»lik dan rasen aaket, nedelj , „«1 dailjr 8unday« and Holidaya. ' .tear xxvm. Usta ia *J» PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški ln upravnlikl proateri: 2867 S. Laarndale Ave. Office of Publicatlon: 2067 South Uwndale Ave. Telephone, Rockwel| 4004 M. UM. al Mt £fi CHICAGO, 1LL., PETEK. II. OKTOBRA (OCTOBER 11). 1935. Sa6«artpuoa Hjoo Yaarty, §TEV._NUMBER 109 Nrstrija in Ogrska proti ■ sankcijam Lige narodov Aoceptanco for »alllng al spaaial ra%a of poaUga prurtiad UOt, Aet of Oet «. 1HT, authoHsed od Ju« 14, IV zbornici Lige narodov tU izjavili, da tU prijateljici Italije in ne bosta sodelovali v kazen-' iki akciji. Liga se pa ne ozira na nju in izvolila jc tankciški odbor, ki pripravi formulo kazni. Jugoslavija bo hudo udarjena s sankcijami, kajti Italija je njen najboljši odje-malec POLOŽAJ NA FRONTI h Addus Ababe poročajo, da im Italijani za vzeli Aksum, obe-Uuib "sveto mesto*' na sever -| i fronti Okrog tisoč eritrejskih voja-jcr p italijanski armadi je de-frimlo k Abesincem 8 puška-% t* strojnicami vred. Itali-puh letalci so streljali na be-f»t i: 2raJca in mnogo 80 jih fMi j Italijansko vojaško letalo je j pilo pri Gara Alti in dva mrvo-m ita bila ubita, več drugih je p mrtm ranjenih. Italijanski lutki mete jo bombe na mesta fgftu Abesiniji. ineva, 11. okt. — Anglija je pm ujela izvajati sankcije Italiji. Izključila je Italijo ojega radijskega omrežja, italijanskega delegata A-_ ki ga je hotel sinoči raz-preko Anglije v Združene [atave, je bil ustavljen. leva, 10. okt. — Dele-151 driav so danes potrdili > sveta Lige narodov o Italije, da je prekriila ■dve Lige z napadom na Abe-Samo tri države so srn Hik proti poročilu — Avgfri-kOgreka in seveda Italija sa-a Nato je bil imenovan po-odbor, ki bo v imenu Lige M" izvajal sankcije. Odbor 20 članov, 10 iz sveta Lige h M ii skupščine. V desetorici ktopttine je zastopana tudi hMk ki je nastopila proti akcijam, imenovana je pa bila *«oiaradi geografske važ-v centralni Evropi. Da- * * vrti razprava o obliki J*fjin Anglija je takoj po- da ne zaupa dosti boj- * akciji. Anglija je mne-J « Je treba takoj v začetku ^Prijeti Italijo in priporoča *»« blokado, katera naj usta-< Prtnfinje italijanskega vo-*»« m materiala v Afriko in * «"Uvi MuH«olinijevo voj- 10. okt. - Delegata * trije m Ogrske sta včeraj z* ^mbo v Skupščini Lige Hta izjavila, da nju-V*v,ci ne bosta na noben r;n »odelovali pri sankcijah p n'rodov zoper Italijo. I** Avstrije in Ogrske ne „ 7 Mi in kar Liga hoče, ^ "»Udarnost, enoten na-5/l 8eh nar°dov proti kršite-J^nanta, kakor vse dru- C?;otnMt je "lej po- C kerTfv kor*no nič ne ^ k ' I'iga pojde dalje s ^ počenim programom. Clfr Edvfcrd B«"«*' zunanji minister in r^n.k skupščine vpraAal : ,mH kdo u. ^ rr,'ti sankcijam zoper »/•k, V.*prvi »v- fclegat E meric von >pZ lr' ;2Jlvil' da Avstrija k v^.r ,im ,iini(e»jsm in ne W * z Li*° narodov. T Pf,vef1*1' d» Italija je h t*/',* Avstrije in zadnja >IU n'K(Ur Pozabila, kako jI a a J? .^"»agala lansko leto * kr,li ndon. 10. okt. — AngleAk« jeklarske tvrdke so odpovedale naročilo za 11,000 aterlingakih funtov iz Italije. — V Cardif-fu, Wales, so bil«» včeraj protiitalijanske demonstracije pri-ataniščnlh delavcev, ki so napadli italijanaki parnik ih prilepili nanj plakate z napisom "Dol s fašistično vojno, roke proč od Etiopije!" Pariz, 10. okt. — Organizacija francoskih mornarjev je včeraj objavila manifest, ki ae glasi, da francoski mornarji bodo zastavkali na vseh onih per-nikih. na katerih »*> vojni material za Muaaolinija. Pozvani ao tudi pristanittni delavci, da •e ne dotaknrgo blaga v francoskih lukah. ki je namenjeno v Italijo. JEKLARSKE KOM-PAN1JSKE UNIJE KAŽEJO ROGE Zahtevajo ris je plače in skupne seje REVOLTA~PRI VEC DRUŽBAH Pittsburgh. J (FP) — Očetje kompanijskih unij v jeklarski industriji znajo dobiti velik glavobol nad tvojimi kreaturami, ki so se stdnje čase pričele obnašati kakor feprideni otroci. Po dveh letih obstoja so kdmpa-nijake unij| pri mnogih družbah pričele kazati roke. Pričele so se vpraševati, ali naj stopijo v boj ali pa aaspe. spanje pravičnega. . ~ In kakor izgleda, so se v več krajih odločile ca boj. Zastopniki kompanijakfh unij v 12 tovarnah Atnerfcan Sheet & Tin Plate družbe co prelomili vse določbe kompanijskih pravil, ko so se pričeli zbirati na skupnih sestankih in naslovili na družbo zahtevo ta 16% zvišanje plač. To gibanje ac je pričelo v New Castlu, Pa., ko co z unionizmom prežeti zastopniki kompanijskih unij pričeli pocsčati seje kompanijskih unij v drugih tovarnah pittsburškcfa okraja. TI sestanki so bili vedno bolj pogosti in obojestranski in so končno prinesli tkupno konferenco vseh kompanijskih unij te družbe od Garyjc, Ind., do zspadne Penne. Na tej konferenci so zaetopniki sklenili, da bodo potipali korpo-radjo za njene CTfleo "kolektivnega pogajanja." Družba je namreč delavcem vedno pripovedovala, da je za j kolektivno pogajanje v območju kompanijskih unij, toda pravila teh strogo zabranjujejo skupne sestanke. Vršiti se smejo le z dovoljenjem predsednika korpo-racije, ki ima moč vetiranja vseh sklepov. To je bistvo večinoma vseh kompanijskih unij v jeklarski in tudi v drugih industrijah. Tudi pri Carnegie Steel so kompanijske unije zadnje čase ušle izza ograje. Zahtevajo 10% zvišanje plač in skupne seje. Zastopniki teh unij pri American Sheet & Tin Plate zahtevajo poleg 15"/i zvišanja tudi plačane počitnice, liberalizira-nje penrtlJskoK" in bolniškega zavarovanja in modificiranje "unijakih" pravil, kar naj bi jih spremenilo v prave delavske unije. Pri Kdgar Thompson Co. v Braddocku ao zastopniki kompanijske unile zudnjič naslovili zahtevo, na i preneha z odtrga-vanjem od plač tistim delavcem, ki so bili leta 19:12-88 na kompa-nijakem relifti radi brezposelnosti. Dru/ba Je takrat rekla, da "daje" relif, pozneje, ko jih je uposlila, Hm je za t n relif pričela odtrga vali. V glavnem uradu U. S. Hteel korporselje na 71 Hroadway, New York Citv, jim ta meta-morfoza ali presnavljatije kompanijskih unij d«'la ne malo | re-glavlce, poNehno pa podpredsedniku j#klar"ke/a trusta Ar-thurju H Youngu, v čiK«r |K»d-ročje s| »dajo deiavaka vprašanja* Pred dvema M'»mn mu ie uapelo, da je nabliifu! delavc pri tej korporariji, nai ne oprimejo kompanijskih unij, ker jim ne bo treba nositi nobenih stroškov, "kolektivno pogajanje" pa itak zadoatuje za reševanje pritolb poaam«'znaga delavca. Young In drugi očetje kompanijakfh unij v jeklaraki industriji takrat (»ar niao računali, da ae bo črv pričel gibati |>od peto. Ampak ««led nkrahlranja jeklarske unije, katero domini* ra stati Mike T»gh, ki je lanako pomlad izključil 1M krajevnih unij vsled "nepokorščine," so se Tom Moonev spet v San Quentinu Obe stranki čakata odloka vrhovnih sodite San Franciaco. — (FP) Po suspendiranju zaslišavanja pred zastopnikom državnega vrhovnega sodišča je bil Tom Mooney zopet odveden v sankventinsko ječo, kjer je že prebil nad 18 let. Zastoj v tem procesu bo trajal toliko časa, dokler držav-no In zvezno vrhovno sodišče ne podasta odloka o kontestlrani proceduri. Do suspendiranja zaslifttva-njc je prišlo po spopadu med proeekutorjem in Mooneyjevi-mi odvetniki radi važne evidence. Obramba bi rada zanesla v zapisnik zapriseženo izjavo o neki prejšnji krivi prisegi pokojnega Franka Oxmana, glav-ne državne priče proti Mooney-ju, državni prosekutor je pa proti in z njim vred tudi 4,re« feree" ali zastopnik sodišča A. E. Shaw. Ena zadnjih prič za Mooney-jc je bil profesor John A. Fitch Iz New torka. On je povedc! o nekem intervjuvu, katerega je imel leta 1917 s pomoinlm proeekutorjem San Francisca Edvardom A. Cunhom. Fitoh je izpovedal, da mu je Cunhc takrat rekel: "Čeprav bi vedel, da so vse državne priče krivo-prisežniki, bi ne dvignil niti prsta za oprostitev Mooneyja. Vsa grupa bi morala biti pobe-šena brez vsakih ceremonij." Cunha je bil navzoč med pričanjem profesorja Fltcha. Privatno se je potem itrazil, da ni rabil tako ostrega jedka« al pa tajil, da je Fitchevo pričanje neresnično. Ko se ponovno otvori zaslišanje, bo obramba predložila neko korespondenco Franka H. Tharpa, upravitelja Burnsove detektivske agencije na pacifič-nem obrežju. S to korespondenco bo podprla dokaze o Oxma-novi krivi prisegi in omreženju Mooneyja po državnih oblasteh. Obramba tudi pričakuje, du bo zvezno vrhovno sodilče podprlo MooneyJa pri zahtevi za "resnično izpustitev", Državno vrhovno sodišče smatra ta korak Mooneyjcvih odvetnikov za — insult. Obramba tudi pričakuje, da se bo državno vrhovno sodišče samo pečalo a to afero na prihodnjem zasedanju. Monarhietični puč na G r i k e m Atene, 10. okt. — Nova grška vlada je nocoj pretvorila parla ment v narodno skupščino, ka tera je pod pritiskom vlade zavrgla republiko in oklicala monarhijo. Premier Kondiiic je bil imenovan za regenta, dokler se kralj Jurij ne vrne domov Nemci zmagali pri volitvah v Memelu Memel, Litva, 10, okt, — U-radno štetje glaaov, oddanih pri lokalnih volitvah v tem nemškem mestu dne 29. aeptembra, je pokazalo, da ao Nemci zmagali z veliko večino. Nsmci bodo imeli 24 članov v zbornici in Lltvinci pet, ■ Hi«——i 1.1.——■—i i i unionizmom preteti delavci I >.i, ker ao protlvne poklicne unije starejše Predsednik Mine, Mili and Smelter VVorkers unije T. II Hrovvn je nato naznanil, da bo unija vzela priziv proti temu odloku na konvenciji federacije. in ker se je John L. I*wls jM»teyml za pravice te unije in aploh za ^načela industrijskega unionizma, ifa je Frey močno kritiziral v svojem letnem poročilu kakor tudi v svojem govoru pred delegati. Hiter ga ni imenoval z imenom, ampak Je bilo Jasno, komu gredo t»ea««ie. Predsednika rudarske unije je Frey kritiziral tudi radi tega, ker je UMVV v zadnji atavki v Carndenu, N J, finančno podprla ,ne<»dvlsno Industrial Union of Marine and Hhipbuild-ing VVorkera, ki je tretja unija, katero j« oba<»dila konvencija kovinarskega departmenta. Frey Je rekel, da Je nekaj nezasliš-(1*0« as I strsaL) eaosvyra PROSVETA THE BNUCHTENMBNT OUIIU) IN LASTNINA HLOVSNSOB NABOONS * rOUPORNK JKONOTB Orgmm mi ami |iTf f kf Ika KUraa« NtU(Ml BmmmtM »iiatl NtnlilMi M IdruUi.r drU». (lifM CUmcU to Kiuia H M m lato. «* M m pol M*. H M m MM lato; m Cktof« to Cm«*« |7A« m mI« M«. m « m pmi uu; m immm(«« HM. s<*aarl««<«a rttol for Um Ualtoi ftlto Cklaa««> u4 ( M.«« »»ar. tki»<«e« Claaa« $1M m* »•»■ f««i(» nniibla Ht.W» »m )*•' Omm ufluo« po govora Ka«uplal I« llankor m M vrata)* H«Ao«la1 IlUraTM va«M»« hrum, »o-raati «mm, «mwi HA) a« • f"•>• »aMOaUlJ« I« v atola)*, to >• prlkAII po4to.no At.muta« raUa mi aaraMnaat-^llaatMarlpto •# miaaat-aa turna ««4 ««a»Ualta4 articlaa »III m( to raturM* Udtor ■Mauacrliita. aurh aa atoriaa, »lara. naaaa. »U., wlll ka ritonil ia aandrr oalv »ton •c«ompar.»»l bjr aalf illflll »al iUbH N«ato» a« »a«, kar Im aUk PKOSVBTA 1111-11 S«. U»atoli A »a.. CkUmga. UllmmU MKMHKB Of THK rKDBBATBD PBBSS Slika iz Jugoslavije Hrvat iz So. Chieaga je letoa obiakal avoj stari kraj tik Bele Krajine in ko ae je vrnil, je (v aouthčikaAki Pravdi) takole opiaal gospodarske razmere v avoji rojstni vaai: Kmet dobi za tucat jajec 2 dinarja, liter mleka dinar in pol, 100 kff koruze, ovaa ali i« < mena 130 dinarjev, 100 kg plenice 8» do 95 dinarjev, 100 kg fižola 150 dinarjev, 100 kg krompirja 16 dinarjev, dva piščanca 4 do 5 dinarjev, za kravo 600 do 600 dinarjev, tele 100 do 150 dinarjev in za hektoliter (ato litrov) vina 1100 do 500 dinarjev. Na drugi atrani mora kmet plačati za Akat-lico užigaiic 1 dinar, liter petroleja 6 Din, kilogram sladkorja 14 do 18 Din, kilogram aoli S Din, par čevljev 150„do 180 Din, navadno obleko 350, plug 800 do 1000 In za volovaki voz 2000 do 2500 dinarjev. Zdaj je treba Mamo izračunati, koliko je na dolgu (poleg praznih želodcev v hiAi), če vae proda, kar pridela in zredi . . . Mialimo, da komentarja ni treba. Nekaj za otroke Pater Alekaander (menda iz LemonU ali odkoderkoli že) uči odraalo deco, katera prejema in bere A ve Marijo, da jo "velik greh", če kdo atopi v aocialiatično jodnoto. Kako velik je U greh, pater, tal, ni pojaMnil in valed tega bo dečica v temi, ker ne bo vedela, če je U "greh" tako velik kakor nebotičnik v down-townu ali malo manjši in če je blizu "amrtne-mu grehu". Anyhow, utvar ni Apas, pravi br. p. Alekaander, ziaati če je "greAnik" navadna para, ki gara v fabriki ali kopa jarke na relifu; v tem alučaju je "greh" atraAno velik. Ni pa tako hudo, če je "greAnik" — trgovec. "Trgovec, ki vatopi v tako zvezo radi trgovine, ker je večina njegovih odjemalcev pri Laki zvezi, bi ravno smrtno ne grešil" . , . piše pater. Glejte, glejte apaka! Za navadno paro je "velik greh", vaekakor "amrten greh", če atopi v aocialiatično jed noto, ampak katoliški trgovec Ima večji privilegij in zanj ni tako "velik treh", ako stopi v tako jednolo zaradi avojega buiim mkh ! Trgovec ae lahko potem odkupi, če ga patri dobro pritisnejo — in bogme ga stia-nejo ali right! — in atvar je lepo v redu. Vaekakor bi deca, ki prejema A ve Marijo, rada vedela, če je "greh" — in kako velik je! — ako katoliAki trgovec proda avoje blago brezvercu. To p treba razčistiti, da bodo otroci na j ganem, kako ailni "greAniki" ao katoliAki trgovci. Zasluga p. Hugona Pater Hugo (tudi is lemonta) ae je tudi razkoračil v Amerikaniikem Slovencu. Dobro »e mu zdi, ker ao bratje v Clevelandu posU-vill a pomeni k svetniku Haragi nameato socialistu Cankarju. Mi tudi pravimo, da je to dobro — In p llugon ae hudo moti (prav za prav brat llugon ne miali resno, If "hecal" bi rad i>a »« ne zna!), miali, da je bil kdo meti nami |x»trt zaradi tinte clevelandake ce-remoniade. HaA narobe: straAno veaeli amo bili in bratu patru Huffonu smo U srca hva-iefni. ker j«. pravočasno opozoril svoje zabite in slepe brale v metropoli, da aocialiat Cankar ni nol»n svetnik in ne zasluži spomenika od klerikalcev! Brat llugon nuj pomisli z nami vred, kak-Ana karikatura na njegovo aveto cerkev bi bi-ia, č«. bi častilci Barage odkrili spomanik Iva-nu < ankarju in hi importirali recimo škofa Jegliča, naj pride v Cle\elnnd požegaat apo-menik! In Akof Jrglič odgovoril: "Za boljo xoljo, ali st«* znoreli, bratje? Cankar vendar ni noben svetnik. Jaz sam «m ukazni poku-piti vso prvo izdajo njegove "Erotike" in Jo dal »ežgati v svoji škofijski kleti!" Zdi s** nam. da je Hugo ajtm pozabil na Cankarjevo nesvetost, dokler ni Proaveta prva sa-grmela in vpraAala clevelandake tepco. če ao res na glavo padli, da mislijo narediti Cankarja za svoj« ga svetnika To je sdramilo patra, da je prijel Clevelandu a ne za uA«»«h In jim povedal, kaj misli «» Cankarju. Tako Je bil < ankar reAon ponižanja in mi radi priznamo, -1» nam je pater Hugo pomagal do zmag«! Vsaka stvar na svojem m*atu. Hugo, Baraga in klerUalel spadajo akupaj — Cankar in aorialisti pa skupaj Hoclallatl o« ImhIo nikdar padli na glavo, da bi hoteli poatavljati spomenik Haragi — klerikalci v Clevelandu s., pa žr |»«d«li , . , Sramota tu kl«a, m diskrimina-kvah ? Zakaj samo prosjačenje, ~ kulturna svoboda! za denar? Zakaj take ceremonije, pri katerih morajo ljudje klečeplaziti kot manj vredna bitja od tistih, ki jih izkoriščajo? Slovenska pueblska naselbina, pripravi se na pomp udanosti in ponižanja, zakaj naznanjeno je, da obišče "udane" farane ljubljanski nadškof Gregor Rožman. Ta duhoven je bil v Clevelandu na tistem kongresu in zdaj bo posečal fare tudi po zapadu. Po cerkvah ali prostorih raznih proteBtantovskih ver, kjer se vrši največ sej Tovvnaendo-vih klubov za starostno pokojnino, se govori in uči socialna zavest, socialna pravičnoat/dolž-nost državljanov v držaVt in dolžnost države do državljanov. Koliko store na tem slovanski duhovniki v slovenskih cerkvah, ko imajo vendar tako veliko prir liko — ljudstvo v cerkvi -4 da poduče to revno ljudstvo o*naprednem gibanju, da se n»j«pri-druži temu gibanju? V prote-stantovskih prostorih ae disku-zira o važnih vprašanjih sedanjega Časa, ter kako bi se dala ublažiti BOcialna vprašanja.' V katoliško cerkev se more 1# te daj, kadar se opravlja cerdmo nije, ki spominjajo na pogan stvo. Kaj pa je drugega kot poganstvo, kadar ljudje sklepajo roke, se trkajo po prsih in krivijo kolena in pri vsem tem se ne vpraAajo, zakaj in čemu to delajo. Kako veliko delo bi slovenski duhovniki napravili ljudem, Če bi jih podučili v "nedeljskih pridigah", kaj je delavska dolžnost na političnem polju, da se naj organizirajo, da bodo močna, odločujoča sila med drugimi v državi. Nič takega nq bodo storili. Pripravljeni pa so vsak čas, da ozmerjajo socialiste In vse napredne delavce; da "pridigajo" o lakoti v Rusiji, o brez-boAtvu v Mehiki, o zapeljanih španskih upornikih; da so slovenske socialiste zapeljali Judi; da bo vsak "proklet", kdor čitn Prosveto in da Je treba uničiti gnezdo slovenskih socialistov v I Chicagu. Kadar slovenski duhovnik govori ali piAe proti so-vjetMki Rusiji, tedaj nevedoma Kako so pa delali Italijani na Primorskem in z našimi No« tranjCi in še delajo?! Vse hočejo poitalijančiti. Vse šole šo v italijanščini. In kako delajo Srbi s Slovenci in slovenskimi šolami? Politične državne meje so največja diktatura; so naj-večja zapora napredka in delavske kulture! Joe Hočevar, 21. ZaatopnMi poroča a potovanja Sharon, Pa. — Dne 21. sept. se je pri nas nenadoma pojavila mlada farmarica in zvesta naročnica Prosvete, naša znanka M. U. Povedala mi je, da mi je pisala, odgovora pa ni dobila. Pojaanil sem ji, da me zadržuje bolezen in da mi žena nogo mar že, a je bilo vse pojasnjevanje zaman. 2ena ji je tudi povedala* da že ves teden nisem čevlja o-bul, pa tudi to ni pomagalo. Rekla je, da ima zame lahko delo, setjel bom In koruzo ličkal pa pe-telinčke obiral. Toliko časa sem čevlje primerjal in nabadal, da je končno noga zdrsnila v pravi čevelj. Ob pel Atirih sva se poslovila iz VVheat-landa in ob devetih in pol zvečer sva že bila v Pittsburghu* Soprog naše znanke mi je lepo postregel in obljubil, da mu bom koruzo ličkal. Naslednji dan je bila nedelja in jaz sem mirno pričakoval, ne llčkanja koruze, ampak kosila, ki je bilo izborno in čikna se je v mojem želodcu tako dobro počutila, da sem na udobnem stolu kmalu zaspal. Zbudi! sem se šele uro pozneje in se takoj spomnil, da bo treba odriniti na potovanje. Pregledal sem imenik Prosvetinih naročnikov in opazil, da je v bližini mlad pftčlar, ki mu je potekla naročnina na Prosveto in Proletarca. Mladega pečlarja sem k sreči dobil doma; čiatll je sobe. Povedal mi je, da je bil prejšnji večer v Slovenskem domu in je pozno prišel domov, zato Aele sedaj čisti hišo. Obljubil je. naj pridem ob petih v 81ovenski dom in bo ponovil naročnino za Prosveto, za Proletarca pa prihodnjič. Znsno mi je, da pečlarji rsdi obljube držijo in sem bil breg skrbi. __v noč, prenoči) sem pa pri dmitvenem predsedniku Mattu Komi, kjer ao mi poatregli z o-kosne večerjo. Naslednje jutro ttL sept. sem m spet podal na potovanje in imel sem dobro ireio. Sestal sem se s tremi zalo prijaznimi ženskami in vse tri ao se nanovo naročile na dnevnik Prosveto, zakar se jjm naj-iskreneje zahvaljujem. Ura. Skrtnar je v Združenih državah Aele par let, je naročniša Prosvete in Pfoietarea in Je Jako izobražena žena. v . Bal sedaj so farmarji najbolj zaposleni s pospravljanjem svojih pridelkov ia prodajanjem k stih. Naj omenim, ker Že govorim o denarju, da sem vet denar, ki aem ga na mojem kratkem potovanju prejel za naročnino in ga poslal upravništvt) Prosvete, oziroma večino tega denarja* dobil od zavednih žena in pečiarjev. Veem skupaj se iskreno zahvaljujem. Prihodnjič bom preskrbe! daljše poročilo in tudi Moon-runčankam bom po svoji moči priskočil na pomoč. Anton Zidanšek. Nekaj spominov Eiizaheth, N. J. —Spominjam se dneva 11. novembra 1918, ko je minila svetovna vojna. Bilo je vrvenja, tuljenja ln zvonenja da ljudje Že niso več vedeli, kaj vse to pomeni. Vsak Je dal duš ka stisnjenim Čuvstvom, ki so eksplodirali ob novid o premir j a. Ves Canonsburg se jo trese Danes, 3. oktobra, se je zopet začelo klanje v Afriki. Požar lah ko zaneti ves svet. Oh teh m slih se mi obuja alika iz zadnjo vojne, ko ao vojaki odhajali v Francijo, železniško postaje so bile natlačene ljudstva, vojakov in svojcev, ki so ae poslavljali od njih. Med igranjem godbo in tuljenjem piščali so se poslavljale matere od svojih ainov s solzami v očeh, prav Uko dekleta od svojih fantov in mlade žene z otrokom v naročju od svojih m6t ' fca tisoče in tiaote je bilo to Zadnje slovo, la vi tej slutnji je marsikatera mati, ljubica ali žena omedlela pri slovesu od avojega dragega. Na eni strani jok in zmešnjavs, na drugi patrio-tično navdušenje. Te grozne kon traste vidim še danes. Slično je bilo tudi v stari domovini. In iz gleda, da se človeštvo zopet nahaja na pragu sHčne tragedije Sporočam tudi, da profesor Janko Lovrin lepo pozdravlja vse ameriške Slovence in Jugoslova ne sploh. On s!u£buje v Londonu na Angleškem. Tri mesece se jo nahajal na Norveškem, zdaj pa je zopet v Londonu. A. Pasarich. Medtem aem popolnoma poza- d. bt V., lm.U n šale, t oboroženo silo. Nasprotno, zafel pogajati s poglavarji posameznih plemen, kaj časa je imel v načrtu tudi finančno ( lovanje drugih evropskih držav. Nj«tf»' «rt je bil ta. da bi združil Belgijski Kor Abeainijo in Uko ustvaril kolonialno vel ki bi eegala od Atlantika do Rdin cga mori Indijskega oceana. L. 1896., eno leto preden so ,<• lulijanij padU s Abesinci pri Adui. je kralj I-«opoP čel pogajanja z Italijani. Podajanja j. v njegovem imenu neki bruseljski advokAi italijanskem porazu pri Aduvi je akuAai U^ II. izrabiti vojaški neuspeh napadala " je namene. Skušal r odtrgati Italije, in sioer Uko, ds bi vzel t,, • « najem. Tozadevna pogajanja je v«i.. * dinJievo vlado general dal Vernu. I>n' ____(___ f. i_i___Mnaral Hai' > t rnu vembra Je interpeliral general dal lijanako vlado, da bi doznal njene name •rftreji. To vpraAanje pa je bUo tako no, da je pogodilo v livec iUliJsns*<> ^ ki ae je Ukoj uprlo nakani bMgi)««\* « Ija. Leopold H. ae nI poa^J n1*0-' nil U kočljive udeve poaebnc Ae i* je kmalu nato Izbruhnil upor B<»rt* fu. ki ga Je prisilil, da Je "dl"' shie noirte zs vedno v at rs n. rg, n OKTOBRA. Vesti s Primorskega j^t nov« koafinacija »ept. 1935.—Pred ne-J„eseci »o policijske oblasti Btak v Gorici Venceslava '^starega 27 let, doma i« po poklicu mehanika, iani je bil pridržan v mesec dni. Tu so ga C Bftliievali in na vae nači-iJJ^li izsiliti iz njega razna ja. Povod aretaciji je (jgj nek razgovor aretiran-rf kiterem se je preveč ne-itraial o sedanjem polo-v zvezi i italijansko abe-■ »porom. Kakor vemo Ciganske oblasti strogo pre. sploh govoriti in raz-u o takih stvareh. Po mesecu zapora je bil i Usaj postavljen pred cijgko komisijo, ki ga je jjla na petletno konfinaci Poslan je bil na znani konjski otok Nentotene. j^oda konfiniranega Ušaja je iaastopa fašizma sera zelo tež-Radi protifašistične propa-in suma, ki je padel radi Mnj, je bil namreč že prebojen na 13 let ječe. Radi stije je presedel samo ne-II let v ječi. Ko je prišel do-», je bil pod .stalnim policij-i nadzorstvom in izpoatav-vsem mogočim šikanam 1 mg a je konfinirani Ušaj rahlega zdravja že po na i kar mu je pa seveda ječa tolj zrahljala. V zadnjem i je bil zaposlen v livarskem siku velike predilnice v Pod- Margotti in sveče Gorica, septembra 1935,—O ttiju in njegovem delova-na Goriškem se slišijo na-ijoče si vesti. Iz vsega je ugotoviti njegove prave ice v zvezi z raznarodoval-poiitiko na Goriškem. O po-nostih tu ne bomo govo-ker hočemo omeniti le zave dogodke, ki so se odigra-ob priliki birmovanja po ;em. Skof Margotti je zahteval, da za vsakega inca plačajo po 15 lir v za-i. Ker ho ljudje po deželi tadi v mestu zelo revni, so se a zoprstavili in prišlo je do da so pričeli s škofom bati in se končno zedinili po na 5 lir. Slično je bilo i »Gorici, kjer pa so se Ijud-nprli in niso hoteli plačati, k škof odredil, da mora pri vhodu kupiti svečo za ■ in jo nato pri izhodu iz cer-m vrniti. Tako roma če-»t ena sveča skozi več rok je večkrat na ta način "pro-Kakšen namen ima to N« denarja viška ob pričetku obravnave. Kdo je ustrelil šarifa, menda nikdo ne ve. Delavci pravijo, da ga je podrl strel od naaprot-ne strani, to je od vigilantov in policije, ki je napadla demon* strante za izboljšanje relifa. Država skuša naprtiti ta umor desetim rudarjem. Po dotičnem dogodku so vigilanti in "postava" uprizorili pravcati teror. Polovili so veliko Število delavcev ter jih nad 40 vrgli v zapor. Razen desetih rudarjev ao bili oatali pozneja izpuščeni. Zadnje poletje ao vigilanti ugrabili tudi urednika komunističnega Daily Worker-ja, ki je prišel v Gallup, da preišče zadevo. Zagrozili ao tudi več drugim preiskovalcem, katerim je moral governer dati varstvo. Obramba je zahtevala premestitev obravnave v drugi kraj, kar je sodnik McGhae odklonil. Prav tako je tudi odklonil zahtevo za odgoditev obravnave na poznejši čas. Na zahtevo okrajnega proee-kutorja Smftha, ki je ob neki priliki rekel, da bodo "pobili nekaj obtožencev, druge pa poslali v luknjo," je sodnik Mc-Ghee izdal zaporno povelje proti T. R. Montoju, Mehikancu po narodnosti, ker je razdajal letake in s tem "žalil sodišče". V tem letaku obrambni odbor pobija histerično propagando kapitalističnih listov in proseku-torja proti obtožencem. ke ve tujezemcev zapuščajo abe«in »ko pre*t«lico Addis Ababo in »e omika rer- (Nadaljevan* s i i »ega. da podpirajo < taiM orga niaacije unije AD& in poaabno še "ttodaednik neke velika med narodne unije, ki je obenem tudi član ekaekutive federacija." a^oreč John U Lewia. Te u nija ladjegradniških delavcev ae je potem še drznile vprašati za pristop k A DT, kar je v očeh Freyja višek predrznosti. V pobijanju industrijskega unioniama je Pr*y posegal v zgodovino ameriškega delavskega gibanja in naštel vaa du-alna gibanja ter zaključil, da organizirani kovinarji nimajo kaj pričakovati od induetrijake-ga unioniama. 2 ozirom na m ključek lanake konvencije ADF je Frey ."obžaloval" napačno tolmačenje resolucije o indu-atrijakem unionizmu, oziroma resolucijo aamo. V nekaterih krogih federacije je dala povod za mišljenje, da je ADF a to resolucijo priznala, da je poklicni unionizem dodelal. Frey j« pozival delegate na boj proti tej domnavi ln proti načelom industrijskega unlonlzma. V tem. duhu ae je zaključila konvencija kovinarskega de-partmenta, kl je zavrgla tud resolucijo z« ustanovitev delavske stoanke ter se Izrekla za staro politično taktiko ADF namreč za "nagradenj« prlja tal je v in kaznovanje sovražn kov." It Greenovega otvoritvenega govora je tttdl razvidno, da bodo konservativni elementi okušali pripeti vprafcmje stranske na rep — Nobenega dvoma ni, di to vprašanje tudi na tef>'koti venciji zavili v au k njo rdečega bavbava kakor ae ga na lanak konvenciji, čeprav ae j^ ta de lavako stranko Izrekle večje štev vilo unij, med njimi neka vplivnih mednarodnih organi •aeij. i Green je te zahtevo indirekt ao pobijal tudi s izjavo, da or ganieirano delavstvo ni Še ai kdar toliko doseglo na legiala t i vnem polju kakor ed zadnje konvencije, kar pokaauje uspeš noat sedanje politične taktike Naštel je Wagnerj«v delavsk zakon, skrajšanje delovaike na 40 ur v tednu za poštne ualui-bence, pokojninski zakon za železničarje, zakon za aoeialno zavarovanje* petmilijardaki program za relif ln javna dela, Guf-feyjev rudarski zakon In vzpo-atavitev etarih plač vladnim u alušbencem. Sprejetja teh zakonov in uspehi v državnih zbornicah daleč nadkrUjujejo legi-alativne uapehe dela vat va vsakega prejšnjega leta v zgodovi nI ADlF, je rekel Green. Federacija tudi ni tako okorela kakor jo kažejo nekateri kritiki, ker ae prilagodi vsaki novi situaciji, Je izvajal Green S tem v avezi je citiral montre-alsko resolucijo, a katero ae je ADF pred 15 leti izrekla za podržavljanje železnic. Ta resolucija ae je izkazala za povsem praktično, ker vladno obratovanje železnic ni več daleč po mnenju Greena, Kritikom zakona za aoeialno zaščito je odgovarjal s tem, da je rekel, da nlkdo ne smatra te ga zakona za perfektnega, mar več le za začetek. In s tega vidika je zakon dober. Priataša "eraftnega" in in duatrljakega unionlzma je tolažil s tem, da Je kszal na zviša* nje plač. Rekel Je, da je brez pomena, pod kakšno unljsko formo pride delavstvo do izbolj Šanja plač In razmer. Glavno je uspeh, pa naj ga dosežejo in dustrljske, poklicne ali pa federalne unije. NI pa Izgledov, da Je s tem potolažil razburka ne duhove v taborih poklicnega in Industrijskega unioniama, kl je najbolj pereče vprašanje na te) konvenciji. Ce ne pride do kakšnega kompromiaa, bo prav to vprašanje lahko razcepilo Ameriško delavsko federacijo. Stavkat }t v TolmJu zmagali v mnmm tedna Toledo, O — fttavka tOO delavcev pri CAty AuU> Stamping kam penili, ki je trajala aedei* dni. je bila t. t m. končana l aaago stavkarjev Delavci ae j dobili tri do pat centov po viška j v mezdi in delovnlk bo aa vaa 40 ur v tednu. Bombažna stavka obeta zmago Obiralci zmagujejo kljub tarorizmu Montgom«ry, Ala. — (FP) — Plantažni k i ae podajajo drug aa drugim v "trmasti" stavki obiralce t bombaža In zvišujejo pleče. Zvišanja ao dokaj različna. V največ slučajih je pri-Ko do sporazumov, kl pomenijo večjo zmago za atavkarje, namreč t*dnlk.U»S E. 170th St., Olsveiead, O. fJORPODARSKl ODRRK i _ IIATH PETROVIČ«, pratfasdalk............s»fi E. 140th ši., Otovsleatf, O. ANTHONV CVETKOVICH..............HM 8aam kr^ Blokira. N. Y. i> f «k ina. M mi aba. vaa pni, M M mumtmh m »Ml« d »r a iBai, m| m Mlm M irilulBlUii mi rja^rtear *** * m ^^ ^ **** * VM mšm% mLm« m muim mShm m| mW*h M Ul. aMiM vsi paiznri m m! M| N ftUjoh rruk hH vai Dortai a em ma r—mtti. nas, hmmm tm ■i.i M k., k » 1 MJU. m -raoavaro,- Mat a u-ZZ I^ il^T? NOTCi Cntn»mMm »Mi »M a>wi OTOm MmM h* -'V nI M f*U«wmi OMi»MU.ItoM tor IM N|NM »mlMl toiM M atoM to hM. amnr- T nSiSTiimr^ ** rt m tomwh MmM to Uštmmš to ..........i mttowv. •e mm tonmhtu »nto* MmM to ^ jrfj* * a. MMoevt Stava *MM u _________r «t ae im4 w •■! e-mon, profesor fizike na šikeški univerzi, je dejal v svojem predavanju v sredo zvečer, da vse* mir nima začetka ne konca. Dokazov je dovolj, Je rekel Le-mon, da je procea vaemirja cikličen in večen. Poaamezni svetovi, solnce, oaolnčja In vaemir-ji ae porajajo ln Izginjajo, toda osnovna sila In anov obatojl večno. Delavstvo v Buttu bojkotira Heartta Hutte, Mont. — Tukajžnja centralna unija se je izrekla za bojkotiranje Hearatovih liatov In njegovega filma Matrotone Newa. Akcijo ao prineali v o-spredje organizirani rudarji. Po Um sklepu so gladaliiča takoj odpovedala llearstov novinarski film. v Hauptmann bo apeliral na na j vil je sodišče Trenton, N. J. — Bruno HI-chard Hauptihan, nemški imi-grant, ki Je izgubil priziv pred dršavnlm vrhovnim sodiščem proti smrtni obsodbi nižjega sodišča zaradi ugrabijenja In u-mora Limiberirhovegu otroka, bo po svojih odvetnikih apeliral na federalno vrhovno aodlšče. Za razlog bo navedel, da je državno vrhovno aodlšče prezrlo napaka nižjega sodišča. Vlada zgradi delavski dom Butte, Mont. — Adminlatra-cija relifnih del bo v tem me-atu postavila Delavski dom, ki bo obenem služIl tudi za javni center. Do tega sporazuma je prišlo, ko je vlada umaknila svoje "zaščitne" plače In jih nadomestila z običajnimi plačami, kar v Huttu pomeni unijske plače. PRŠLNIH (»M«) PRODŠJŠ • Tu je velika vrednost. Velike vrnU? porcelanata izvniten mefialec, ne zmeša niti ne trga blaga, balongumljevi ovijalec, zbolj-Aan varnostno narejen ovijalec, tih, na gumijevi poiiuiite teh poiw'bnlh odplačil. Plačute le centov Unlonako. Prosto na po-akušnjo ako talit*. Telefonirajte ali pridite oaebno v vašo bližnjo Puhlic Service trgovino še diinee. ® tmfttH mmJ ni** <•,/» m >••* fcf*" pru* h /H |M/i __ tJj m Tt m ^ m t| / u---- p^fSSS - — **tH i% * * * mddtd m mmmrnt tf *J4tli»mnl 100 t0p9040 Public Service Compahy Or HORTKIVIH ILLINOIS No v, izboljšan mod 1135 SAMO •4999 $2 takoj M rentov tedensko Dolina meseca ROMAN S plati JACJt LONDON—Poslovenil Vladiair Le vetih wwwm y«iiiHBi Svila, ki je *la čez mizo, kaj bi! Ali si kdaj videla roke starega voznika, ki vozi a štirimi? Krempljem ao podobne, tolikanj so pohabljene in ekrivljene." "V starih časih, ko ao naši očetje romali po prerijah, še ni bilo tako," je odgovorila. "Nemara da so imeli tudi oni skrivljene prste, a kar je bilo konj in drugega takega, je bilo vse njihovo." "Seveda. Oni so delali zase. Sami zaso so ai krivili prste. Jaz si pa krivim prste za gospodarja. Predstavi si, Saxon, njegove roke so tako mehke kakor roke ženske, ki ni še nikoli delala. A vendar ao konji in hlevi njegovi, ko niti trohice dela ne opravi, jaz se pa ubijam in ubijam, da zaslužim za obleko in vsakdanji kruh. Do grla mi že preseda ta čudni red na svetu. In kdo je krtv, da je tako? To bi rad vedel. Časi so se izpremenili. A kdo jih je izpremenil?" "Bog ne." "Glavo lahko staviš, da ne. In to je apet nekaj, kar mi ne da miru. Kdo je prav za prav Bog? Ce on ravna svet — in za kakšno rabo bi bil, če ga ne bi? — zakaj potem da mojemu gospodarju in ljudem, kakršen je bil tisti bančni blagajnik, ki si mi pripovedovala o njem, zakaj jim da, da imajo konje in si kupujejo ženske, zala dekletca, namestu da bi ljubile svoje lastne može in i&S^ otroke, ki se jih ne bi sramovale, in uživare srečo, kakor narava hoče?" ENAJSTO 1HKJLAVJE S pogostimi oddihi in vsa penasta od napora sta se bila konja vzpela na vrh strmega klanca stare ceste, ki vodi v Moraško dolino; in na grebenu hribovja Contra Costa se je cesta spet strmo spustila v zeleno, solnčno tiho-to Redwoodskega kanjona. "Povej, ali ni prekrasno?" je vprašal BiH in mahnil z roko, kakor da bi hotel zajeti vse. ^krogle skupine dreves, žuborenje vode, ki je ni bilo videti, in poletno brenčanje čebel. "Lepo, da nikoli tega," je pritrdila Saxon. "Obhaja me, da bi kar živela na deželi. Nikoli še nisem." "Meni tudi, Saxon. Kar sem na svetu, še nisem živel na deželi — čeprav so bili vsi moji ljudje deželani." 'Takrat še ni bilo mest. Vse je živelo na deželi." "Menda imaš prav," je |>okimal. "Morali ao živeti zunaj." Lahki voziček ni imel zavore in Billy je moral napeti vso pazljivost, ko je vodil vprego IK> strmi, vijugasti cesti nizdol. Saxon je slonela vznak in z občutkom neizrekljivega miru zapirala oči. On se je zdaj pa zdaj ozrl na njene mežeče trepalnice. "Kaj pa je?" je nekoliko vznemirjen vprašal čez nekaj časa. "Menda ti nI slabo?" "Tako lepo je, da se bojim gledati," je odgovorila. "In tako ponosno, da kar boli." "Ponosno? to je čudna beseda." "Kaj ne? A jaz tako čutim. Ponosno je. Ne hiše ne ceste ne druge reči v tem mestu niso ponosne. To pa Je. Zakaj, ne vem. A je tako." "Bogmc, zdi se mi, da imaš prav," je vzkliknil. "Zdaj, ko ti govoriš o tem, mi sili v oči. Tu ni ne igre ne ukane, ne sleparjenja ne laži. Ta drevesa stojijo pokoncu, naravno in pošteno kakor mladi dečki, kadar stopijo na borilni oder, še preden so izkusili njegovo ma-lopridnost in se naučili sleparlti in darovati zlodeju stave in športnim šemam. Da, ponosno je. Kaj, Saxon bistro oko imaš, Jeli?" Sko-ro ponižno je premolknil in se zagledal vanjo gn n z miJujočo mehkobo, tako nežno, da je vsa vzdrhtevala od nje. "Kar rad bi, veš, da bi me ti kdaj videla v borbi — v pravi borbi, v taki, ko se vsak trenutek kaj zgodi. Ponosen bi bil da nikoli tega, če bi vedel, da delam to zate. In vem, da bi se na moč dobro bil, ker bi me ti gledala in razumela. To bi bil boj kakor se spodobi, verjemi mi. In — čudna reč! Se nikoli v svojem življenju si nisem želel, da bi se boril vpričo kake ženske. One samo cvi-lijo in vreščijo in nič ne razumejo. A ti bi razumela. Prav gotovo da bi." Nekoliko pozneje, ko sta zavila po ravni dolini, preko malih jas, kjer so stale kmetije in se je zrelo žito zlatilo na solncu, se je Billy iznova obrnil k Saxoni. -"Cuj, kaj ne, da si bila že dostikrat zaljub-, litaui, a? Povej mi kaj o tem. Kako je s to rečjo?" Počasi je zmajala z glavo. "Samo mislila f»em, da sem zaljubljena — in niti ne mnogokrat —" '"Mnogokrat!" je vzkliknil. "Nikoli ne zares," mu je zatrdila, na tihem vsa srečna nad njegovim nezavednim Ijubo-sumnjem. "Nikoli nisem bila res zaljubljena. Ce bi bila, bi bila zdaj omožena. Vidiš, kaj bi pa naj storila z možem, če bi ga imela rada — kakor to, da bi ne poročila z njim?" "Pa recimo, če on tebe ne bi imel rad?" "Oh, ne vem," se je nasmehnila, na pol poredno, na pol ponosno in samozavestno. "Mislim, da bi ga že pripravila do tega, da bi me imel." "Menda bi ga!" je navdušeno rekel Billy. "Nesreča je le v tem," je nadaljevala, "da mi ni bilo nikoli toliko do tistih, ki so me imeli radi. — Oh, poglej!" Kunec je bil skočil preko ceste in pustil za seboj redek oblak prahu, ki je kakor dimna proga zaznomoval smer njegovega bega. Na prihodnjem ovinku, konjema tik pred nosom, je buhnila kvišku jata prepelic. Billy in Sa-xon sta kar vriskala od skupne radosti. "Hej," je zamrmral, "žal mi je skoraj, da se nisem rodil kmet. Ljudje res nismo ustvarjeni, da bi živeli v mestih." "Vsaj taki ne, kakor midva," je pritrdila. Premolknila je in z globokim vzdihom dodala: "Tod je vse tako lepo. Ce bi živel človek vse življenje sredi tega, bi se mu zdelo, da sanja. Časih bi bila najrajši indijanska skvo." Billyju je bila že nekajkrat beseda na jeziku, a veselej se Je premagal. "Zastran tistih fantov, ki si mislila, da jih imaš rada," je rekel nazadnje. "Nisi mi še povedala." "Ali bi tako rad vedel?" je vprašala. "'Saj niso nič pomenili." "Seveda bi rad vedel. Kar daj. Korajžo!" "Nu prav. Najprej je bil Al Stanley--" "Kakšen poklic je imel?" je akoro oblastno vprašal Billy. Kvartač je bil." Billyjev obraz je mahoma otrpnil in v naglem pogledu, ki ga je vrgel nanjo, je videla, kako so se mu oči zameglile od dvoma. "O, nič hudega ni bilo," ae je zasmejala. "Meni je bilo takrat šele osem let. Kakor vidiš, pričenjam res od kraja. To je bilo po materini smrti, ko me je vzel Cady za svojo. Imel je hotel in gostilno. V Ix>h Angelesu je bilo, čisto majhen hotel, kjer so se ustavljali delavci, železničarji in taki ljudje. Mislim, da jih je Al Stanley obiral za njihov zaslužek. t Dat* prthodn tli.) ----1 i'i —— — inr i as^ J^-J— Nekaj spominov iz svetovne vojne Piše Anton Potisk. (Ilillton. Pa.) (Nadalievanjo.) \ pozni jeseni je navadim »la-l>o vreme in domov smo prihaja« li ved »mi mokri in blatni. Vrani praznike, potem sem se pa z jutranjim vlakom vrnil v vojašnico, Mislil sem. da je samo mene manjkalo, tovedall, da je šla |>olovica stot- nam je igrala koračnice, tla smo laglje korakali. Vaje, na katere smo morali hoditi tudi pon«»čl, at^bile *elo utrudljive, kajti uriti smo se morali, kakor da hi Lili na Itojišču. Ko so se približali božični prazniki, M-m se s tovariši dogovoril, da vprašamo za dopust, 1'rasitike to tuli radi prvbdi m« nas naslednje dni p\edal krog .'Mi kilogramov in naslednji naredniku, da bom šel vseeno dan smo z vso to opremo kora-domov in on ie dejal, da nima kali kakih šest kilometrov da- nil proti temu. Po večerji sem M na kolodvor in na |*»ti me j« ustavila straža ter mr \pra*ala. sl< je dala li« teti mo)«*ga «srta, m i hI n'je, Ona mi »I naukov. d« ne H »ga, naj m* i in na ka|*> injico, da me bo varovala pred sovražnimi kroglami. Jaz sem se ji zahvalil in se poslovil od nje, a mislil sem drugače. Nekemu drugemu sorodniku je tudi pripela več s vet in j ic in ga priporočila sv. Antonu, naj ga varuje in na-zai pripelje. Temu sorodniku li i ho svetinj ice in sv. Anton prav nič pomagale, kajti na fronti so ga ubile ruske krogle. Ko jo bil čas večerje, sem se vrnil v vojašnico. Stotnik je izdal (Kjvelje, da moramo vsi o-stati v vojašnici, kajti naslednji dan. na novo leto, bo treba odpotovati v Galičijo, na rusko fronto. Bila je huda zima in vsak si lahko misli, kako nam i' ilo pri srcu, ko je bilo treba <*li niti na fronto. Nastopilo Je leto ID15, dan na-* ga odhoda. Drug drugemu Smo voščili arečo, a vsi smo vedeli, tU nas ne čaka nič dobrega Vedeli smo, da vojne še ne bo konec, ker ao vedno pošiljali nove vojake na bojišče. Slutili smo, da Je pred nami trpljenje m dosti gorja «.n. krat »mo morali pn gledati vse atvari, če je vse v redu. In dobili *mo nekaj nove opreme Po kosilu, k t smo ga ladnjikrat »svtili |tod streho, smo morali na dvorišče z vso opremo. Tam nam )r poveljnik stotin je držal a«"ot in nas navduševal, da ae moramo hrabro boriti is domovino in cesarja * j - iti Odkorakali smo v mesto med igranjem godbe in z zastavicami na puškah. Ljudje so nas pozdravljali in obsipavali s cvetjem. Na postaji so nas prešteli in potem potisnili v živinske vagone, v vsakega 40 mož. V vsakem vagonu je bila peč, okrog nje klopi, pod klopmi pa polno štruc komisa. Dali so nam piva, cigaret in godba nam je zadnjikrat zaigrala. Na kolodvoru je bila velika množica ljudi, ki so nas viharno pozdravljali. Na postaji smo se zamudili kaki dve uri, nakar nas je vlak med žalostnim petjem počasi odpeljal. _ Vlak je vozil mimo moje rojstne vasi, katero sem pozdravil z glasnim klicem, katerega pa niso slišali moji dragi. 'Poslovil sem se z žalostjo v "srcu od domače vasi, katere morda ne bom nikdar več videl. Vlak je vozil proti Zidanemu mostu in na vsaki postaji se je ustavil kakih 15 minut in povsod je bila zbrana velika množica ljudi. Od Zidanega mosta je drvel dalje proti €elju, Prager-skem, Ptuju in dalje čez lepo ogrsko ravnino. Bili smo že zelo utrujeni od dolge vožnje, toda spati nismo mogli, ker je bil vagon natrpan. Na vlaku smo imeli kuhinjo in hrano smo dobivali redno na vseh večjih postajah. Vozili smo se preko neznanih krajev, slišali smo tuje jezike in nam je bilo težko, ker jih nismo razumeli. Dospeli smo v Budimpešto in se potem vozili dalje proti Gor-licam. Oficirji so zelo pazili na postajah, da se ne bi kak vojak odstranil. Začelo je deževati in vožnja po ogrskih pokrajinah je postajala dolgočasna. Bili smo žalostni in potrti, kajti vsak je imel svoje misli daleč stran, v domačem kraju, v katerega se ne bo morda nikdar več vrnil. Vlak je pri vozil do gorovja in začela se je počasna vožnja. Priklopili so še eno lokomotivo in odpeli polovico vlaka, ki sta ga za nami vozili nadaljnji dve lokomotivi. Vlak je vozil tako počas|, da bi ga lahko pešec dohajal. Hribi so bili že vsi s snegom pokriti. Videli smo starčke in vojake, ki so popravljali progo in ceste ob progi. Na neki postaji je stopil v vlak vojak, ki se je vračal na fronto. Bil je poln uši in smo se mu kar umikali. Ko je videl, da se ga izogibamo, je dejal, da se bomo tudi mi nabrali uši na fronti. Vpraševali smo ga, kako je na bojišču, toda on ni hotel ničesar povedati; pripomnil je" le, da se bomo že sami prepričali, ko bomo tam. Vozili smo se šest dni do zadnje postaje. Tam je bilo mnogo delavcev, ki so razkladali tovor z vlakov in potem nakladali vojaške potrebščine na vozove in tovorne avte, ki so odhajali na fronto. V vlaku je bilo še dosti komisa in ga je vsak lahko vzel s seboj kolikor je hotel. Od postaje amo se napotili proti fronti. Korakali smo vso noč in šele ob deveti uri naslednjega dne smo dobili dve-urni odmor in dali so nam nekaj kave. Tu se je že slišalo grmenje topov, iz česar smo sklepali, da fronta ni več daleč. Pot je bilo težko nadaljevati zaradi blata, ki je ležalo na cestah. Slu je v hrib in srečevali amo vozove z ranjenci, ki so jih Vozili z bojišča. Ranjenci so stokali in ječali, kar nas je navdajalo z grozo. Ob cesti smo videli mnogo voz. ki jih niso mogli rabiti zaradi debelega blata, ki je ležalo na cestah, in tu in tam mrtvega konja. Pot se je vila skozi gozd in je bila silno utrudljiva. Pri cesti smo vi-deli velik kup vojaške sp<»dnjc obleke, ki je ležala kar na sne-gu K o smo dos|*>!i do neke kmetije, *mo ae ustavili in šli počivat na seno. Tam sem zaspal. da še sam nisem vedel kdaj, ker me jv dolga pot silno j utrudila il>al> prihodnjič.)1 Preizkušnja ljubezni PETEK, 11, QWTnti| Zadovoljivo polnilo — Zakaj pa odhajaš danes tako zgodaj, možiček? — I>eset let svojega življenja bi dal. draga ženica, če bi mogel ostati pri tebi. Toda če pridem danea pozno kerljat. bom moral plavali en delar globi. Napisal Mihael Erdoedy Forger si je ravno natikal rokavice, ko je vstopil služabnik in najavil obisk neke dame. "Ne morem je sprejeti; saj vidiš, da se mi mudi . . ." "Za nič se je ne morem od-križati!" Tisti trenutek je neznanka že odprla vrata in stopila v sobo. Bila je nenavadno prikupna, toda z obleke se ji je bralo siromaštvo. "Ne zamerite, da sem kot neznanka vdrla k vam, toda." "S čim vam lahko postrežem?" ji je precej" nejevoljno akočil Forger v besedo. Ponudil ji je stol in jo opazoval s strokovnjaškim očesom u-metnika. Bila mu je prav pogodu. "Ime mi je 'Pepelka," je pogumno dejala mladenka. "Pepelka? Čudno ime; kali?" "Neki vaš tovariš? ki me je lani slikal, mi je nadel to ime... Slika je žela velik uspeh . . Forger je postal nestrpen. "Prosim vas, podvizajte se. Mudi se mi." "Vem." Mladi mož je ostrmel. "Kaj le neki veate?" "Da se nameravate zdaj zdaj zaročiti." Forger je jezen poskočil. "Kdo vam je to izblebetal?" "Vaš služabnik." "'Peter! Hujša klepetulja je ko ženska . . . Kaj vas je prav za prav pripeljalo k meni?" "Prišla sem k vam po svet. Šivilja sem in s svojimi skromnimi dohodki še mater vzdržujem. Pa sem se do brezumnja zaljubila v nekega moškega, ki je družabno nad menoj, zdaj pa ne vem, kaj naj storim?" "Odrecite se!" "Ne morem! . . . Hočem, da se z menoj poroči!" Forger je živčno pogledal na uro. "Kdo pa je . . . tisti moški ?" Lepa deklica je pobesila oči in tiho dahnila: "Vi!" Slikarju je postalo nerodno. "Cisto drugače sem si bila slikala to najino srečanje," je dejalo lepo dekle. "Domišljala sem si, da vam bom tako ugajala, da se boste odrekli njej, ki je niti ne poznate; zakaj poročili se boste itak samo zaradi denarja. Toda — dejala bi — da bi takšen ugleden umetnik ne smel biti tako na denar ..." "Saj tudi nisem." Pepelka je zaihtela. "Pač, ste. Motila sem se v vas . . ." "Bi mi radi še kaj rekli?" Dekličino ihtenje se je nenadoma izprevrglo v zvonek smeh. Pepelka se je dvignila, slekla o-goljeni plašč in treščila staromodni klobuk v kot. Stala je pred slikarjem v bleščeni toa leti, ošabna, ponosna in zmagoslavna. "Da, še nekaj vam moram reči . . . dragi gospod, izbijte si poroko iz glave . . . Nočem vas za moža!" Forger je široko odprl oči. S pogledi je kar požiral prelestno pojavo mlade elegantne dame. "Bella Szatmaryjeva sem, vaša "bivša" bodoča nevesta!" Slikar je ostrmel; potem je pa nenadoma obrnil kopje. "Bella . . ." "Nikakih predrznosti! Med nama je vsega konec!" Obrnila ae je k vratom. ."Prepričana sem, da se me zdaj ne boste upali zasnubiti pri očetu." "Bella, saj mi te komedije vendar ne boste zamerili?" "Ze prav! Hotela sem le vedeti, ali bi me radi vzeli zaradi denarja ali zaradi mene same' Zdaj vem. hvala Bogu . . ." Forger je stopil pred njb. "Zakaj nočete počakati, da izrečem poslednjo besedo. Ce bi ssmo še eno minuto zrl v va-še prelepe objoksne oči, bi . . ." "Ksj bir Služabnik je potrkal in javil: "Njegova svetlost, gospod Ti-bor pl. Szatmar.v . . .** Forger je bušil v smeh. "Raš o pravem času . . ." "Ali naj gospoda povsbim. ds vstopi?" "Ne . . . ne . ; ne je prestrašeno vteknila ^Bellt vmes. Recite, prosim. go*p<»du. naj še malo počaka." Prosim!" jr odvrnil služabnik io odšel. I —Fe