj ga izroči okrutniku, da ga uniči, kakor je hotel uničiti njegovo mater? »Bridko boš obžalovala svojo trmo*, ji je zapretil in zgrabil za roko. «Preden bo zato-nilo solnce, bosta tvoj oče in brat oddana sodišču, ako ne izpolniš moje želje.* «Nasilnik!» je kriknila z obupnim glasom. Takoj pa ji je odpovedala telesna in duševna moč, zopet se bo morala pripraviti za rovo žrtev na oltarju svoje rodbine. «Ali hočeš?* jo je priganjal. «Ura poteka.* «Počakaj, da se poslovim*, se je uklonila in odšla iz sobe. Tekla je k rednici Škarleli naročit, naj pazi na otroka, za kar ji je dala N vadno ročno, snemalno in pa parno brizgalnico, dalje z mehanično Magirusovo lestvo, stikalnimi lestvami, raztezalniml lestvami, strešno lestvo in kljukastimi lestvami. Gasilno društvo tobačne tovarne je nastopilo s svojo vozno četvcrokolno brizgalnico. Gasilno društvo Kožarje-Podsmreka POLJANSKA DOLINA. Zadnja sokolska prireditev na binkoštno nedeljo je v vsakem oziru je pokazalo svojo kombinirano brizgalnico, ki je j izpadla prav povoljno. Vse telovadne točke od glede na svoj ročni in motorni pogon jako prak-'naraščaja do odraslih telovadcev in telovadkinj tična za naša podeželska gasilna društva, ki ni-j so se izvršile za naše razmere prav dovršeno, v majp vedno na razpolago strokovno izvežbanega j zadovoljstvo obilega občinstva in gostov od blizu strojnika. Gasilno društvo Bizovik je nastopilo s in daleč. Posebno je gledalcem ugajala telovad- svojo snemalno motorno brizgalnico, gasilno društvo Moste pa s svojo dvokolno motorko. Vsako društvo je poslalo tudi oddelek svojega moštva, ki je pokazalo udeležencem, kako je treba z brizgalnico ravnati in kako jo je pognati v delo. Ob ba na orodju, za kar so telovadce v priznanje in zahvalo nagradili z obilnim ploskanjem. Kakor že omenjeno, je bila prireditev prav dobro obiskana. Naš Sokol je lahko ponosen na to prireditev, na kateri se je pokazala njegova delavnost, priliki razkazovanja brizgalnic je trobentaški požrtvovalnost in vztrajnost Po telovadbi se je vodja, mestni poklicni gasilec g. Košiček, sezna- j razvila neprisiljena prosta zabava v Sokolskem nil udeležence tudi s potrebnimi gasilnimi signali, 'domu, ki je trajala v pozno noč. — ,0b tem času, Končno so nastopili tudi mestni poklicni gasilci (kmalu po začetku meseca junija, se je. prejšnja pod vodstvom g. Ivana Furlana ter razkazaJi I leta z ugodno pomladjo že pričela košnja. Leios udeležencem vse svoje gasilske in reševalne pri-J pa, kakor vse kaže, se bo morala odložiti na prave. Udeležence so zlasti zanimale razne krinke1 konec meseca, ker je trava v rasti zaradi ne-proti dimu in plinu, skakalni in drsalni prt, rešilni j ugodnega in hladnega, naravnost mrzlega vre-pasovi in razne druge priprave, ki jih vodijo ga- mena silno zaostala; celo tako zaostala, tudi če silci s seboj na požarišče in k drugim nesrečam.! se še tako popravi, se bo pri pr\:i košnji le malo Višek zanimanja je vzbujala mogočna avtomo- nakosilo. Ce ne bo pozneje, jeseni, boljše, bo za bilna brizgalnica, ki je bila res nekaka kraljica v primeri z ostalimi delujočimi brizgalnicami. Tečaj je zaključil oddelek plezalcev ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva, ki je pod vodstvom g. Karla Štruklja pokazal nekaj prav lepih plezalnih vaj s kljukastimi lestvami. Po končanem tečaju so si udeleženci ogledali ljubljanski kmeta letos tu pri nas kaj trda. Prej razne nezgode, zdaj pa še slabe letine; nobenih posebnih dohodkov, a plačilna bremena in dajatve pa vedno stare. PRAPROTNO RUKOVICA. Prostovoljno gasilsko društvo na Bukovici priredi v nedeljo 17. junija veliko vrtno veselico z godbo in srečolovom ^!na Praprotnem v gostilni «Kazina>. Ker je dru- velesejem, kjer so bile ravno tedaj v obratu ondi! štvo na novo ustauovljeno in še brez gasilskega razstavljene bnzgalnice različnih tvrdk. I orodja, prosimo cenjeno občinstvo in tovariše ga- Taki poučni tečaji so za razvoj in napredek, silce, da se udeleže veselice v obilnem številu in našega gasilstva velikega pomena in le želeti bi nas gmotno podprejo. — Odbor, bilo, da zveza nastopi s sličnimi tečaji po po-| CERKLJE PRI KRANJU. Prostovoljno gasil-sameznih župah, kjer bi se lahko udeležilo tečaja no in reševalno društvo cCerklje pri Kranju> vse moštvo dotičnih gasilnih društev. Da so se hoče in mora izboljšati gasilno orodje ter si na-mogli kriti udeležencem stroški, gre predsvem, baviti motorno brizgalno, ki bi odgovarjala res-zahvala obema velikima županoma, ki sta zvezi nični krajevni potrebi. V ta namen zbira pri-v ta namen votirala primerno podporo iz toza- spevke. Obrača se do vseh dobročutečih src. Pri-devnega državnega kredita. Hvala jima in vsem,1 spevajte vsak po svoji moči! Vsak, tudi najmanjši ki so pripomogli k tako lepemu in potrebnemu dar se hvaležno sprejme. dobro zabavali v naši divni Krašnji in pripomogli društvu, da si nabavi potrebno orodje. — Na pomoč! KRASINEC V BELI KRAJINI. 2e nekoliko let sem so pri nas obljubljali, seveda vsakibrat le ob kakem požaru, da bodo ustanovili gasilno društvo. Toda vedno je ostalo le pri besedah, dokler se tega dela ni oprijel z vso vnemo in energijo naš, za našo vas velezaslužni posestnik Peter Pezdirc iz Krasinca. Na njegovo prizadevanje so lansko leto koncem septembra res ustanovili društvo ter izvolili sledeči odbor: Peter Pezdirc, načelnik; Niko Joklevič, podnačelnik; Niko Kambič, blagajnik; Anton Stankovič, tajnik; itd. Kako se je naš odbor oprijel svoje naloge, se razvidi iz tega, da imamo po osmih mesecih že novo četverokolno brizgalno, katere blagoslovitev je bila na binkošt-ni ponedeljek dopoldne na Krasincu. Kumoval zavitek z denarjem. »Odpotovala bom za nekaj časa k sorodnikom v daljne mesto», ji je omenila. »Glej, da se otroku kaj hudega ne primeri.* Lambert je sta! pri oknu in videl, da je Narcisa hitela čez dvorišče v preprosto hišo nedaleč od palače. »Tam bom našel otroka in njegovo rednico,* se je ugriznil v bledo ustnico, »najprej pa moram dobiti njo, da po-krijem sramoto.* Kmalu je prispela Narcisa s kovčegom, vrgla ga je na voz in sedla zraven graščaka. »Zdaj si moja*, ji je položil roko okrog pasu, po obrazu se mu je prelivala vražja zadovolj-nost. Našel je zvijačo in dosegel, kar je nameraval. »Kam me boš odvedel?* ga je vprašala med vožnjo po daljšem molku. »Na jug, da se razvedriš in pozabiš. Od tam te popeljem domov na Ležišje*, ji je odgovoril. \ Narcisa je vzdihnila in molčala. XX. Preoblečena Leonora je jezdila proti glav-nemu mestu. Za gričem ji je izginilo Neurje — njena dosedanja mučilnica, dočim se je v daljavi belilo predmestje kakor rešilna zarja po viharni noči. V mislih je objemala otroka, vse ovire je sklenila premagati, njeno trpljenje je izginilo v globini materine ljubezni. Nova moč je oživela v njenih prsih — upanje V novo življenje na strani svojega edinca. Na nebni modrini je bledela polna luna med zvezdami, ki so druga za drugo ugašale v vsemirju. V samotno mestno ulico je posijala vzhajajoča zarja. Junaška begunka je zavila ored dogovorjeno gostilno »Zvezda*, izročila je konja hlapcu z napitnino in naročilom, naj ga oskrbuje, dokler se ne povrneš Takoj po zajutreku se je odpravila v mesto na poizvedovanje po otroku, čeprav je obljubila Evgenu, da ga bo počakala. Hodila je iz ulice v ulico, upanje in ljubezen sta oslajala njene korake. Na glavnem trgu je opazila moža. ki je čakal, da bi ga kdo pozval na delo. Od presenečenja so se ji zašibila kolena in srce ji je vzkipelo, zakaj spoznala je moža, čigar ženi je izročila nekdaj svojega otroka. Tako je našla po naključju živo sled, ki jo je toliko časa iskala. Vendar pa se ni mogla opogumiti, da bi bila stopila predenj ter ga vprašala po otroku. Ni bila še dovolj utrjena v zavesti, da je resnično on, katerega ji je naslikala domišljija. Počasi se je sprehajala po trgu, čakaje, kam bo odšel, da mu bo neopaženo sledila. Mimogrede se je ustavila ob delavcu, čakajočem na zaslužek. Podarila mu je dvajsetico, na kar ga je vprašala, ali pozna moža, stoječega na nasprotni strani. »To je postrežček Škarlž*, ji Je povedal med dvomljivim opazovanjem. »Ali je oženjen?* je radovedno poizvedovala. «Da,» je pritrdil. »Nekaj časa je slabo shajal, odkar pa redi tujega otroka, se je dvignil na konja.* »Morda je plačan za oskrbstvo?* ^rIf »Od tujke, ki mu je pustila otroka, ne dob: ničesar. Pač pa ga podpira neka druga gospa iz usmiljenja do sirote.» »Pa kje je otrokova prava mati?* »Govorijo, da se je ponesrečila, ali pa jo je nekdo umoril. Škarle je bil brez sredstev in je sklenil otroka oddati v mestno zavetišče, v zadnjem trenutku pa se mu je odprlo plemenito srce in oskrbelo otroku primerno vzgojo.* »Kdo je neki ta dobrotnica?« jo je natihem zaskrbelo. »Morda se je Dlačana graščakova najemnica izdala za njegovo mater ter ga bo izročila okrutniku, čim bo nekoliko dorasel.* # Postrežček Škarle se je medtem naveličal dolgočasnega čakanja ter se je odpravil proti domu. Za njim je v primerni razdalji odšla tudi Leonora, roke so se ji širile v objem in ustnice v poljub ob misli na dragega izgubljenca. Dospela je pred hišo, kjer je stanovala Skarletova družina. Vrata so bila še odprta, kamor je izginil mož, ki ga je zasledovala. Zavila je po stopnicah v podstrešje, srce se ji je krčilo in raztezalo v napetem pričakovanju. Odprla ji je preprosta ženica ter jo je ne-zaupno motrila od nog do glave. Spomnila se je naročila otrokove dobrotnice. naj pazi na njenega varovanca. Njeno skrbno oko je zaslutilo nevarnost, preden je tukaj spregovorila kakšno besedo. »Vi ste gospa škarlela ter imate nekega rejenca*, je začela po kratkem molku. »Prišla sem zaradi važne zadeve.* »Pa kdo vas je poslal?* je strmela ženica, videča, da se je izpolnilo njeno domnevanje. »Srce me je privabilo...» {Dalje prih.) je gospod minister n. r. dr. Niko Zupanič iz Pri-mostka. Slavnosti so se udeležila tudi sosednja društva, Metlika z zastavo, potem Gradae in Pra-votina. Govorili so: domači župnik, boter dr. Zupanič, načelnik g. Voss iz Metlike in društveni načelnik g. Peter Pezdirc. Po končani svečanosti je bil obhod z brizgalno skozi vas na vrt g. Zupa-niča, kjer je bilo skupno kosilo in društvena veselica. Igrala je metliška mestna godba. Popoldne so prihiteli ljudje z avtomobili, vozovi, kolesi in peš iz bližnje in daljne okolice, tako iz Metlike, Črnomlja, Semiča, Adlešič in sosednji Hrvatje. Mi Krasineani smo dolžni vsem, ki so nas obiskali in onim, ki so nam z lepim izkupičkom pripomogli do izplačila nam in okolici prepotrebne brizgalne, izreči naj prisrčne jšo zahvalo. OPLOTNICA. Čebelarska podružnica za konjiški srez priredi v nedeljo 10. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne celodnevni čebelarski tečaj pri čebelnjaku g. Josipa Srebreta. Tečaj vodi predsednik cZveze čebelarskih podružnic za mariborsko oblast* g. H. Peternel. Dobro došel vsak, ki se zanima za čebelarstvo. ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Sem čevljarski mojster, invalid z leseno nogo, oziroma protezo, in izvršujem svoj obrt s težavo, ker je vsestranska denarna kriza, katere ne občutimo samo obrtniki, ampak vsi stanovi. Še pred vojno sem naložil nekaj dena.ja od svojih prihrankov v poštno hranilnico in z veseljem sem vzel na znanje, da se mi denar zopet vrne. V ta namen sem rabil domovnico in sem se tozadevno obrnil dne 29. junija v svojo domovinsko občino Sveti Krištof. V občinski pisarni sem na moje presenečenje naletel na mladega tajnika, ki me je napotil po kolek za 20 Din. Ko sem se vrnil s kolkom, mi je ponudil zloženo polo papirja s pripombo, da je moja domovniea že izgotovljena. Mudilo se mi je na vlak, in v prepričanju, da mi je izročil domovnico, nisem osebno prečital. Gospodični poštarici v Rimskih toplicah izročim pismo (misleč, da je domovniea), katera mi prečita sledečo vsebino: «Bitte Her,*n Hennann um Betrag von Din 147 50, denn ich musa dag Geld ara ersten abliefern, so bitte, wenn es moglich ist, es zu schicken. Bitte noch einmal* Mici Spindler, Hotel Stara pošta. — Sedaj sem prepričan na podlagi lastnih izkušenj, da so kritike v /v^linirn - - - - ' - ' - - .. polno, in velika je škoda, ki jo povzročujejo s svojim kužnim značajem. prostorih! Iz naših gnojišč pa odteka gnojnica v bližnje jarke in vodotoke! Ali ni to «narobe-go- n. . . , .. ■ ,. ... .. ,. . , I spodarstvo*? Če ni dosti gnoja in gnojnice za - Danes trpi udi hmelj pred boleznijo, ki ,o do, travnjk naj se rabj umetna ^nojilafD(>sedaj je predlanskim sploh nismo poznali. Napada ga neka bDo že dosti časa> ddati posku8se s tem> kakoJ^ vrsta peronospore k, j, pravimo «smod, m ki umetna jjla izpIačujejo! Ne mičaimo tedaj nam lahko povzroča velikansko škodo Ali smo; našjh travnikoy ne ^ 1 ^ ^^^ ^lek! Dokler ne popravimo teh svojih napak. ni misiliti na uspešen napredek naše živinoreje! Lačni travniki — lačna živina! Vzemimo si ta nem še nič, kakor se vidi. Tudi proti tej bolezni se priporoča škropljenje z raztopnino modro galice in apna, tako kakor pri trtah. Prvo škropljenje bi moralo biti danes že končano, toda če pregledujemo mestoma naše hmeljske nasade, ne vidimo skoraj nikjer kakega sledu o škropljenju. Naši hmeljarji se zanašajo na srečo in drže roke križem. Res, da stane škropljenje mnogo truda in stroškov, ali brez truda ni pravega uspeha. Kdor so je odločil za hmelj, se mora odločiti tudi za škropljenje! Komur bo peronospora osmodila k srcu! ★ Popravek. V zadnji številki je čitati T članku cV času zelenega krmljenja*, v 13. vrsti namesto csočne paše* pravilno csočne pese*. Tedensld tržni pregled ŽITO. Zadnje dni so cene žitu na vseh evrop-hmelj in pokvarila letošnji pridelek, si mora sam skih in ameriških tržiščih nazadovale. To nazado-sebi pripisati to posledico. Nujno svetujemo za- j vanje cen je posledica dejstva, da je tako v Evropi radi tega vsem hmeljarjem, da se poprimejo, kakor tudi v Ameriki vreme v zadnjem času za škropljenja ravno tako. kakor so se ga poprijeli i razvoj pose/kov ugodnejše. Zlasti v Ameriki je težko pričakovani dež znatno izboljšal izglede za letošnjo žetev, pri nas pa je nastopilo gorkejše vreme. Seveda danes še ni gotovo, če bo letošnja svetovna letina uogdna, od česar je v prvi vrsti odvisen bodoči razvoj cen žitu. V naši državi cene niso v toliki meri popustile kakor drugod. Na ljubljanski borzi velja baška pšenica (78 do 79kg), dostavljena na postajo v Sloveniji, 407 50—410 dinarjev za 100 kg, slavonska pa 395—397 50 Din za 100 kg. Turščica se prodaja po 337 50—340 Din za 100 kg, moka «0> pa (dostavljena v Ljubljano) po 540—545 Din za 100 kg. ŽIVINA. Na živinski sejem, ki se je vršil v sredo 6. t m. v Ljubljani, je bilo prignanih 56 volov, 59 krav, 323 konj, 16 telet in 406 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 23 volov, 25 krav, 45 konj, 11 telet in 390 prašičkov za rejo. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Veliko povpraševanja je bilo po prašičkih za rejo, ki so se živahno trgovali. Za kilogram žive teže so bile naslednje cene: voli, prvovrstni 950 Din, drugovrstni 850 Din, tretjevrstni 8 Din, krave, debele 5 Din do 6 Din, krave klobasarice 3 Din do 450 Din, teleta 14 do 15 Din. Cene prašičkom po velikosti. Cene tujemu denaiju *Na zagrebški borzi se je dobilo 6. t. m. v denarju: 1 ameriški dolar za 56 Din 20 par do 56 Din 40 par; 100 avstrijskih šilingov za 798 Din 25 par do 801 Din 25 par; 100 italijanskih lir za 298 Din 50 par do 300 Din 50 par; 100 češkoslovaških kron za 168 Din 6 par do 168 Din 86 par; 100 madžarskih pengov za 991 Din 30 par do 993 Din 30 par; 100 nemških mark za 1358 Din 50 par do 1361 Din 50 par. danja vlada ne dž živeti. Nikakor ni všeč klerikalcem, da se pred svetom razkrivajo njihove lumparije, zato kriče o cdivjanju pokvarjene gospodo. Da, da, divja, divjd klerikalna gospoda, pa tudi njo bomo ukrotili! -j- Proti posojilu. «Domoljubu» ni všeč, ker sta oba voditelja KDK Radič in Pribičevič sklenila, da bo opozicija poostrila borbo proti inozemskemu posojilu. Krokodilove solze pretaka zaradi tega hinavski in pravi: Če ne bo posojila, ne bomo mogli graditi železnic ter urediti cest in rek in na tisoče ljudi ne bo dobilo zaslužka. «Domoljub> bi pač ne bil klerikalno glasilo za podeželsko ljudstvo, če ne bi zavijal. Predvsem Radič in Pribičevič nista proti posojilu, sta pa proti načinu, kako hoče sedanja vlada prevzeti ogromno 13milijardno posojilo. Taki vladi, kakor je sedanja, pač nihče v državi ne more zaupati, da bo z milijardami gospodarila preudarno. Zato se opozicija bori proti najetju tako velikega posojila, «Domoljub> pa se boji za posojilo ne zavoljo kmetov in delavcev, ampak zaradi klerikalnih kas, ki bi rade imele kaj deleža. » Sejmi 8. junija: Podturen. 9. junija: Kamnik, Žužemberk, Šmarjeta ob Pesnici, Pilštanj. 10. junija: Lož. 11. junija: Litija. 12. junija: Stari trg (okraj Črnomelj). 13. junija: Brežice, Zigarski vrh (za živino), Zdenska vas, Brunk, Ziri, Trebnje, Vratišinec, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Št. Janž pri Dravogradu, Kozje. 14. junija: Loka (okraj Laško), Dole pri Litiji, Žalec. 15. junija: Planina pri Brežicah (samo za živino), Semič, Dob, Kočevje, Jagnenca, št. Vid (okraj Litija), Nedelišče, Mozirje, Oplotnica, Ko-strivnica. 16. junija: Mokronog, Kotredež, Prosenjakovci. -f- . Človek bi menil, da bo v članku s takim naslovom vendarle enkrat okregal svoje gospodarje in prav posebno še notranjega ministra dr. Korošca, čigar beograjski orožniki so nedavno tako vneto razganjali visokošolce in druge, ki so v pravem narodnem navdušenju hoteli demonstrirati proti grabežljivi Italiji. Pa nič tega ni v omenjenem članku . Namesto, da bi «Domo-ljub> po zaslugi okregal svoje klerikalne voditelje, se zaletava v voditelje Kmetsko-demokrat-ske koalicije in jim na pristno svoj farizejski način očita, da se hočejo polastiti državne blaga,in-\ tJikakor ne gre v račun, da so se kmetsko-demokratski poslanci zavzeli za ljubljanski velesejem in dosegli polovično vožnjo za vse posetnike, da dvigajo glas za zapostavljene pre-Žanske trafikante, da se brigajo za najbednejše ined bednimi, za upokojene orožnike, ki jim se- * Slava 16. artiljerijskega polka. 16. topničar-ski polk je praznoval te dni svojo slavo kakor vsako leto v vojašnici na Dunajski cesti kot spomin na dan, ko so baterije tega polka prvič stopile na Gosposvetsko polje. Slavi so prisostvovali odlični zastopniki ljubljanske javnosti. * Izpremembe v državni službi. Deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Škofji Loki dr. Milko Kranjc je imenc.an za svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani, sodni svetnik pri okrajnem sodišču v Radovljici dr. Jakob Pre-šern pa pride v Škofjo Loko. V Radovljico, na mesto Prešerna, je premeščen dr. Andrej Dolinar, do sedaj sodnik v Mariboru. Upokojena sta vodja zemljiške knjige Josip Begovič pri okrožnem sodišču v Celju in kanclist Ladislav Vončina pri okrajnem sodišču v Kozjem. Pristopajte k Vodnikovi družbi! * Danski učitelji posetijo našo državo. Med mnogimi drugimi tujimi posetniki pridejo letos v Jugoslavijo tudi učitelji iz Danske. Posetili bodo Beograd in naše Primorje, kjer nameravajo ostati nekaj tednov. * Kresovi sv. Cirila in Metoda, le v predvojnih časih je narodno zavest v ponemčenih krajih ob jezikovni meji močno utrjeval in pospeševal običaj, da so se na predvečer gcdn (4. julija) slovanskih bratov sv. Cirila in Metcda prižigali na vseh vrhovih kresovi širom naše zemlje. Ta običaj leto za letom gineva. Kako žalostno je gledati iz obmejnih gora v našo domovino, ki je ta večer mnogo premalo ožarjena s kresovi, medtem ko naši bratje na Koroškem in Primorskem s kresovi dokazujejo, da so trdno na straži. Družba sv. Cirila in Metoda poziva že sedaj vse svoje podružnice, planinska in vsa narodna društva, učiteljstvo, občine itd., da naj delajo na to, da se letos ob desetletnici ujedinjenja zažgo kresovi na vseh vrhovih naše domovine, kar naj bi bil našim zasužnjenim bratom viden znak naše čuječnosti in ljubezni do njih. * Obiskovalcem Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala, kakor druga leta, stalne legitimacije, in sicer po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične vožnje pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, na kar se d& pri povratku žigosati pri postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri prihodu v Ljubljano ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po vsej državi, na-roče se pa lahko z dopisnico tudi pri velesejm-skem uradu. Za zdrava in poceni stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno. ' * Železniškim invalidom. Zopet ste prejeli dopis od osrednjega urada iz Zagreba, ki vas obvešča, da vam ne bo več nakazoval rent in dra-ginjskih doklad. Društvo je tozadevno takoj interveniralo na vseh merodajnih mestih. Obveščamo pa tudi tem potom gospode narodne poslance brez razlike strank in prosimo tozadevne pomoči. Vedite, da železniški invalidi v Sloveniji že itak s pičlimi in še neurejenimi rentami žive v največji bedi in pomanjkanju in so ostali kir naenkrat brez vseh sredstev. Nujno je potrebno, da se tudi železniškim invalidom v Sloveniji urede njihove nezgodne rente času primerno in tako, da bodo možje, ki so v železniški službi izgubili svoje zdravje, primerno preskrbljeni. Ko dobi društvo iz Beograda tozadevni odgovor, vas bo tem potom obvestilo. — Društvo železniških upokojencev. * Slovenska kultura. Glede tega, kako visoko smemo stremeti Slovenci s svojim kulturnim napredkom, nam ne smejo dajati nauke ali pa staviti pogoje oni, ki nas za naš dosedanji napredek zavidajo. Tega kajpada mi ne moremo dopustiti. Vsak narod pozna samega sebe najbolje sam. Cim zrelejši je, tem bolj je v kulturnih ozirih od drugih neodvisen. Sedaj, ko živimo s svojimi brati v skupni svobodni državi, imamo pravico, misliti na Čim sijajnejši narodnokulturni razvoj. Zato ljubimo svojo državo in se zavedamo svojih dolžnosti do nje, a nič manj tudi svojih pravic. Nikakor ne sme država zlorabiti individualni napredek posameznikov ali večjih skupin, ker ne gre, da bi oni, ki iz lastnega nagiba streme po napredku, z ozirom na druge, ki tega ne store, trpeli škodo. V tem zmislu je ustanovljeno in deluje društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada. Do sedaj je Slovenija dolžna hvalo in zahvalo sledečim občinam, ki se morejo ponašati s kulturnozavednimi župani in občinskimi svetovalci: Cerklje ob Krki, Šmartno pri Litiji, Vojnik, Breznica na Gorenjskem, Okolica Slatina, Mežica, Jezersko, Loka pri Zidanem mostu. Imena občin, ki so si upale poslati naša vabila nazaj, za enkrat zamolčimo, ker bi sicer njihov ugled trpel; upamo namreč, da se bodo medtem drugače premislile. Dalje gre narodna zahvala sledečim zavodom: Južnoštajerski hranilnici v Celju, Mestni hranilnici v Ormožu, Hranilnici in posojilnici za dobrunjsko občino v So-strem, Hranilnici in posojilnici v Robu, Hranilnici in posojilnici v Št. Vidu nad Ljubljano. Vsem iskrena hvala! — Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada v Ljubljani, univerza. * Štajerska obrtna in trgovska zveza poseti Ljubljanski velesejem. Poleg mnogih drugih tujih posetnikov pridejo na letošnji velesejem štajerski trgovci in obrtniki, in sicer skupno v veliki družbi. * Razstavljal« se opozarjajo, da bodo dobili na velesejmu lahko vse informacije o kupcih, kateri bodo pri njih naročali blago na daljšo kreditno dobo. Take informacije bo dajalo na velesejmu Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. * Gospodarski stroji in orodje so razstavljeni v posebni skupini na letošnjem Ljubljanskem velesejmu cd 2. do 11. t. m. Zastopani so izdelki naše države, Avstrije, češkoslovaške, Holandske, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, švedske in Amerike. Naši gospodarji imajo tu najlepšo priložnost, da si izberejo najmodernejše pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanie, traktorje, lokomobile in veliko število najrazličnejšega orodja. * Slana v juniju. Razni naši kmetovalci so z nekakim nezaupanjem gledali na visoke, s snegom pokrite planine. Bali so se, da se bo težko izpremenilo dolgotrajno deževno vreme brez zlih posledic, pri taki množini snega. In res. baš ob drugače razveseljivem preobratu za naše oratarje, je od sobote na nedeljo posrebrila polje v raznih krajih strupena slana, kakor v pozni jeseni. Naj- hujše eo bile prizadete občine v okolici Lašč doli do Ribnice in pa del Suhe Krajine, kjer je slana uničila ves fižol, grah in koruzo, hudo poškodovala pa krompir in razne druge poljske pridelke. * Delavsko antialkoholno gibanje v Sloveniji. Na inicijativo zagrebške Radničke Apstinentske Zajednice je pokrenjeno kakor v Ljubljani tudi v Celju vprašanje delavskega treznostnega gibanja. Dočim je bila v Ljubljani ožhovana 19. maja L 1. «Delavska abstinentska jednolai, je bil v Celju ustanovljen akcijski odbor, ki vodi vsa pred-dela za osnovanje cDelavske abstinentske jed-note> v Celju. Pravila so bila predložena v odo-brenje. Agende akcijskega odbora vodi trgovski sotrudnik Franjo Česen, Celje, Prešernova ulica št 9. • Poroka. Pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini sta se poročila g. Franc Vedenik, gostilničar, in gdč. Marija Turkova, posestnikova hči od Sv. Ru-perta pri Braslovčah. * Razstavo kanarčkov priredi na sejmišču ob priliki letošnjega velesejma društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani. Razstavljeni bodo ptiči pevci lastne vzgoje. Na za-padni strani Afrike tvorijo gorski grebeni pogreznjene Atlantide skupino Kanarskih otokov. Sosedje teh otokov so še Azori in pa Madeira. Na teb otokih vlada južna zmerno topla klima, skozi vse leto enakomerna, brez mraza in vročine. Tukaj je zibelka naših kanarčkov, ki jih najdeš tako v palačah kakor v bornih kočah. Divji kanarček (fringila canaria) se znatno razlikuje od vdomačenega. Ves je zelen, zgoraj sivkasto, spodaj rumenkasto, perotnice so čmkasle, temno-siv rep je pa belo obrobljen. Hrani se z vsakovrstnim semenjem, sočnim zelenjem in sadjem. Glas mu je mehak, svež, melodičen. V svoji domovini živi kanarček v goščah kraj potokov, v sadnih vrtovih in po mestih. Kanarčka so prinesli v početku 16. stoletja v Evropo, kjer se je kmalu prikupil ljudem s svojim prijetnim petjem. Kanarčka ni baš težko hraniti. Gledati je v prvi vrsti na to, da ima udobno kletko in v njej čistočo. Najbolj mu prija ne popolnoma suha, mirna soba s primerno toploto. Kanarčki barcerji so pa še celo občutljivi, nečist ziak, prah, dim ali prepih mu povzročajo hripavost. Sveža mrzla voda učinkuje na nežni ustroj glasilke in dihalnih organov tako slabo, da težko oboli na dihalih. Voda naj ostane torej posebno v zimskem času vsaj eno do dve uri v sobi, preden se vloži v kletko. Premrzla voda povzroča tudi želodčne in črevesne bolezni. Prvi pogoj, da so ptiči zdravi, je pravilno krmljenje. V prodajalnah dobiš navadno že pripravljeno krmo, mešanico raznih semen pod imenom «krma za kanarčke>. Sladko-snedežu pa izredno ugaja sladkorček, dateljček, suh ali v mleku namočen prepečenec, ne brani 6e pa tudi trdo kuhanega jajčka. Konoplja je zelo redilna, zato je priporočljiva le za suhe, zaradi bolezni oslabele rekonvalescente. Zdravim pevcem pa ni pokladati konoplje, ki povzroča hripavost in odebeljenje. Kanarčki vseh vrst tudi radi jedo zeleno kresnico, kurja črevca in liste salate. Mokra, prepogostokrat dana zelenjava povzroča grižo, nasprotno pa leči tudi zaprtje. Hruške in jabolka so tudi zdrava hrana. Drobec sepe (Časa sepia), ki jo kupiš v drogeriji ali lekarni, naj kanarčku nikar ne manjka. Kanarček navadno živi 10—12 let, učaka pa pri primerni hrani, pri dobri postrežbi tudi 20 let. Ker bo ta razstava harcerjev lastne vzgoje gotovo imela mnogo obiskovalcev, je potrebno, da se interesenti nekoliko pobliže seznanijo s prvotno domovino in načinom življenja te ptice. • Pismo iz Francije. Iz Dornecyja nam pišejo: Dovolite mi, da se tudi jaz malo oglasim v naši ljubi in da malo opišem svojo pot v Francijo. Iz Ljubljane sem se odpeljal v namenu, da grem za delom v Holandsko. Vozil sem se čez Avstrijo in Nemčijo. V Monakovem v Nemčiji sem čakal celih 8 ur, potem sem nadaljeval vožnjo naprej do Kelna. Tam je prišel sprevodnik in mi velel, presesti se v drug vlak, in tako sem tudi storil. Iz Kelna sem se pa peljal Čez Ahen v Belgijo. Vozil sem se sam. edini Slo-•"»nec. Dobro je bilo, da znam nekoliko nemščine in francoščine. Na postaji sem plačal belgijski vizum, na kar sem zopet nadaljeval vožnjo proti Vise v Mastrih v Holandski in od tam v lepo mesto Herlen, kjer je veliko rudnikov in je dosti zaposlenih naših Slovencev. Našel sem tam veliko prijateljev in znancev. Tam sem iskal dela tri dni, a ga nikjer nisem mogel najti. V rudnikih nisem mogel dobiti dela, ker nisem imel nika-kega potrdila, da sem kedaj delal v rudniku. S potrdili se dobi tamkaj delo. Ni mi preostalo drugega, kakor iti v Francijo, kar sem tudi storil. Peljal sem se nazaj do Mastrih, kjer sem poiskal francoski in belgijski konzulat ter kupil karto do Pariza. 4. maja zjutraj sem prišel v Pariz in potem naprej do Klansyja ter prišel končno do svojih znancev. 5. maja popoldne, t. j. v soboto, so se kar začudili, ko sem prišel brez vsakega certifikata v Francijo. Sedaj zopet delam staro delo kakor pred dvema letoma. Sedaj Vas pa, g. urednik, prav lepo pozdravljam kakor tudi vse bralce in bralke . Jože Rožanc. * Iz Zagorja nam poročajo, da so rudarski upokojenci z veseljem sprejeli vest, da jim bodo na energično intervencijo g. dr. Bohinjca od 1. junija dalje izplačevali pokojnine, ki so jim bile s 1. februarjem reducirane. Delavstvo bo sčasoma spoznalo, da ima pričakovati izboljšanje svojega položaja edinole od demokratske stranke. * Ofiejelni katalog letošnjega velesejma je izredno lep in pester. Vsebina zelo zanimiva in poučna. Katalog bo najboljši priročnik trgovcem in drugim pri dobavljanju raznega blaga tudi po zaključku velesejma. Istočasno pa je izboren vodič po Sloveniji. * Za gostilničarje, kavarnarje in hotelirje bo letošnji mizarski oddelek velesejma posebno zanimiv, ker bo razstavljeno najrazličnejše pohištvo in oprema lokalov. Posebna pridobitev je zelo obsežna razstava avstrijske tvrdke Koloseus, ki je poznana po vsej Evropi, in razstavi najrazličnejše štedilnike za hotele, bolnice in zavode, nadalje ogrevalne mize za posodo, peči za sladčičarne itd. * Šolska mladina ima za obisk letošnjega Ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po 3 Din za učenca, oziroma učenko, ako je obisk Ali ste že član Vodnikove družbe? Rok za prijavo do 30. junija 1928. skupen pod vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuben. * Stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma bo tudi letos stalno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi posetniki velesejma, ki žele prenočišča, naj se obračajo pri svojem dohodu v Ljubljano v stanovanjskih zadevah na ta odsek. * Velik požar v Podkorenu. V torek 29. maja okoli pol štirih zjutraj je pričelo goreti na hlevu posestnika Korobidca v Podkorenu. Ogenj se je zelo hitro širil, tako da so domači komaj utegnili rešiti živino. Med tem, ko so prihajali domačini in gasilci, so plameni že objeli tudi hišo, ki je bila le par metrov oddaljena od gospodarskega poslopja. Pa tudi za hlevom stoječa pažba se je užgala in kakor ostali poslopji pogorela do tal. Na kraj nesreče so prihiteli poleg domačih gasilcev tudi gasilci iz Rateč in Kranjske gore in preprečili, da se ogenj ni razširil. Ker je večina hiš v Podkorenu krita z deskami in so hiše blizu skupaj, je obstojala nevarnost, da pogori vsa vas. Kako je požar nastat, ni bilo mogoče ugotoviti, domnevajo pa, da je najbrže kak nepoklicanec, ki je prenočeval na skednju, zažgal po neprevidnosti. Škoda, ki jo utrpi Korobidec, je tem hujša, ker je nesrečnik reven posestnik. * Roparski umor v Svetincih pri Ptuju. Človek bi skoraj ne mogel verjeti, kako strašno so podivjani nekateri ljudje. V Svetincih so našli pred dnevi mrtvega posestnika in konjača Jakoba Schleiferja. Kakor je ugotovilo tamošnje orož-ništvo, sta Schleiferja umorila Karel Zotter in Ludovik Breg, katera je povabil v svojo vinsko klet. Vračujoč se proti domu, so se pričeli kregati zaradi Schleiferjeve hčerke, katere ni hotel dati Zotterju za ženo. Zotter in Breg sta Schleifei z motiko razbila črepinjo, nato mu pa zabila v. usta kos lesa. Mrtveca sta oropala, vzela mu denarnico s 55000 Din in samokres. A tudi s tem se nista zadovoljila. Odšla sta k Schleiferjevi hiši^ tam vlomila in se nato gostila z vinom in klo-, basami. Pri tem pa so ju že zasačili orožniki. * Razstava pohištva na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija. Ena izmed mnogih zanimivosti na letošnjem Ljubljanskem velesejmu bo brezdvomno razstava mizarskih del. Pohvalno bodi omenjeno, da so se odločili kompaktno razstaviti svoje izdelke mizarski mojstri iz Št. Vida pri Ljubljani in iz okolice pod skupno firmo cObrtna zadruga lesnih strok v št. Vidu pri Ljubljani. Poleg njih razstavlja tudi še več drugih pohištvenih tvrdk samostojno. Izr delki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti in solidnosti ter po skrajno zmernih cenah. Razstavljene so kuhinjske, spalne, jedilne oprave, pisarne in drugo od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu jamči tako za kakovost in prvovrstnost lesa kakor tudi za kakovost izvršbe vsakega posameznega kosa. Isti mojstri nameravajo z nekaterimi ljubljanskimi mizarji imeti skozi vse leto na prostorih Ljubljanskega velesejma stalno razstavo za mizarske izdelke, na kar javnost še posebej opozarjamo. Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezplačne načrte in vse tostvarne informacije in pojasnila. Zlasti tujci naj se prepričajo, da pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov so pa V vsakem pogledu več kot konkurenčne. * Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na letošnjem velesejmu razstavljeni tudi razni mizarski stroji večjih znamenitih tovarn. ; j * Stanovanjsko vprašanje je danes na dnevnem redu. Oboleva in umira največ takih ljudi, ki žive v nezdravih stanovanjih. Slaba stanovanja so velikokrat vir jetike in alkoholizma. Brez zdravega stanovanja ni zdravja. Na Stalni higienski razstavi na velesejmu v Ljubljani vidiš, kako je možno tudi malo stanovanje napraviti prijazno in ob rednem snaženju in zračenju za zdravja manj škodljivo. . * Zopet ponesrečeno letalo. V sredo 30. maja so opazili v okolici Celja, kako se je letalo, ki se je vračalo od letalske prireditve v Mariboru, naenkrat nagnilo in se na to začelo spuščati k tlom. Letalo je treščilo na pšenično njivo, se zarilo s sprednjim delom v zemljo in se močno poškodovalo. Letalca pa sta k sreči dobila le lažje poškodbe. Povod nesreče je bil pokvarjen motor. * Škodljivec sadja. V nekaterih sadnih vrto-tovih v okolici Podnarta se je pojavil letos majhen hrošč likar, ki se zajeda v kožo mladega sadnega drevja, kjer samica položi jajčeca. Ličinke likarja se zajedo v deblo najrajši na kraju, kjer se odcepijo veje, in drevesce tekom nekaj tednov, popolnoma uničijo. Tako je omenjeni škodljivec samo enemu posestniku uničil nad dvajset do petletnih debele. Ako sadjar to pravočasno opazi, preden so se ličinke zajedle, pomaga mazanje z desetodstotnim arborinom; ko pa je napadeno deblo in so se ličinke že zajedle, je edini pripomoček sekira. ; , * Strela ubila moža vpričo žene in otrok. Brezje je majhna vasica pod cerkvijo sv. Neže nad Trži-j čem. Tu je gospodaril posestnik Janez Dežman.j Deževno vreme je zadržalo tudi njegovo poljsko delo, zato je v zadnjem tednu podvojil svoje sile, da dohiti, kar je zamudil. Da bi šlo delo hitreje izpod rok, je prosil šolsko upravo, naj dovoli obema hčerkama, ki obiskujeta že višje razrede, da lahko odhajata iz šole že ob dvanajstih, ko prinese mati kosilo na njivo. Prejšnji četrtek so mati in deklici plele pšenico, gospodar pa je na posejali njivi z vilami tolkel kepe. Kmalu po drugi uri so se zbrali nad Hujšco črni oblaki. Pridnih delavcev to ni ustrašilo. Naenkrat je strašen blisk ožaril nebo, sledil je grozovit tresk in roke so napravile kar same križ. Ko so se plevice zavedle, je mati pogledala po mo"n i je prej okoli 50 korakov cd njih stran razi • \ Vstsla je torej, toda srce ji je v prsih r -'alo. ko moža ni zagledala tam. kier bi moral biti. Spustila se je v dir» vidi, kaj se je z njim zgodilo, pa je skoraj od istrahu omedlela. Moža je našla ležečega na lirbtu. lokav od strajce je gorel in mož je ležal brez vsa-sega znaka življenja. Medtem sta prihiteli še ičerki in začele so oživljati očeta, pa vse zaman, to so ga položile na trebuh, se je pokazalo, da je tudi hrbet ves ožgan, da je šla strela skozi tilnik W telo in pustila za seboj ožgane sledove. Posest-niK Dežinan je moral biti v trenutku mrtev in je bila torej vsaka pomoč izključena. Žalostni dogodek, ki je ugrabil številni družini rednika kar k hipu, je vzbudil povsod mnogo sočutja. Za se-oem nepreskrbljenih otrok bo morala sedaj skrbeti težko prizadeta vdova sama. [ * Nesrečni padec. Franc Vodenik, rudniški upokojenec, star 67 let, doma iz Konjščice, občina Polšnik, je šel v sredo s svojim sinom Francetom v Litijo k naboru, da doseže oprostitev od vojaške službe. Dasi se starček v sredo in tudi v četrtek ni vrnil domov, niso bili doma v skrbeh zaradi njegove odsotnosti, saj je večkrat ostal po par dni pri svojem sinu Francetu, ki stanuje v Zagorju. V četrtek popoldne so splavarji pod tako imenovanim Balančevim rebrom ugledali na skali na dnu brezna ob Savi neko moško truplo. V prepričanju, da se je mož ponesrečil, so obvestili savskega prevoznika Kladvarja, ki se je podal 6 čolnom od brega. Šele ko se je prepeljal onstran Save, ki teče globoko pod železniškim nasipom, je opazil truplo in spoznal po obleki, da je ponesrečenec Vodenik, ki je v sredo okrog 4. popoldne šel mimo Kladvarjeve hiše proti domu in krenil po bližnji ozki stezi po Balančevem rebru, ki je strmo in opasno. Ko je prišel v bližino vrha, se je bržčas prav nad breznom spotaknil in zgr-mel v globino 400 m. Kakih 20 m nad Savo je obležal na neki skali, ki ga je mrtvega zadržala, da ni padel v reko. O žalostnem dogodku obveščeni svojci so se v petek zjutraj podali na kraj nesreče in so ponesrečen -a ob navzočnosti zagorskih orožnikov z življensko nevarnostjo spravili iz brezna in odpeljali na njegov dom. Strašni udarci na glavi pričajo, da je starček gotovo bil takoj mrtev. Pokojnik je delal pri rudniku v Zagorju 20 let in ie bil pred štirimi leti odstavljen c sramotno mr" " rokcinino. Upokojen se je preživljal s tts r-.i oni da ni šel-živ pod zemljo. Tragična smrt priljubljenega moža je prebivalstvo, ki globoko sočuvstvuje z žalujočo rodbino, globoko pretresla. Nesreče je v nemali meri kriva prepovršna briga za varnost omenjene poti. Na iprav istem mestu so se že večkrat pripetile nesreče. Tudi cesta za Savo je v skrajno slabem stanju in je ne popravljajo, čeprav imajo občani dnevno opravke v Zagorju. | * Aretacija občinskega načelnika. V Novem Pazarju so pred tedni aretirali občinskega načelnika,- ki je hotel obogateti na poseben način, kar i mu pa seveda ni uspelo. Proli dobremu plačilu je zamenjal nabonrke in pošiljal samo take na nabor, za katere je vedel, da ne bodo potrjeni. Sedaj bo pa sam služil, a le v kehi. ! * Tatovi na deželi. Kadar postanejo tatovom v mestu tla prevroča in jih oblasti pričnejo strogo zasledovati, se kaj radi pomaknejo na deželo. Tako se je dogodilo pretekli teden v Stari Gori, občina Gradiše, kjer so vlomili neznani zlikovci v hišo posestnika Franceta Nikleja med tem, ko so bili vsi domači na polju. Odnesli so več prtov in rjuh, balo domačega platna in nekaj obleke. |— Na binkoštni ponedeljek pa so se ta*ovi pomešali med goste na dobro obiskani veselici v [Krašnji pri Domžalah. Odpeljali so dvoje koles in izmaknili kar iz žepov denarnice i * Velike tatvine t Kranju. Te dni je bil v Kranju izvršen velik vlom, o katerem so se že na vse-zgodaj raznesle vesti po mestu. Vlomljeno je bilo [v podružnico Zadružne gospodarske banke, kjer so vlomilci odnesli izredno bogat plen. Poslovni prostori banke se nahajajo na najbolj prometnem kraju tik hotela Običajno se vsak novi izseljenec pošlje do Win-nipega in od tam na farmo ali pa se prepusti svoji usodi. Na tukajšnjih farmah je dolgo dnevno delo, zaslužek pa od 15 do 40 dolarjev na mesec. Zaradi tega skuša vsak najti svojo srečo ter se podajajo izseljenci v šume, rudnike ali mesta. O tovarnah pa sploh ni govora, kjer naš narod težko dobi delo, ker ima Kanada zadosti svojih ljudi. Najtežje je pa to, ker se težko dobi stalno delo. Delovna sezija traja kvečjemu pet do šest mesecev. Temu vzrok pa je dolga, mrzla kanadska zima X Bivši sodnik — tat. Od binkoštnega ponedeljka sedi v zaporu mariborskega okrožnega sodišča dr. Rudolf Fohn, ki je bil aretiran zaradi suma tatvine in vloma. Star je kakih 35 let, študiral je gimnazijo v Celju, juridično fakulteto na univerzi v Gradcu, nato pa služboval pred vojno nekaj let kot avskultant pri sodiščih v Mariboru in Celju. Med vojno ga je usoda zavlekla na zločinska pota in sedaj gre z njim očividno vedno niže. Po svoji naravi je dr. Fohn neozdravljivi kleptoman. Ako vidi kako dragoceno stvar, zlasti pa tak predmet muzejske vrednosti, se ne more premagati, da si ga ne bi prisvojil. Tako je že med vojno prišel v konflikt z zakonom, izgubil svojo službo in se seznanil tudi s policijskimi sodnimi zapori. Njegovi znanci so upali, da ga iztrgajo iz krempljev nesrečne strasti, a vsa prizadevanja so bila zaman in inteligentni mož je padal vedno globlje. Ko je pred par leti zapustil naše zapore, je odšel v Avstrijo, kjer pa je tudi prav kmalu obrnil nase pozornost kriminalnih oblasti. Za nekaj časa je nato izginil, pred tedni pa se je neopaženo vrnil v mariborsko okolico, kjer je bilo njegovo zadnje bivališče v Kamnici. Popolnoma je že propadel in prišel na stopnjo tatu iz navade. Zaprli so ga pod sumom, da je ukradel v Mariboru neko motorno kolo. Ko je bil že par dni v zaporu, so prišli na dan tudi drugi njegovi grehi. Med drugim so ugotovili, da je odnesel iz naravoslovnega in fizikalnega kabineta mariborske državne gimnazije več predmetov, od katerih so jih nekaj našli v njegovem skrivališču »vid nekim grmom v Mestnem parku. Ker ni iz-, Krzna. Bela krzna nimajo za okras sobe nobene vrednosti, če zares niso čiste bele barve. Taka krzna lahko vedno čistite z ..RADIONOM" brez velikega truda. Napravite raztopino „RA-D/ONA" v mrzli vodi in krtačite s to raztopino krzno v ravnih potezah. Nato morate s čisto vodo dobro izprati, da izgine „RADION" in nesnaga. Potem posušite krzno v blagi toplini, a nato ga okrtačite, pa bo kot novo in belo kot sneg. ključeno, da ima Fohn na vesti tudi druge tatvine in da je nekaj ukradenega blaga razprodal, poziva mariborska policija vse, ki so imeli s tem nesrečnim doktorjem kakršnekoli kupčije, da to prijavijo ali njej ali pa najbližji žandarmerijski Staniči. X Čebela na delu. V preiskuševalnici za čebelarstvo v ameriškem poljedelskem ministrstvu je napravil prof. Leroy Miller zelo zanimive poskuse, da ugotovi, koliko zmore čebela s svojim delom. Uporabil je posebne oznake za posamezne čebele delavke in pa električen aparat, ki je zaznamoval prihod vsake čebele v panj. Miller je dognal na ta način, da se od 2,434.666 čebel, ki so zletele iz panja, nekaj več nego 3% niso več vrnile. To so žrtve hipnih viharjev, prevelike utrujenosti, ptic L dr. V svojem življenju izleti čebela delavka približno 3165krat in nektarja nabere okroglo 800 miligramov. Treba je torej 567 čebel, da naberejo funt nektarja ali več nego 1000, da spravijo funt medu v panj, kajti dva funta nektarja izdata za funt medu. Uspehi posamezne čebele torej navzlic vsej pridnosti niso bogve kako veliki, ali skupno delo dela čudeže. Zdravljenje artrlstkih in živčnih bolezni. Okrepitev sile, ki je klonila radi fizične, nmske ali moralne preutrujenosti (pri moških, ženskah in otrokih). Znanstveno so dokazali znameniti učenjaki, kot Broun-.Sekar, Karno, Guaze in drugi, da so predčasna onemoglost človeškega organizma in nato brzo propadanje, ovenelost, starost pa tudi sinit poslediee utrujenosti, bolečin in nerazvitja življe-skili žlez tega organizma, ki ga ne nasičajo v potrebni meri z energijo tvornimi fermenti sile, energije in mladosti. Zaradi tega se zaustavlja krvni obtok in preinetnba materije, zastruplja se kri s strupi narušene izmene (sečne kisline, tiratov itd.). Na srečo so isti učenjaki dokazali, da po nasičenju organizma s fizijološkim ekstraktom (kot je «Kale-fluid* D. Kaleničenka) iz življenskih žlez neke živali se zopet vrača delovna sposobnost, zdravje in mladeniška sila. Zato tudi uporablja «Kalefluid» medicinski zbor vsega sveta pri milijonih bolnikov kot močno, okrepčujoče in moč vračajoče sredstvo za rasa bolezni in po njej, a posebno v naslednjih primerih: ako slabo delujejo sekretovne žleze, pri fizični in živčni utrujenosti, starostni oslabelosti, težki malokrvnosti, ker «Kalefluid» ojačuje in po-mlaja vse elemente organizma, vračajoč mu zdravje in moč. «KalefIuid» čisti kri strupov narušene izmene, odstrani fizično, umsko in moralno preutrujenost. pospeši krvni obtok in izmeno snovi, razkroji in ukine sečno kislino, urate in druge strupe, ki povzročajo bolezni. «Kalefluid» draži apetit, krepi tudi normalno funkcijoniranje srca, krvnih sokov, ledvic, jeter in organov za prebavo ter dihanje. «Kalefluid» povečava delovanje mozga, ki ustvarja rdeča krvna telesca in s tem obnavlja kri ter povečuje delovno sposobnost in perijodo aktivnega življenja. Vobče je «Kalefluid» potreben vsem onim, katerih organizem je nagnjen k boleznim, kajti zahteva stalni povratek sile, porabljene po nevraste-iiiji, nevralgiji in boleznim srca, krvnih sokov, artritskim in revmatičnim boleznim. Po kurzu zdravljenja s «Kalefluidom» prenehajo same od sebe: utrujenost, nervoznost, nesposobnost za delo, bolečine, živčno razburjenje in potrtost, ki so posledica življenskih ekscesov telesa in duha, trpkih spominov in tuge. Prejšnji bolnik postane zopet zdrav, sposoben za delo in uživa vse radosti življenja mladih let. Gg. zdravnikom pošiljamo »Kalefluid* zaradi poskušnje gratis in franko. Detajlna literatura o od severa proti jugu, rečna plovba ne pride i dosti v poštev, zato pa imajo železnice, ki vodijo l od vzhoda proti zahodu tudi še v dobi avtomobila posebno vlogo v življenju jadrnega razvoja ameriške industrije in poljedelstva. X Bivši poslanec — tat. Pred sodiščem v Szolnoku na Madžarskem se je pred dnevi zagovarjal bivši poslanec in vodja opozicijonalne stranke malih kmetov Aleksander Herczeg, in sicer radi tatvine. Herczeg, ki je velik bogataš in veleposestnik, je vlomil v družbi dveh tovarišev pri svojem sosedu in mu odnesel večjo zalogo koruze. Tatvina pa je bila kmalu odkrita m pri-i zadeti posestnik je zvedel, da je vlomil Herczeg. Bivši poslanec se je sicer z njim pobotal in škodo poravnal, bil pa je toliko nepreviden, da se je Ko spite Vam nI treba Imeti ni-kakih skrbi za perilo, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago tako, da drugo Jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastoplni, za katero vzamete Schichtovo Terpentin milo kmalu s sosedom spri. In sosed ga je ovadil orožnikom. Pri razpravi se je bivši poslanec zagovarjal, da je tatvino izvršil zgolj iz osvete, ker mu je sosed nagajal. Pomagal mu pa zagovor ni in je bil obsojen na mesec dni zapora in 6000 Din denarne globe. X Psi, mačke in krave, srečonosci. Angleži so izredno praznoverni. Neki zelo razširjen angleški list je pred kratkim to ugotovil potom tozadevnih člankov v svojem časopisu. Angleža ne pripraviš, da bi se na trinajsti dan meseca poročil. Ker je na Angleškem veljavna le civilna poroka, imajo trinajstega vsakega meseca uradniki teh uradov prosto, ker nimajo opravila. Ako pa je 13. celo petek, potem še drugi dan, v soboto ni nikogar blizu in tako imajo ti uradniki že ,v četrtek popoldne konec tedna. Angleža ne pripraviš, da bi v hotelu spal v sobi št. 13. O tem so se že tudi naši hotelirji v Dalmaciji prepričali. Tako je ta nesrečna številka v angleških hotelih In prenočiščih sploh izpuščena. Nezgode na morju so dandanes že jako poredke. A zakaj bi moral potnik ravno v kabini številka 13 potovati čez veliko lužo, ako pa ta številka pomeni nesrečo. Zato bi oni potnik, kateri bi vztrajal na tem, da mu dajo kabino s to številko, parobrodno družbo spravil v zadrego, kajti te številke na parnikih ni število trinajst pomeni torej nesrečo, nasprotno pa so mačka, pes in druge živali srečonosci. Lindbergh je prvotno hotel seboj v letalo, s katerim je letel v Evropo, vzeti mačko, v zadnjem trenutku pred odhodom pa se je premislil. Kakor vsi vemo, je pa kljub temu, da ni imel srečonosca na letalu, srečno preletel Ocean. Anglija je kljub veliki konkurenci Amerike še vedno največja sila na morju. Tudi trgovskih parnikov ima ta najmočnejša država izmed vseh drugih velesil, največ. Nobenega izmed teh tisočev parnrkov pa ni, kateri ne bi imel na krovu te, ali one srečonosne živali. Vojna ladja «Renown» n. pr. ima na krovu popolnoma črno mačko, «Blackhawk» zopet ima rjavega psička. Angleška križarka «Kairo» je Imela dolgo vrsto let na krovu gazelo, oklopnica «Chatam» pa celo leva, kateri pa sedaj na starost uživa pokojnino v londonskem zoologičnem parku. Irski gardni polk je skozi vso svetovno vojno imel s seboj volčjaka. Po vojni je tudi ta pes nastopal pri vseh paradah ter poleg vojaške godbe korakal kamorkoli je ta hodila. Ko je poginil, mu je polk kot svojemu bojnemu tovarišu priredil svečan pogreb. Brez dvoma najbolj nenavadne srečonosce pa ima škotski gardni polk. To sta dve kravi, katerima so dali ime Berta in Bela. i Tudi ti dve sta polk spremljevali skozi vojne te-: žave ter polku za silo dajali tudi potrebno mleko. Ko pa je po dokončani vojni polk korakal skozi mesto London, sta v vrstah vojakov korakali tudi Berta in Bela. Tako vidimo, da je praznoverje razširjeno med vsemi narodi, pa najsi bodo na nižji ali višji kulturni stopnji. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Dolga jeza. Mož: cLjuba žena, povej mi vendar, zakaj si se tako razsrdila ?> Žena: cTega ne vem, lahko ti pa povem, da ti ne bom nikoli odpustila.) V zanki. Neka boljša polovica je svojega možička večkrat nalagala, znala pa se je spretno izgovoriti, tako da ji ni mogel do živega. Nekoč jo je zalotil pri debeli laži, pa se mu je zopet izmuznila, trdeča, da laž še ni omadeževala njenih ust. , je odnehal. cToda, kadar se boš prvič zlagala, bom napravil s svinčnikom na kuhinjsko steno debelo črto.i je zakričala. «Ali ne veš, da smo kuhinjo šele prebelili?> Preeejena kava. *Kava ima danes nekak zoprn okus>, je prijela Žižova gospa svojo kuharico. «Ali je nisi pre-cedila?> cCedilo se mi je nekam izgubilo, zato sem rabila nogavico, je Micika odkrito priznala. jo je povzdignil. <2al, da vam ne morem vrniti poklona, ker sem videla že mnogo lepših gospodov*, ga je hladno zavrnila. ;. Na shodu. Kaplan (šolarju): Šolar: «Saj tudi Vi nimate brk, pa smete biti na shodu in še govorite.*. / V nejevolji. J Zlebar je hotel izročiti sinu kmetijo, da bi se oženil, temu pa se je upirala njegova boljša polovica. clvan je še premlad za gospodarstvo in dovolj pameti še nima za ženitev*, je sitnarila okrog možička. , cKadar bo pameten, tedaj pa prav gotovo ne bo več mislil na ženitev*, se je starec vznejevoljil« Izogibanje. f Peter in Pavel sla šla po cesti, zatopljena v živahne pogovore. Nenadoma so Petru zastali koraki, tudi obraz se mu je omračil, čemur se je prijatelj zelo čudil, ker ni poznal pravega povodla, ga je zaskrbelo. /' Dobrodelnost. Neka gospa, ki je nabirala darove za otroška zavetišče, je prišla k skopuhu ter ga je prosila za prispevek. ' «Kdaj bo pa dom dozidan?> je vprašal s prisiljenim zanimanjem. je podjetnik porasel. je vprašala ljubosumna žena svojega mladega soproga, k «Njena lepota je naravnost očarljiva*, jo je pohvalil. cOh, njene zvezdne oči, vrtnici podobne ustnice — skratka: njen deviški obrazek!* jjj ovem, kar narejene koše vzel.. .* §y Strašno. Jr Berač prosi nekega gospoda za dar. Ko pa mu ga ta odreče, ponovi svojo prošnjo s pripombo, da ibo moral sicer nekaj storiti, česar še nikoli ni storil. I cGospod mu d& zaprošeni dar, dasi se mu Derač nič kaj prida ne zdi, in ga vpraša, kaj bi bil Bicer storil, ako ne bi dobil denarja, jj Urednik: cAli ni to res?* «Seveda je res, ali oni prokleti človek je preteklo noč zopet prišel in je odnesel še uro, ki jo je bil prejšnji večer pozabiL* Jabolko ne pade daleč od drevesa. K veroučitelju pride oče nekega učenca, da bi poizvedel, kako se sinko kaj uči. Veroučitelj pravi očetu: