bi tako sestavljena skupščina morala obravnavati srednjeročni in dolgoročni razvoj Gorenjske, regionalni prostorski plan, spremljati gibanje gospodarstva, spremljati in usklajevati dejavnosti posameznih interesnih skupnosti, dajati pobude za družbene dogovore in samoupravne sporazume med občinami in delovnimi organizacijami ter spremljati njihovo izvajanje. Ob tako začrtanih omenjenih in še nekaterih drugih nalogah se bo seveda skupščina morala ozirati na samoupravne interesne skupnosti na Gorenjskem in z njimi sodelovati. Predsedstvo skupščine naj bi skrbelo za pripravo materiala in za izvajanje sklepov. Za učinkovitejše delo pa naj bi imela skupščina kot rečeno pet komisij, in sicer: komisijo za družbenoekonomske odnose in razvoj Gorenjske, za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, za zdravstvo, socialno varstvo in zaposlovanje, za kulturo in prosveto in komisijo za varstvo okolja. Omenjene komisije bodo predvsem strokovni organi.« I »Ko bo začel veljati statut skupščine gorenjskih občin, bo prenehal tudi mandat svetu gorenjskih občin. To bo najbrž spomladi prihodnje leto. Katera vprašanja pa namerava do takrat svet še postaviti na dnevni red svojih sej?« »V tem, lahko bi rekel najkrajšem mandatu sveta gorenjskih občin, nas čaka precej dela. Doslej smo razpravljali o problematiki izgradnje cest, nujnosti izgradnje gorenjske avto ceste, osnutku statuta bodoče skupščine in sprejeli konkreten delovni program. V prihodnjem, dokaj kratkem obdobju, se poranio dogovoriti, kakšen naj bo dolgoročni razvoj Gorenjske. Gorenjske občine so pred dvema letoma pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja že naročila študijo o dolgoročnem razvoju. Formalne razprave o tem v občinah še ni bilo, bil pa je organiziran poseben simpozij. Dokončnega sklepa pa še niso sprejele. Ce pogledamo na dosedanji razvoj Gorenjske, z njim ne moremo biti zadovoljni, posebno če ga primerjamo z drugimi regijami v republiki. Se vedno smo priča visoki stopnji zaposlovanja, ki ne vpliva ugodno na hitrejšo rast produktivnosti. 2e samo iz tega lahko ugotovimo, da bodoči razvoj ne bo smel ubrati ekstenzivne, marveč kapitalno intenzivno pot v razvoju gorenjskega gospodarstva. Varčevanje v korist posamezniku in družbi Pred svetovnim dnevom varčevanja je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki združenja poslovnih bank Slovenije seznanili časnikarje z nekaterimi oblikami varčevanja. Hranilne vloge Jugoslovanov so znašale letos spomladi 26 milijard dinarjev, lani pa 24,9 milijarde. Pošte in banke so izdale 10,410.000 hranilnih knjižic. Banke pa so odobrile nekaj čez 6 milijard dinarjev potrošniških posojil, medtem ko so gospodarske organizacije prodale na kredit za prek 3,3 milijarde dinarjev blaga. To so nekateri podatki, ki kažejo, da Jugoslovani vse bolj varčujemo. Vest je razveseljiva, če vemo, da varčevanje prinaša koristi posamezniku in družbi. Vendar pa varčevanja ne moremo omejevati le na ozko področje klasičnih hranilnih vlog, marveč bi ga bilo koristno razširiti tudi na zajemanje gotovine iz osebnega dohodka zaposlenih. Izplačila osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic so banke uvedle že pred leti, prek tekočih računov občanov pa ščle 1971. leta. Občani in delovne organizacije so že spoznali prednosti, ki jih daje tak način izplačevanja. Lani je bilo odprtih 5000 tekočih računov, do aprila letos pa že 24.000 s poprečnim saldom 21 milijo-, nov dinarjev. Z vrsto stimula cij (ugodne obrestne mere, možnost jemanja posojil) pa bodo banke poskrbele, da tekoči račun ne bo vabljiv le za delovne organizacije, ampak tudi za zaposlene. Slovenija je s 327 delovnimi organizacijami od 2286 vključena v sistem izplačevanja osebnih dohodkov prek hranilnih računov daleč pred ostalimi republikami. Tako je zajeto 153 milijonov dinarjev osebnih dohodkov ali 13,6 odstotka dohodkov vseh zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Jugoslovansko poprečje znaša le 5,5 odstotka. -ma- Naročnik: v tir a nju stiska s parkirnimi prostori? Po sliki bi sodili da je, saj so lastniki popustili svoja vozila kar na pločniku v središču mesta. Kje pa naj hodijo pešcit — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 86 Je8p^0Vltelji: obč. konference SZDL in nffl®®. Kranj, Radovljica, Sk. Loka Kraj, , ~~ Izdaja CP Gorenjski tisk Oh ^'»vni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar 2J-ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kranj, sreda, 7. 11. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Boljša povezanost - osnova za razvoj Gorenjske XIV. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU OD 16. DO 11 DECEMBRA 1973 Jj8SBE_ . ------------ - ■ slov^jska kot pokrajina se je v Šosnru m prostoru pri pomembnih (Predvarskih in drusih odločitvah žHa§iaSem razvojnih) že nekajkrat tudi s' V Precepu. Ta geografsko pa je bij1Cer logično zaokrožen prostor navzven v obdobju nekaj let ter p Vs.e preveč navidezen, navzno-^Henj- IVabno razgiban z različnimi Jami r! ,n stališei, obarvanimi z me-02irP°sameznih družbenopolitičnih Včasih komunalnih skupnosti, j^ska nav'clezna, največkrat pa deda^ neenotnost ali bolje povela 2a Premajhna povezanost je ime-dokaj neskladen in ražv0;eni premajhen ter nelogičen Sto! v primerjavi s širšo slovensko loo^tjo. Rezultat tega je bilo do-ske^ • nazadovanje na gospodarevi 2 drugih področjih v primer-8kupn^|gimi regijami oziroma širšo renjs,8tnemo sicer trditi, da na Go-[^aj0eni že sedaj ni ustanov, ki '*t £ Medobčinski pomen. nekaj tako v° takšnim organizacijam darStVl g°sPodarstvu kot v negospo-«avar u (npr. PTT, Elektro, socialno 8tevi|()Vanje, zdravstvo). Tudi lepo služb i Medobčinskih dogovorov in &a ta j®. znanih že nekaj let. Vseeno ^oj^ 'P še zdaleč niso izčrpane vse ^la. povezovanja in sodelovala ja?;Veseljivo je, da smo pravkar °'jšo in prizadevanjem za še to^to,. P°Vezanost. V gorenjskem p|,av0 u srn<> namreč tik pred raz-osnutku statuta skupščine seji 'n občin, ki ga je na zadnji izravnaval svet gorenjskih in haZprava se bo v kratkem za-odo 1)0 trajala nekaj mesecev, ko nsk(. Jtut sPrejele gorenjske ob-^i'eh;Pečine. Predsednika sveta }> je | •} občin Franca ŠifltoviČa, ^kcij s,'edi leta izvoljen za to [^govol sm° Pred dnevi zaprosili za da. bi izvedeli, kakšna naj e,14ske V P'ibodnje povezanost Gori d ln kakšne naloge jo Čakajo, je ^danja praksa je pokazala, Medobčinsko sodelovanje nuj- »Že zdaj je na Gorenjskem nekaj medobčinskih ustanov, v pri-• hodnje pa nas nekatera področja naravnost silijo v to, da še bolj sodelujemo!« — V kratkem bo dan v javno razpravo osnutek skupščine gorenjskih občin — Pogovor s predsednikom sveta gorenjskih občin Francem Šifkovičem Druga naloga, ki nas čaka v tem mandatu, zadeva razpravo o predlogu urbanega sistema Slovenije, ki je sestavni del prostorskega plana. Sedanji predlog še posebno prizadene Gorenjsko, saj jo deli v dva dela. Mislim, da se moramo v opredelitev temeljito poglobiti in se odločiti, ali je takšna regionalna razdelitev upravičena. Nadalje je pred nami razprava o tekočih in letnih gospodarskih gibanjih, pri čemer moramo izhajati iz zaposlenosti, produktivnosti in povezovanja gospodarstva. Slednja tri vprašanja so bila namreč v zadnjem času na Gorenjskem najbolj kritična. Razen tega pa bomo najbrž morali spregovoriti še o programu infrastrukture ter o nekaterih tekočih gospodarskih in negospodarskih problemih.« »Na zadnji seji sveta gorenjskih občin v Tržiču je bilo govora tudi o ustanovitvi posebne strokovne službe na Gorenjskem. Za kakšno službo pravzaprav gre?« »Na Gorenjskem danes nimamo kvalitetne strokovne službe, ki bi spremljala tekoča gospodarska gibanja in načrtovala razvoj gospodarstva in posameznih panog ter dejavnosti. Glede tega smo zdaj odvisni od ustanov zunaj regije. Menimo pa, da bi bila takšna služba potrebna in da jo je treba čimprej ustanoviti. Preprosto zato, ker si novega sistema planiranja ne moremo več zamišljati brez poprejšnjih temeljitih študij in analiz. Deloma naj bi se ukvarjala z mikroekonomiko in s tem v zvezi nudila strokovno pomoč nekaterim gospodarskim organizacijam. Sicer pa bi bila njena osnovna naloga na področju planiranja hitrejšega razvoja Gorenjske in to ne samo gospodarskega, ampak tudi družbenega. A. Zalar i VSSveza kulfcUrno-prosvetnih organizacij ob^ I dine Krait|§&a priredila v; petek, & novem* /:bra, 0& 19.30 * zgornji dvorani delavskega doma Uf< koncert Kernjakovih in drugih koroških pesmi Spored bodo izvajali: vokalni oktet Bratje Pirnat, Jarše, moški pevski zbor Iskra, Kranj moški pevski zbor Davorin Jenko, Cerklje Predprodaja vstopnic je v knjigarni Simon M .p Jenko v Kranju »Na Gorenjskem imamo že nekaj let svet gorenjskih občin, ki je doslej obravnaval nekatera pomembna vprašanja za celotno regijo. Kakšna je pravzaprav razlika med sedanjo in predlagano bodočo povezavo in sodelovanjem?« » Skupščina gorenjskih občin naj bi bila sestavljena iz 45 delegatov občin, imela naj bi predsedstvo in pet komisij. Lahko bi rekel, da bodo imeli ti organi nekakšno večjo trdnost kot doslej. Sedež skupščine naj bi bil stalen, prav tako naj bi bile stalne strokovne službe. To bo narekovalo, da bo skupščina imela svoja sredstva in profesionalnega tajnika. Predsednik in podpredsednik skupščine naj bi se volila vsaki dve leti. Pri sprejemanju sklepov oziroma dogovorov pa bo potrebna večina vsake delegacije iz posamezne občine. Skupščina bo imela usmerjevalno in usklajevalno vlogo ter vlogo pobudnika za razreševanje posameznih problemov. Sporazumi bodo veljali, ko jih bodo sprejele občinske skupščine v enakem besedilu. Potem pa bodo obvezni za vse občine. Po moje no. Tako že imamo nekaj medobčinskih ustanov. Vendar nas nekatera področja naravnost silijo v to, da se še bolj povežemo in bolj sodelujemo. V mislih imam politiko zaposlovanja, gradnja infrastrukturnih objektov, zdravstva, socialnega zavarovanja, srednjega šolstva in še nekatera druga področja. Ko smo sestavljali osnutek statuta skupščine gorenjskih občin, smo izhajali iz osnutka ustave, ki govori o medobčinskih skupnostih. Odločili smo se za sodelovanje na prostovoljni, solidarnostni osnovi in ne za z zakonom določeno medobčinsko skupnost s posameznimi organi. Slednja oblika menimo, da Gorenjski za zdaj ne ustreza.« Tito dosmrtni predsednik Republiška konferenca socialistične zveze je skupaj z izvršnimi organi družbenopolitičnih organizacij in predstavniških teles Srbije sprejela sklep, s katerim zvezni skupščini predlagajo, naj bi bilo v ustavi SFRJ posebno določilo, po katerem bi bil tovariš Tito dosmrtni predsednik republike. 30 let Tanjuga V Jajcu je bila svečana akademija pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita, na kateri so proslavili 30-let-nico ustanovitve in dela telegrafske agencije Nova, Jugoslavija — Tanjug. Iz Jajca so namreč v poznih večernih urah 5. novembra 1943 poslali, v eter prvi radijski signal pravkar ustanovljene telegrafske agencije. Na akademiji je v imenu pokrovitelja spregovoril predsednik ZIS Džemal Bijedič. Ob jubileju je delegaciji Tanjuga izročil veliko plaketo JLA tudi zvezni sekretar za narodno obrambo armadni general Nikola Ljubičić. Nafta iz Libije Na jugoslovanskem trgu v prihodnje ne bo manjkalo nafte. Kmalu jo bomo namreč začeli uvažati iz Libije. O tem se je v Libiji pogovarjal član zveznega izvršnega sveta Sto-jan Andov. Financiranje letališč Predstavniki osmih slovenskih občinskih skupščin, Aerodroma Ljubljana—Pula in Zavoda za pospeševanje turizma iz Portoroža so podpisali sporazum o uporabi sredstev poštne hranilnice za financiranje izgradnje objektov letališke infrastrukture v Sloveniji do 1975. leta. Gre za okrog 60 milijonov dinarjev — 10 odstotkov hranilnih vlog zbranih v slovenskih poštah — ki jih bo deset letaliških podjetij v naši republiki lahko uporabilo kot reeskontni kredit za gradnjo letališč. Maribor naj bi dobil 35 milijonov dinarjev, Aerodrom Ljubljana—Pula 20, ostala letališča — Novo mesto, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ajdovščina, Postojna, Ptuj, Celje, Radovljica in Sečovlje pa po 6 milijonov dinarjev. Gorenje v Makedoniji Predstavniki šestih večjih blagovnih hiš iz Makedonije so podpisali samoupravni sporazum o posebnem sodelovanju z združenim podjetjem Gorenje Velenje. Doslej so samoupravni sporazum z Gorenjem podpisala trgovinska podjetja iz Slovenije, Dalmacije, Srbije in Makedonije. V prihodnjih dneh bodo takšen sporazum podpisali še trgovci Hrvatske, Vojvodine in Bosne. Dovolj žita Živilski kombinat Žito Ljubljana nima težav z nabavo žita. Štirje veliki obrati tega kombinata na leto predelajo okrog 56.000 ton žita, v skladiščih pa ga imajo vedno 31.650 ton. Na dan obrati Žita spečejo 110 do 115 ton kruha, na leto pa okrog 34.000 ton. Jubilej v Ei Elektronska industrija Niš je pred dnevi proslavila 15-letnico izdelave prvega televizijskega sprejemnika. Doslej so izdelali 2,2 milijona televizorjev, od katerih so jih pol izvozili v vse države sveta. Novi kamiorni Jugoslovansk a in ves t icijsk a banka je dala zavodom Crvena zastava kredit in kreditna poroštva za najetje posojil v tujini. Denar potrebujejo za obnovo obratov, v katerih bodo izdelovali tovornjake in opremo. V obnovo obratov bodo vložili 260 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo že leta 1976 izdelali 5000 kamionov vrste OM-Leoncino z nosilnostjo 2,5 do 4 ton. Kako odpraviti kadrovsko sušo? Jesenice Organizacija zveze komunistov v tržiSki občini ima 518 članov, od katerih je 374 moških in 144 žena. Komunisti so organizirani v 21 osnovnih organizacijah in sedmih stalnih aktivih. Letos je Tržičanom uspelo ustanoviti kar 7 novih osnovnih organizacij ter 4 stalne aktive. Čeprav je med člani 55 odstotkov neposrednih proizvajalcev (takšen odstotek dosegajo redke slovenske občine), bi moral biti odstotek višji, saj je tržiška občina tipična delavska občina. Predvsem bo treba v prihodnje sprejeti v ZK več mladih. Ker se je dejavnost ZK ponovno prenesla v delovne organizacije in sredine, kjer so komunisti zaposleni, se je poslabšala delavnost in učinkovitost ter številčnost organizacij in aktivov na terenu. Najslabšo oceno Razstava o ureditvi Radovljice Zavod za spomeniško varstvo Kranj je prejšnji ponedeljek v dvorani radovljiške graščine v sodelovanju z delavsko univerzo in krajevno konferenco SZDL pripravil razstavo načrtov za ureditev starega dela Radovljice. Razstavljeni načrti prikazujejo ureditev fasad stavb na Linhartovem trgu in javno razsvetljavo v starem delu mesta. Razstavo so zaprli včeraj. V ponedeljek je krajevna konferenca SZDL pripravila pogovor s predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo o predloženih načrtih in možnostih za njihovo uresničitev. JR Seminarji za prodajalce V Loških tovarnah hladilnikov so pripravili več seminarjev za prodajalce. Povabili so jih iz tistih trgovskih hiš, v katerih prodajajo izdelke njihove tovarne. Prodajalce želijo seznaniti z osnovnimi tehničnimi in uporabnimi vrednostmi hladilnih skrinj in pultov in drugih hladilnih naprav. S tem želijo pomagati tako trgovcem kot potrošnikom. Slednji bodo lahko že v trgovini zvedeli osnovne podatke o napravi, ki jo želijo kupiti. Septembra so sodelavci LTH pripravili seminar za prodajalce Robne kuče iz Beograda. Pretekli teden pa so se v škofjeloškem Transturistu zbrali prodajalci iz Murke in Merkurja. Po seminarju so si udeleženci ogledali tudi proizvodnjo hladilnih naprav v LTH. Izobraževanje prodajalcev se bo nadaljevalo. 2e ta teden so povabili v Škofjo Loko prodajalce iz štajerskih trgovskih podjetij. -lb Poziv Tržičanom V petek in soboto krvodajalska akcija Med vsemi solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno in človeško. V Sloveniji mora vsak dan 200, letno pa okrog 80.000 krvodajalcev darovati kri, da so vse potrebe po krvi pokrite in da je vsak trenutek na voljo. Ta poziv je tokrat namenjen še posebno Tržičanom! V petek in soboto, 9. in 10. novembra, bo v tržiški občini krvodajalska akcija. Odvzem krvi bo v tržiškem zdravstvenem domu in se bo začel oba dneva ob 5. uri zjutraj ter končal ob 14. uri popoldne. Prijave zbirajo osnovne sindikalne organizacije po delovnih in družbenih organizacijah ter aktivisti rdečega križa po krajevnih skupnostih. Lanska krvodajalska akcija je izredno dobro uspela in vse kaže, da bo tudi letošnja. Kdor se še ni prijavil in želi darovati kri, naj se prijavi čim preji -jk 2€1 %Jf JMf JHI^ ^Ci Avto-moto društvo Kranj razpisuje licitacijo za prodajo dveh osebnih avtomobilov zastava 750 > Licitacija bo v soboto, 10. novembra 1973, ob 11. uri za družbeni sektor in ob 12. uri ža ostale v prostorih AMD Kranj Zlato poljev zaslužita organizaciji v Križah in v Spodnji Bistrici. Ker pešanje aktivnosti na terenu ni nov pojav, se je že 3. konferenca ZKS občine Tržič odločila, da bo nekatere komuniste po delovnih organizacijah razrešila in jim naložila delo na terenu. Vendar omenjeni sklep ni bil uresničen. Počasno uveljavljanje ustavnih dopolnil in ustanavljanje TOZD v tržiški občini vpliva tudi na organiziranost ZK. Vsaka TOZD oziroma OZD naj bi imela svojo partijsko organizacijo. V Tržiču so sicer uresničevanje ustavnih dopolnil pospešili in bodo nove organizacije posameznih delovnih kolektivov do konca leta znane in podpisani samoupravni sporazumi. Vendar bo šele takrat stopilo pred ZK najtežje: oblikovati tako organiziranost, ki bo ustrezala ustavnim dopolnilom, obenem pa zagotavljala kar največjo učinkovitost. Takšne ugotovitve in napotila smo slišali na zadnjem, 7. zasedanju občinske konference ZKS Tržič, ki je bilo pretekli teden. Na njej so ocenjevali položaj v občinski organizaciji ZK in v občini nasploh po pismu predsednika Tita ter 29. seji CK ZKS. Precejšnje graje je bila deležna zakasnitev pri ustavnih razpravah, ki so se v Tržiču začele takrat, ko so se drugje že končale. Niso bile najbolje organizirane, pa tudi pri udeležbi je kdaj zaškripalo. Ko je komite predhodno analiziral ustavne razprave in razprave o občinskem statutu, je menil, da so tem težavam v precejšnji meri botrovale kadrovske težave v občini. Z njimi se srečuje tako upravni organ skupščine občine kakor tudi družbenopolitične organizacije od občine navzdol. Nenačrtna kadrovska politika v preteklosti tako kaže posledice. V Tržiču jo skušajo na pobudo ZK in drugih organizacij reševati. Vse delovne organizacije občine z izjemo podružnice SDK so podpisale sporazum, po katerem dajejo denar v sklad za štipendiranje ljudi, ki jim bodo zaupane pomembne družbenopolitične dolžnosti v občini. Prav tako je pri komiteju ZK začela delati komisija za idejnopolitično izobraževanje, pri konferenci ZK pa koordinacijski odbor za družbeno in idejnopolitično izobraževanje, v katerem so predstavniki organizacij in predstavnika izobraževalnih centrov Peka in Bombažne predilnice in tkalnice. Predavateljski aktiv, ki je bil v ta namen ustanovljen, bo deloval pri Delavski univerzi, katera bo morala dati več pri družbenopolitičnem izobraževanju Tržičanotf. Graje vredno je tudi zavlačevanje podpisa dogovora o kadrovski politiki. Vendar pa precej kritična ocena ne more popolnoma zamegliti uspehov, ki so jih dosegli v tržiški občini po pismu predsednika Tita in 29. seji CK ZKS. Družbenopolitične organizacije se organizacijsko in kadrovsko utrjujejo, ugodno pa se krepi tudi njihovo medsebojno sodelovanje. Brez tega novo vodstvo občinske organizacije ZKS Tržič ne bo kos nalogam, ki jih narekujejo omenjene pomanjkljivosti ter dokumenti za 10. kongres ZKJ in 7. kongres ZKS. J. Košnjek Finančni načrt že letos Na zadnji seji skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj so razpravljali med drugim tudi o izhodiščih za financiranje v prihodnjem letu. Finančni načrt za leto 1974 bo morala skupščina sprejeti nekoliko prej kot je bilo to prejšnja leta, ko se je sprejem načrta za tekoče leto iz takih ali drugačnih razlogov zavlekel tja v drugo tromesečje. Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja bo pohitela s finančnim načrtom, ker velja sporazum podpisan z delovnimi organizacijami o dodatnih sredstvih za zdravstveno zavarovanje le do 31. decembra letos. Sporazum je bil podpisan letos, ker je bila z zveznim zakonom omejena potrošnja v zdravstvu, verjetno pa bo veljala tudi v prihodnjem letu. S podpisanim sporazumom pa je zdravstvo na Gorenjskem dobilo za 12,5 odstotka več sredstev v letošnjem letu. Skupščina je sklenila, da bo o finančnem načrtu za leto 1974 razpravljala še ta mesec, zato je tudi naložila zdravstveni službi, da pripravi v najkrajšem času prograrti zdravstvenega varstva. V decembru pa bi že lahko pripravili in podpisali spora-^ zum o dodatnih sredstvih za zdravstveno zavarovanje z delovnimi organizacijami. * L. M. Na Jesenicah so do sedaj zbrali z® dom mladine in borcev v Kumrovc ^ 97.826 N dinarjev. Ostala sredstva bodo zbrali s prispevki še nekaterih delovnih organizacij, občanov ter mladinskimi akcijami. Na zadnji seji političnega aktiva na Javorniku so razpravljali tudi o obnovi starega pokopališča na Koroški Beli. Načrte za ureditev parka t postavitev spomenika padlim talcem so že pripravili, zagotoviti morajo potrebna finančna sredstva. D. S. Pretekli teden je obiskala jeseniško občino Sonja Lokar, predsednic* komisije za idejno politično delo in kulturo pri republiški konferenci ZM • Najprej se je sestala s člani mladinskih aktivov ekonomske srednje Šole gimnazije. Mladi so gostjo seznanili z delom in problemi obeh aktivi pogovor pa je tekel tudi o sodelovanju z organi samoupravljanja na j: Zatem se je udeležila volilne seje občinske konference ZMS Jesenice. Na je govorila o nalogah občinske mladinske organizacije pred 9. kongresom ^ Slovenije. Poleg tega je ugodno ocenila dosedanje delo in poudarila, morajo vodstva mladinskih aktivov skupaj z vodstvom občinske konfet/1 .j ZM doseči, da se bodo vsi interesi mladih v občini izražali čim b0,1 neposredno. J. HabiCj| Kranj Včeraj zjutraj je bila skupna seJ vseh svetov kranjske občinske sku"o mmmmm^mmmmmam ščine, na kateri so razpravlja'1 izhodiščih za načrtovanje urbanističnega razvoja kranjske občine. Za da" pa je sklicana seja izvršnega odbora kulturne skupnosti, kjer razpravljali o pripravah na sklenitev samoupravnega sporazuma o usta« vitvi kulturne skupnosti. A. Z. Prejšnji ponedeljek je bila na obisku v kranjski občini članica sekreta^ ata republiške konference ZMS Sonja Lokar. Skupaj s sodelavci in predsta niki občinske konference zveze mladine je obiskala mladinski aktiv zije, Iskre — Elektromehanike in mladinski aktiv v Šenčurju. Udeležila se J tudi sedme seje predsedstva občinske konference zveze mladine v Kranju.» kateri so izvolili aktiv ZK pri predsedstvu, ocenili sodelovanje mladih " Gorenjskem in obravnavali predlog evidentiranih kandidatov za občins* konferenco ZK. J. P- V Bohinju se je končala mladin^ politična šola, na kateri so r82?^ ljali o pripravah na deveti konlP zveze mladine Slovenije. Politične šole se je udeležilo 162 mladincev. Radovljica rri • v / rzic Jutri popoldne se bo sestal aktiv komunistov — delavcev pri obči" konferenci zveze komunistov v Radovljici. Na seji aktiva bodo razpravU o uresničevanju ustavnih dopolnil in o nadaljnjem povezovanju ter sodelo nju temeljnih organizacij združenega dela v občini. Izvolili bodo tudi tariat in sekretarja aktiva. A. Z. V nedeljo je bilo v Tržiču ei°e vanje pred ustanovitvijo obejn kmetijske zemljiške skupnosti, k1 *. je sklicala občinska konferenca SZDL Tržič. Na posvetovanju so se dos.^ vorili, da bo iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti pripravil gradivoi ga poslal podpisnikom družbenega dogovora o oblikovanju in financiraj -emljiških skupnosti. Cez štirinajst dni bodo podpisniki družbenega dogov° ponovno razpravljali o gradivu. Danes bo na komiteju občinske konference ZKS Tržič sestanek tarjev osnovih organizacij in stalnih aktivov iz tržiške občine. Na sestal* bodo razpravljali o uresničevanju sklepov občinske konference ZKS ter sp jeli kratkoročni delovni program. Jutri se bo sestal aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev pri renči ZKS. Komunisti neposredni proizvajalci bodo ocenili preteklo £ aktiva, razpravljali o dogodkih na Bližnjem vzhodu ter izvolili novega seK tarja aktiva. -J* 7KS Komite občinske konference in delavska univerza Škofja l ----_ bosta v petek pripravila semina j naslovom Motivacija za družbeno izobraževanje. Na seminar vabijo P°- Lcij aktiv škofjeloške občine, aktiv predavateljev, sekretarje osnovnih organtf%, ZK, vodje marksističnih krožkov na šolah, člane komisije za družben°Po11■ na in idejna vprašanja pri komiteju občinske konference ZK Škofja Loka ^ vodje diskusijskih skupin. Posvet, ki bo ob 16. uri v hotelu Transturist. vodil sodelavec pri CK ZKS Jože Šter. 'ID Priznanja organizatorjem in krvodajalce^ socialistična zveza, ki so vselej r8^. meli potreb magali pri Škofja Loka Pisali smo že, da je občinski odbor rdečega križa Radovljica imel prejšnji torek na Bledu svečano akademijo ob 20-letnici prostovoljnega krvodajalstva. Razen krvodajalcev in aktivistov rdečega križa so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in gostje iz sosednjih občin. O razvoju in uspehih krvodajalstva v občini je govoril častni in dolgoletni predsednik občinskega odbora RK dr. Janko Benedik, ki je Eoudaril, da je v dvajsetih letih več ot 7000 občanov darovalo kar 4493 litrov krvi. To pomeni, da je vsak četrti občan radovljiške občine krvodajalec. Mnogi med njimi so darovali kri tudi večkrat. Največ zaslug za tako uspešno dejavnost na tem področju imajo poleg aktivistov rdečega križa tudi družbenopolitične organizacije. Predvsem sindikati in socialistična zveza, ki so vseleji ' 0, meli potrebe RK in vsestransko n. magali pri organizaciji krvoa skih akcij. .. po- Na prireditvi je dr. Benedi* delil priznanja 52 najuspesH^V organizatorjem krvodajalstva > novnim organizacijam RK gunje, Bohinjska Bistrica, pred-Kropa, Lesce in Radovljica- tv0 sednik komisije za krvodaj® dr. Borut Rus je podelil zna('r*anOv kratnim krvodajalcem. 94 je prejelo značke za 5- do 9-K ^ darovano kri, 51 občanov za J ju 15-kratno, 16 za 15- do 19-krat" 2 občana za 20- do 24-kratnc vano kri. Zlato plaketo za darovano kri je prejel Franc ' -^Ij iz Radovljice, ki je tudi eden naj^ prizadevnih aktivistov rdečega in kluba zdravljenih alkoholik0 jp S Odbor za delovna razmerja _ Zavarovalnice Sava mm — PE Kranj ponovno objavlja prosto delovno mesto cenilca civilnih elementarnih rizikov Poleg splošnih pogojev se za to delovno mesto zahteva Se-šolska izobrazba gradbene smeri in tri leta delovnih izkušenj a srednja gradbena šola in 6 let delovnih izkušenj. 'h Prošnje, opremljene z dokazili o šolski izobrazbi in delovni izkušnjah, sprejema odbor za delovna razmerja pri Zavaroval"1 Sava — PE Kranj, Kranj, Oldhamska c. 2 do vključno 20. n o vembra 1973. Prošenj brez priloženih dokazil o šolski izobrazbi ifl delovnih izkušnjah odbor ne bo obravnaval. „, Je »mesna kriza« pri kraju? Vitrine prodajaln so spet bolje založene — V cene naj bi odpravile pomanjkanje DnL>i°JU krojijo in šivajo plašče, kostime, hlače in krila za pomlad in etje- — Foto: F. Perdan Od 27. oktobra dalje veljajo za prodajo vseh vrst svežega mesa višje cene, ki jih je dan poprej objavil uradni list SRS in ki so se oblikovale na podlagi medrepub-bliškega dogovora, sprejetega z namenom, da bi preprečili prevelike razlike v posameznih predelih države. Nedvomno je podražitvi botrovalo nevzdržno stanje na tržišču oziroma v mesnicah, kjer v drugi polovici septembra in v oktobru sploh ni bilo izbire. Zdajšnje maksimalne V Kroju že presegli letni plan {■in?8 g0sP°darstvo v škofjeloški ob-jn .v zavidanja vrednem položa-indu'f8- vnost- večjih bremen cene * PodjetJa pestijo višje njen ,ov'n na tujem trgu, zamrz-pre e.cene doma, visoke carine in še 8e C®J vzrokov bi lahko našteli. To -U8&eh^eda pozna pri poslovnih izda;r 1 pogledamo bilten, ki ga občjld,.'?"^elek za gospodarstvo pri °Pazi skupščini, lahko marsikje pCT«^tajanje za letnim trditi ga nikakor ne moremo ki je ^.konfekcijsko podjetje Kroj, letuj | PreJ naštetim težavam trgu ^ an že preseglo. Tudi na tujem pla^u0 p,'°dali več, kot so zapisali v ^nar/et°S so Plan>ra'' 50 milijonov Jev prometa. Plan so dosegli prej kot v devetih mesecih. Konec oktobra so iztržili že 50,8 milijona dinarjev. Od prodaje v tujini so v začetku leta planirali 100.000 dolarjev izkupička. Do konca oktobra pa so prodali v Švici in Nemčiji za 182.000 dolarjev ženskih plaščev. Ob tem velja omeniti, da so v tujini uspeli predvsem s kvaliteto izdelave, saj v dveh letih, toliko časa namreč prodajajo na tujem trgu, niso dobili niti ene reklamacije. Se večji izvoz pa si obetajo drugo leto. Že sedaj so namreč podpisali pogodbo za prodajo skoraj 13.000 ženskih plaščev. Večino pogodb pa še niso sklenili. Letos so tudi kupili za približno milijon dinarjev novih strojev in zgradili prizidek k tovarni. Veljal jih bo 2,500.000 dinarjev. V njem bodo »Ilirika« P*ed temeljitimi obnovami KratljS?!)oto\ '1- novembra, so v nu 22n£{ slovesno izročili name-0bVo/ metrov dolgo obvoznico. lišlte ;nic° Je odprl direktor repub-Blenr/klada za ceste inž. Lojze Hl 0 ki je med drugim spregovo-° in na(V'rtih ter o po- Inž g(f)r<:njske magistrale, širile Blenkuš je dejal, da je Pred t* gorenjska magistrala 8i'a(jnjeiT1eljitimi obnovami in novo-Jami, med katere spada tudi Ugodna prodaja tovarna Medvode po-skega kot TOZD proizvodno trgov-Tov^rnp0c!jetja Tekstil iz Ljubljane, tkanja ^deluje predvsem tehnične terjaj kot so filci in filtri, s kaska p °skrbujejo domaČa industrijah r^etja. Letos so v prvih deve-dii^arj secih prodali za 38 milijonov totC izdelkov kar je-za 37 od-obdobj kot v enakem lanskem *H)žnoJur tovarna ima vedno večje vod0v tudi za izvoz svojih proiz- -fr gradnja karavanškega predora. Do letos so na gorenjski cesti opravili že precej del, saj so zgradili obvoznico v Kranjski gori, obvoznico v Kranju ter obnovili številne odseke, na katerih je bil dotrajan zgornji asfaltni del. V naslednjih dveh letih nameravajo urediti mejni prehod v Ratečah, zgraditi obvoznico v Podkorenu s povezavo proti Korenskemu sedlu, opraviti rekonstrukcijo ceste na Hrušici, dokončati dela na odseku Jesenice—Potoki, dokončati kranjsko obvoznico ter urediti odseke v Šentvidu, Medvodah ter v Ljubljani. Vsa nujna dela na gorenjski magistrali bi veljala okoli 200 milijonov dinarjev, do zdaj pa je zagotovljenih le 60 milijonov. Zelo pomembna je gradnja karavanškega predora, saj bodo z njim zagotovili boljšo prometno povezavo z evropskimi cestami. Vse analize in študije kažejo, da je izgradnja karavanškega predora kot pomembnega mejnega objekta nujno "potrebna. D. Sedej S3 GORENJC fflrmrrirTTlI is dUL'JLlll b T^pisna komisija Gorenje Radovljica opisuje na podlagi 46. in 49. člena statuta v zvezi s kon-l»tuiranjem delovne organizacije naslednja vodilna klovna mesta: direktorja podjetja ^ vodjo splošnega sektorja ^ vodjo gospodarsko-finanČnega sektorja vodjo tehničnega sektorja p i Un g splošnih pogojev, ki so določeni z zakoni, samotnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter moralno-Doh neoP°re^nost> se zahteva: ^ 1.: visoka, višja ali srednja izobrazba gradbene smeri, 5 let se °vne prakse od tega 2 leti na vodilnem delovnem mestu (pri ^ I nji izobrazbi 10 let delovne prakse,'od tega 5 let na vodilnih p ,°.vnih mestih v gradbeni stroki), da predloži program razvoja Jetja. Gradivo je na razpolago v gospodarsko- finančnem rotorju; Dr-1, vis°ka višja izobrazba pravne smeri, 5 let ustrezne Pori ' ot*~ na vodilnem delovnem mestu; visoka ali višja izobrazba in 5 let prakse v finančni stroki 1 srednja izobrazba ekonomske smeri in 10 let ustrezne prakse •P riki; 5 I visoka ali višja izobrazba gradbene smeri in 3 oziroma 101 Prakse v stroki, ali srednja izobrazba gradbene smeri in let prakse v stroki H seLZP's. velja 30 dni po objavi. Prijave je treba poslati splošnemu K rju podjetja. Ponudbi je treba priložiti zahtevana dokazila. andidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 10 dneh po P,et*ku razpisa. klima naprave, skladiščni prostori in garaže. Veliki poslovni uspehi so omogočili, da se bodo v Kroju bolj posvetili skrbi za zaposlene. Menijo, da plačilo vožnje na delo in prispevek za malico ni dovolj. Več v preteklih letih, ko so gradili novo tovarno in so vanjo vložili ves ostanek dohodka, niso zmogli. Najprej se bodo lotili stanovanjskega varčevanja. V podjetju je namreč več kot 100 mladih delavcev in delavk, ki si že in si še bodo ustvarjali družine. Podjetje jim bo pomagalo s krediti, nekaj pa bodo najbrž morali privarčevati sami. Pravilnika o varčevanju še niso izdelali, a bo podoben pravilnikom v sosednjih delovnih organizacijah. Več bodo v prihodnje prispevali tudi za letovanja. Kroj je namreč eno redkih škofjeloških podjetij, ki nima svojih domov na morju ali v planinah. Najprej se kanijo povezati z občinskim sindikalnim svetom, ki ima v Novigradu počitniški dom, kasneje pa bodo nekaj ležišč tudi kupili. L. B. Komunalni servis Kranj Mladinska c. 1 ponovno razpisuje po sklepu DS javno licitacijo za razprodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: izklicna cena računski stroj Olivetti motor Aran diesel cyklon sesalnik za čiščenje ulic furgon »zastava« 1300, letnik 1967, z generalno popravljenim motorjem ročna brusilka ročna brusilka brusilni stroj 3.000 din 1.500 din 500 din 4.000 din 100 din 100 din teraco m. brusilni stroj veliki-teraco brusilka za marmor kpl. prikolica za osebni avto TAM 5000 — kiper 1966 300 din 500 din 5.000 din 2.500 din 11.500 din Ogled bo možen vsem zainteresiranim v petek, 9. novembra 1973, od 6. do 12. ure. Licitacija bo isti dan ob 12. uri v stranskih obratih na Primsko-vem, Ručigajeva cesta. Potrebne informacije lahko dobite tudi po telefonu št. 21-475 Kranj. dovoljene cene so za okrog 26 odstotkov večje, kar v absolutnih številkah pomeni, da kilogram svinjine velja poprečno 31,22 din (najboljši kosi 43,00 din) namesto prejšnjih 24,75 din. Je torej krize konec? Bodo police prodajaln spet polne? Kot kažejo prva zapažanja, so trgovine že nekoliko bolje založene, čeprav še vedno primanjkuje teletine in čeprav bi tudi prasetine lahko prodali mnogo več kakor jo. Hoteč ugotoviti, kako je s to rečjo na Gorenjskem, smo stopili na sedež občinske skupščine Škofja Loka ter »zaslišali« tržnega inšpektorja Nika Ranta. Slednji namreč dobro pozna razmere, saj loško Kmetijsko gospodarstvo sodi v krog najvidnejših dobaviteljev mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji. Prek svojih poslovalnic oskrbuje pretežni del prebivalstva radovljiške, jeseniške, kranjske, tržiške in seveda škofjeloške komune. »Upam, da bo poslej bolje, kajti popravljene tarife le malenkostno odstopajo od predFb- §ov, navedenih v dopisu KG kofja Loka, ki smo ga prejeli nekaj tednov nazaj, v času najhujše stiske,« je povedal Rant. Pojasnil je tudi, kje tičijo vzroki zagate. Zamrznjene maloprodajne cene na eni strani in prosto, nenadzorovano oblikovanje ponudb rejcev živine na drugi so pripeljali do nemogoče situacije, ko naj bi proizvajalci razpečevali meso s čisto izgubo. Velja omeniti, da je kilogram žive teže govedi in prašičev še junija stal približno 12,00 din, v oktobru pa 16,00 ali 17,00 din! Ker KG Škofja Loka pretežni del »surovin« nabavlja zunaj Slovenije, ni moglo storiti ničesar. Medtem ko teletine sploh ni mogoče dobiti v zadostnih količinah (kmetje živali namenoma držijo v hlevih in jih zakonski prepovedi navkljub hranijo zase), so bili svinjino prisiljeni spraviti v hladilnice. Izjemo je predstavljalo samo par turističnih krajev, kjer predpisi dovoljujejo dodatno 5-odstotno obremenitev potrošnikovega žepa. Ljudje so zaman spraševali po slastnih pečenkah in zarebrnicah: tržnica v Škofji Loki je, denimo, junija letos spravila v promet .'5401 kilogram svežega prašičjega mesa, avgusta 1977 kilogramov, oktobra pa skoraj nič. Kajpak suša ni trajala dolgo. Kdor pozna razmere, gotovo ve, da si takšnega igračkanja s strankami ne sme privoščiti noben kolektiv — čeprav ekonomski izračuni govorijo ravno nasprotno. Vitrine so se kmalu spet napolnile in razveselile gospodinje, ki jim je postalo vseeno, če odrinejo tri, štiri stotake več kot običajno. Prav nič niso negodovale, ko sta bodisi gospodarska organizacija bodisi sekač ali poslovodja v določenem lokalu tvegala kazen in samovoljno navila cene. »Da, prekrškov smo zabeležili precej. Zlasti sredi prejšnjega meseca je prispelo kup ovadb. Vendar moram pristaviti, da niti v enem primeru prijave ni poslal kupec,« pravi inšpektor. Občani so v vrtoglavi inflacijski spirali očitno otopeli in jim ni dosti mar, ako določen prehrambeni artikel trgovci čez noč »prevrednotijo«. Bolj kakor vprašanje »Koliko stane...?« je zdaj aktualno »Ali mogoče imate ...?«. In če imajo, so odjemalci zadovoljni. Pripomb k ceni je zelo malo. Nemara bodo kdaj pozneje, ko bo kriza minila, spet aktualne, trenutno pa so popolnoma usahnile. I. Guzelj Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj obrat Komercialni servis obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču Hrastje po ugodnih cenah cement M 350 0,65 din cement M 450 0,73 din Izkoristite ugoden nakup! STOLPEC ZA UPOKOJENCE Uskladitev pokojnin Ob koncu leta bodo pokojnine v Sloveniji usklajene z rastjo življenjskih stroškov in z rastjo osebnih dohodkov. Izhodišča za uskladitev povečanih pokojnin, ki jih bodo začeli izplačevati v januarju 1974, so bila izdelana na podlagi analize. Le-ta je upoštevala razlike med pokojninami po panogah, starosti upokojencev in pa po času, kdaj je bil kdo upokojen. 2e sredi novembra bo sklenjen družbeni dogovor, nato pa bodo sklepali o prevrednotenju in zvišanju pokojnin. Izleti upokojencev Društvo upokojencev iz Radovljice je letos organiziralo več izletov tako po Jugoslaviji kot tudi v tujino. Organizatorja izletov sta bila Edo Zorko in Lojzka Horvatova, ki sta pripravila in vodila izlete v zadovoljstvo vseh članov. Bili smo na izletu v Vodicah pri Šibeniku, kjer smo si ogledali slapove Krke, in se peljali z motornim čolnom na otok Zlarin. Popeljali smo se tudi v Beneško Slovenijo, potepali smo se po prelepi Beli Krajini, si ogledali dolenjsko metropolo, zatem Metliko in Žužemberk, kjer smo se ustavili pred spomenikom padlih žrtev na Cviblju. Upokojenci so bili na izletu tudi v Laških Toplicah, si ogledali pivovarno in se vrnili domov prek Rimskih Toplic, Zagorja, Trbovelj, Litije in Polževa. Nadvse zanimiv je bil tridnevni izlet v Prago in na Dunaj. V Pragi nismo pozabili obiskati gostilne pri Švejku, Hradčane, več muzejev in cerkvice, kjer so rodoljubi svojo svobodo plačali z življenjem. Na Dunaju pa nismo izpustili Schonbrunna, Pratra, prelepih parkov in nasadov ter gledališč. Škoda, da nas je čas vedno priganjal in je bilo vedno premalo časa za podrobnejši ogled. Organizirali smo tudi izlet v neznano. Ni nas motilo, da je deževalo, ogledali smo si nove zgradbe na Brniku, nato pa smo se odpeljali preko Železnikov na Soriško planino in od tam v Bohinj* kjer smo se v veliki dvorani hotela Zlatorog ob godbi in plesu, ob šalah in ugankah najstarejšega upokojenca 84-letnega Toneta Pogačnika in pevcev Lipa zabavali do poznih večernih ur. Zadnji izlet je bil oktobra. Z vlakom so se popeljali do Splita upokojeni železničarji, invalidi in pa koroški borci. Od leta 1909 pa do letos je društvo upokojencev Radovljica organiziralo 78 izletov /. avtobusi, dvakrat z vlakom, štiri z motornimi čolni in tri izlete s kombijem. Upokojenci so bili vedno zadovoljni z dobro organizacijo in vodstvom izletov, z obzirnimi šoferji avtobusov Transturista iz Škofje Loke. Zahvaljujejo se za vse odboru Društva upokojencev z željo, da bi še naprej tako uspešno organizirali izlete po naši domovini. Upokojenci iz Radovljice, Begunj, Hlebe, Lesc, Lip-nice, Lancovega, Brezij, Černivca, Mošenj, Posavca in Ljubnega Izredno smo zadovoljni, da ste odprli rubriko Stolpec za upokojence, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Upamo in želimo, da se bodo vse gorenjske podružnice upokojencev oglašale v tej rubriki. Za društvo upokojencev iz Radovljice Edo Zorko V Ratečah knjige plesnijo Komisija za knjižničarstvo, ki deluje pri temeljni kulturni skupnosti na Jesenjcah, si posebno v zadnjem letu prizadeva, da bi zaživele vaške knjižnice. Mnoge životarijo v pretesnih in vlažnih prostorih, mnoge nujno potrebujejo nove prostore in sposobne ljudi, ki bodo znali pritegniti bralca. V krajevni skupnosti Žirovnica so za knjižnico kar dobro poskrbeli, v krajevni skupnosti Javornik — Koroška Bela nikakor ne morejo preseliti svoje knjižnice iz pretesnega prostora v delavski dom na Javornik, še najhuje pa je v Ratečah, kjer je knjižnica že nekaj let zaprta, knjige pa v starem, na pol podrtem prostoru plesnijo. Pa ne, da Ratečani ne bi radi brali? V knjižnico so vedno radi zahajali, saj posebno pozimi knjiga in urejena knjižnica v odmaknjeni vasi mnogo pomenita. Ne. le starejšim, tudi mladim, ki knjige potrebujejo za obvezno šolsko čtivo! V Ratečah se zdi, kot da so razne krajevne organizacije popolnoma pozabile na knjigo in pomen vaške knjižnice, ko so izgubile nekdanjega knjižničarja. Teh nekaj let so knjige samevale na hodniku, vedno več jih je bilo, saj so redno prihajale nove, ki pa so ostale do zdaj še neprebrane. V tem času je bilo vse, kar so za svojo knjižnico storili le to, da se je zbrala neka komisija in odšla knjige gledat, vprašujoč se, ali jih zamaka ali ne ali plesnijo ali ne. K sreči jih ni zamakalo, le zaprašene so bile, da je bilo kaj! In letos so se vendarle nekaj zganili, predvsem rateški mladinski aktiv, ki namerava knjižnico prevzeti in jo preseliti v popolnoma nezasedene, še dobre prostore stare osnovne šole. Ko smo v Ratečeh povprašali nekaj vaščanov, kaj mislijo o svoji knjižnici, so nam takole dejali. niča še odprta. Vsi vaščani so si knjige radi izposojali. Menim, da je prav, da knjižnico spet odpremo, saj nam v zimskem Času mnogo pomeni. Ne le nam, tudi šolarjem, ki knjige potrebujejo za čtivo.« Helena KisoVec je učenka 8. razreda osnovne šole v Kranjski gori: »V knjižnico bom seveda rada zahajala, zdaj sem si knjige, ne le tiste, ki jih potrebujemo v šoli, am-palč tudi druge, večinoma izposojala pri prijateljici. Vem, da je knjižnica v vasi že nekaj let zaprta, vendar sem slišala, da jo nameravajo še letos ponovno odpreti. Vsekakor jo bomo vsi veseli.« Marija Kajžar, ki je zaposlena v turističnem društvu Rateče: »Seveda sem brala tedaj, ko je bila knjiž- Franci Makde je član mladinskega aktiva: »Na našem sestanku smo se prav pred nedavnim pogovarjali, da bi knjižnico ponovno odprli. Knjižnico smo mladi iz Rateč pripravljeni tudi upravljati in voditi", če bi le dobili prostore v nekdanji osnovni šoli. Zanje smo že zaprosili in čakamo na odgovor.« d. Sedej Ob stoletnici rojstva pisatelja in publicista Janka Rozmana V petek, 9. t. m. bo poteklo sto let od rojstva našega ožjega rojaka — pisatelja, publicista, dramatika in bibliotekarja Janka Rozmana, rojenega tega dne leta 1873 kranjskemu mesarju Janezu Rozmanu in Frančiški roj. Engelmanovi, prav tako Kranjici. Po nekaj gimnazijskih razredih je Janko Rozman vstopil v pisarno slovitega kranjskega advokata dr. Valentina Štempiharja — enega od najbližjih Prešernovih naslednikov na tem mestu — sprva kot pisar, nato pa kot vodja pisarnice. Z nenehnim izobraževanjem in s pravo gorenjsko trmo si je mladi Rozman kar sam pridobil potrebno pravno znanje. Le tako je lahko postal sam svoj gospod — odprl je lastno, pravno-gospodarsko pisarno, ki jo je vodil vse do prve svetovne vojne, ko je moral kar za štiri leta obleči cesarsko suknjo. — Po vojni, ko se je bil boj za slovensko Koroško, mu je bila zaupana skrb za prehrano v coni A. Njegove povojne službe so bile: kvestor na ljubljanski univerzi, uradnik »a Slikarji iz Varaždina na Jesenicah V petek, 2. novembra, so v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli slikarsko razstavo likovnikov iz Varaždina, ki se prvič predstavljajo s svojimi delisia Jesenicah. Razstava bo odprta vsak dan do 14. novembra. t). S. zavodu za meteorologijo in geodi-namiko ter knjižničar na pravni fakulteti. Prav tu je prišel v stik s problematiko Prešernovega odvetnika, ki mu je bilo kot Kranjcu posebno pri srcu. Postal je predan prešernoljub; zaradi najdbe rokopisa Prešernove Nebeške procesije, posvečene Hieronimu Ulrichu, je Rozmanovo ime poslej vpisano v anale znanstvenega prešernoslovja. In še z drugo najdbo — sicer še vedno močno vprašljivo — skupinske fotografije, ki naj bi predstavljala družino Antona Auersperga (poznejšega Anastazija Griina) z inštruktorjem — mladim Prešernom. Janko Rozman je v letih po osvoboditvi kot Kidričev sodelavec in prijatelj živo sodeloval pri Utemeljevanju kranjskega Prešernovega spominskega muzeja. Bil je tudi eden od prvih dobitnikov (poleg mladinske pisateljice Martine Bidovčeve) kranjske Prešernove nagrade (ki je znašala tedaj natanko 1().()(K)dinarjev, starih seveda!). Kot pisatelj je Janko Rozman znan posebno z Novo erotiko, mnogokrat je bila igrana tudi drama Testament. S to kratko notico se želimo danes le pietetno spomniti Rozmanove stoletnice (umrl je dne 15. aprila 1960, kot še krepak sedeminosemde-setletnik) — njegov pisateljski portret pa bomo predstavili bralcem Glasa bolj poglobljeno v eni od prihodnjih številk Snovanj. Samo-rastnik, častitljivi prešernoljub in vedno pokonci mož ne sme ostati današnjemu rodu neznan — pač pa zgled trdne volje in poguma na poti do mimošolske izobrazbe. Kmetovalci, a vtomobilisti! Na Koroški cesti št. 17 (nasproti restavracije Park) v Kranju smo odprli novo prodajalno rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo avtomobilskih in traktorskih gum Kmetijsko živilski kombinat Kranj Agromehanika LOVENIJAL KRANJ SAVSKI LOG. SEJEMSKA HALA I Imeblo rabimo vas na razstavo e programa v kranju, savski log, sejemska hala od TO. 11. do 30.11.1973 kupce čaka nagrada, ki si jo že lahko ogledi v našem paviljonu na gorenjskem sejmu SLOVENIJ&LES Poznam ga še od dni, ko sem drsal ^ovnošolske klopi. Vedno, kadar tiat m?mo» smo vzklikali: »To je pa ; V.^ric, ki dimnike ometa!« In res tnu • • Peter Košenina, kakor j!®. ime, že 53 let preganja saje po jih i Pravzaprav sedaj ne več, ker je v pokoju. je*£j®pak važnejša kot dimniki Ko« • zame glasba,« rad pove DoH mec* domačini bolj znan a nazivom »rajfenkirarjev Peter«. Ukv pa ste se pravzaprav začeli lo Jati z notami?« me je zanima- .»Nekako pri 22 letih. Najprej tro ^kal v pozavno, kasneje v VQj\Peto. No, po drugi svetovni sem nato prišel na boben *' tUeftu' in tudi v glasbi. Zdaj mo « po nJem kjerkoli nastopi- stra0Š!nina Je e*an Pihalnega orke-Pon • HofJa Loka. Slednji se je ku n *menoval Lubnik, ob nastan- Pa gasilska pihalna godba. inA1i?da naslovi sploh niso po-Srečen sem, če lahko *PUam' — in ,špilal' bom, dokler Neuničljivi bobnar Peter SEM TER TIA PO CERKLJANSKEM bom živ. Veste, glasba je kot nekakšno mamilo, brez katerega ne bi mogel več shajati.« Naš sobesednik je spočetka dajal duška svoji strasti predvsem na raznih veselicah, kulturnih prireditvah, promenadnih koncertih in pogrebih v Loki in bližnjih vaseh. On in kolegi iz orkestra so bili pred leti celo v Italiji, v pobratenem mestu Medicina. Nanj ga vežejo nepozabni spomini, saj so jih tam ljudje izredno toplo sprejeli. Tri dni zapored je godba imela promenadni koncert sredi prepolnega glavnega trga in zmeraj požela viharen aplavz. »Bi mi opisali kak posebno zanimiv dogodek iz vaše dolge glasbene kariere?« »Gotovo je ljudi najbolj zabavalo, ko mi je počila opna na bobnu. To se mi je doslej pripetilo dvakrat. Ja, in nekoč sem svoja očala pomotoma zamenjal z ženinimi. Igral sem na pamet. Ampak je vseeno šlo kar dobro.« Potlej sva pogovor zaobrnila v bolj resno smer. Košenina je Eripomnil, da od njegovih c prjft Š^bj^kega °dreda na Kališču (1400 metrov) je v letošnji sezoni obiskalo 8koPlanincev in nedeljskih turistov. V domu lahko prenoči prek 40 obi- Dom na Kališču oskrbovan tudi pozimi letalo nedeljo se je tudi v domu Kokrškega odreda na Kališču končala l«00 m P°letna sezona. To priljubljeno planinsko postojanko na višini Pribljjetrov je letos obiskalo prek 5000 planincev in nedeljskih turistov, kar je objgk enkrat več kot v lanski sezoni. Nedvomno sta k tako velikemu Precej pripomogla tudi prijazna in prizadevna oskrbnika — zakonca F lz Kranja, ki sta vsakomur vedno postregla s hrano in pijačo. Posebno Je bil menda njun domači kruh, ki sta ga pekla v domu. njimi obiskovalci doma je bilo letos največ nedeljskih turistov, takoj za PreCejPa. so bili tudi transverzalisti. Kranjsko planinsko društvo je zaradi a bi obiska transverzalistov že predlagalo Planinski zVezi Slovenije, tran v prihodnje tudi dom na Kališču vključili v Slovensko planinsko ob erZatG. RaZen tega so v društvu sklenili, da bo dom odprt in oskrbovan Predo3°t.ah in nedeljah tudi pozimi. Oskrbnik doma bo pozimi Jože Krč iz p J;, 2*radi da se bodo stroški vzdrževanja in oskrbe precej povečali, vendar Plajjj ega ne bodo navijali cen, saj je znano, da je dom na Kališču zavetišče v*držeCev in da služi počitku delavcev. Da bi v prihodnje zmanjšali stroške kateroV^.nja» 86 nameravajo že prihodnje leto lotiti gradnje tovorne žičnice, s Planjn ■ P°fcem lahko prepeljali v dom vso hrano in drugo blago. Kranjski v obf;C1. uPajo, da bodo to pobudo podprle tudi delovne in druge organizacije Hredjf1!1' hkrati z izgradnjo žičnice pa nameravajo na območju Storžiča 1 tudi spominska obeležja. A. 2. prvih colegov nihče več ne muzicira. »Poleg mene je med starejšimi ostal samo še Tonkocev Lojze. Velika prijatelja sva, saj že več let igrava skupaj.« Pomenek se je bližal koncu. Ko sem odhajal, mi je bržkone najstarejši škofjeloški glasbenik in dimnikar znova zabičal, naj nikakor ne pozabim omeniti, da misli še dolgo, dokler bo lahko migal, udarjati po bobnu. In rad mu verjamem.R.Prosen Trgovsko podjetje 9 murka Lesce I Prejeli smo: Gume za tovornjake zimski profil Continental 900 x 20 po 1.973 din (brez prometnega davka) nakup se priporoča m ur h a [ poslovalnica ] L efgii tel. 77-551 J (36. zapis) S posebnim spoštovanjem se lotevam zapisa o čudovitem možu — Andreju Vavknu — ki sicer, ni bil po rodu Cerkljan, pač pa je bil dolga leta cerkljanski župan, šolski upravitelj in vseskozi slovit slovenski komponist. JEZIČNE ZDRAHE Čitanje diplomskega dela prof. Janeza Močnika »Glasbena podoba Cerkljan v 19. in 20. stoletju« me je prepričala, da moram le prisluhniti domači govorici in pisati o lepoti in življenju Cerkljan, ne Cerkelj. Torej, odkod pa si: »Iz Cerkljan.« Prav! Druga stvar pa je trdovratno zanikanje Cerkljanskega kot širšega krajevnega pojma. Morda res domačin za ta izraz ne ve ali noče vedeti — toda tuj popotnik, ki si ogleduje Cerklje in okoliške vasi (vse spadajo pod cerkljanski krajevni urad, če že ne tudi pod cerkljansko faro!), meni pač, da hodi po Cerkljanskem, da tej lepi deželici pač srne reči Cerkljansko. Le kaj je v tej »novotvorbi« napačnega? Najbrž greh ni, lepo pa je vendarle! Ti presneti kritikastri! Od sebe ne dajo nobene fige (po Prešernu!), s pripombami pa mi ne prizanašajo ... Ne vedo, kako lahko je pisati kake poceni pesmi in izmišljene povesti, za katere se nihče ne zmeni — kako tvegano pa je pisati krajepis, saj toliko in toliko neprijaznih ljudi kar čaka, kdaj se boš spotaknil... In besedo, ali le črko, morda celo naglas — nehote zmotno napisal. — Srčno-dobrim cerkljanskim mamicam in dedkom pa se opravičujem, kajti z njimi tako lepo pokramljam, kadar jih obiščem. Slišim zahvale — ne pa pikrih pripomb! ANDREJ VAVKEN Zanesle so me pripombe — predvsem Necerkljanov! — in nisem še začel nameravano pripoved o nenavadnem, možatem in nadarjenem človeku, ki ga je dobro naključje (ali usoda?) darovalo Cerkljam. Andrej Vavken (roj. 29. novembra 1838) je bil doma v Planini na Notranjskem. To pa je že znana stvar, da* so Notranjci posebno kleni in značajni ljudje. Leta 1857 je Vavken prišel za učitelja v Cerklje — tu je ostal, pognal korenine, vse do smrti v letu 1898. Najbrž bo prav, če prepustim besedo prijatelju Vavknovemu, kulturnemu možu, glasbeniku dr. Francu Kimovcu, rojaku iz Glinj pri Zalogu (o njem bo še stekla beseda, ko bomo obiskali Zalog in sosedne zaselke): »Kdor je kdaj videl visoko, vitko, še v starosti sloko, kot iz marmorja izklesano postavo z izrazitimi potezami, krepkim, odločnim orlovskim nosom, velikimi očmi, ki, če so te samo pogledale, si imel vtis, da ti v globino srca zro in obisti preiskujejo; ni slišal besedo, če je spotoma na pozdrav obstal in spregovoril — besedo, ki je zvenela kot stari, čudoviti veliki cerkljanski zvon, globoko, 'sočno, navzlic slovesnosti kar toplo, skoraj božajoče; ali če si doživel, da te je osrečil z nasmehom, ki ga z besedo ni moči pozajeti, niti popisati te trpke, pa hkrati opojne miline in čudovito privlačne dobrotnosti, ki je dušo prevzemala — kakor grenki pa tako plemeniti duh rožmarina; ko pa se je zvon zamajal v, linah, se je zmaknil klobuk in je v soncu zable-stela častitljiva glava, kot s svitom obdana z lasmi, s srebrnimi nitmi prepletenimi. — Korak njegov ni bil ne prehiter, ne prepočasen; na vso tako moško lepo, ponosno, vedno kar slovesno ponašo pa v vsem nič narejenega, temveč vse iz kremeni-tega značaja tako naravno potekajoče — nihče mu ni bil podoben, sam je bil tak, pa si drugačnega niti misliti nisi mogel in če bi bil le malo drugačen, bi več on ne bil: izreden poštenjak, vzoren šolnik, izvrsten skladatelj, odličen narodnjak in kulturni delavec.« Vavken se je poročil v Cerkljah z Marijo Zor. Z njo je imel štiri otroke. Najmlajša, Julija, je bila žena kranjskega gimnazijskega ravnatelja Ivana Košnika. O Vavknu, županu, glasbeniku in učitelju pa prihodnjič. C. Z. Z viniko obrasel obelisk — nagrobnik pisatelja Antona Kodra — na cerkljanskem pokopališču ZOR M AN 59 ^raga moja Iza bilo treba spraševati kam. Samo kdaj. • Pl^j^pOJ,« je rekla Karla. »Popoldne te že lahko obiščejo v ^ak pa P°no^i doma. Najraje prihajajo proti jutru.« ®e tudi v pisarno nisem mogel vrniti, da bi bil vzel H tJf* ključ, ki je ostal v predalu, in dva, tri lepake, ki so ^a. 1 an1. Nevarne papirje sem zmeraj hranil v pisarni, ne Kr K *n. lePakov Karli nisem upal omeniti, izkazalo pa se ^a. :atn niso bili v škodo. Ko so jih našli, se je hišnik otresel k/^ni kolikor so ga še zasliševali, so ga spraševali samo vi^UČe • naPrej je lahko delal za nas, še naprej je v ^ti tmastih copatah hodil po hiši in gledaf in poslušal in pel 111 Marlen, da je mešal štrene. Od - KV^kogar se nisem poslavljal, nikomur nisem omenil, da Se JJ 8,em zapuščal mesto. _ * 2a t Malu bodo izvedeli, sem si rekel. >0nuramom sem poiskal oficirsko torbico, ki mi je ostala po 6 ^nko ln rdečo ruto, ki sem si jo bil pripravil že pred meseci, J^opig . tako, kakršno je nosil Gašper. Torbico sem zavil v vi ^o rvfbi z njo ne vzbujal pozornosti, potem pa sem laim: Odplazil P° stopnicah. Zaklepal nisem. Ni treba, da bi b ^odi!' °dpirali bodo tako ali drugače. u u 8em.P° stranskih ulicah, trdno odločen, da stečem, če J^tavijjjj ayljali. Ne vem, kako bi se končalo, če bi me res. jedilo Me ni nihče, redkim pešcem, ki sem jih srečal, se je pa ^ici' ?av'jali so se v plašče in se niso menili za okolico. V ^dene 8am° na videz... toliko sem že poznal življenje v b'i i 'V^estu, da videzu nisem zaupal. J^J2 .Soteske na Ravno sem poznal, čeprav v vasi še nisem m sva prišla s Karlo do roba senožeti, toliko da sva h6(H da"6 bi^e, in tam počakala na Gašperja. Takrat sem že »h ^arla spomladi, ko me je pustila na jasi samega, ti ^ ^ase nac* Sosesko se pot naprej vije po slemenu, se ^o^j^zdol, potlej pa se spet vzpne v hrib, skozi gozd in samotnih kmetij in zaselkov, ki so raztreseni po Včasih sem mislil, da so hišice na dnu Soteske zadnja človeška bivališča, da se širita za njim samo divjina in gozd. Bil sem pravi mestni otrok in sem se začudil osamljenim hišam, ki so bile pripete na hrib kakor lastovičja gnezda. Čudil sem se Ravnemu, kjer ni bilo toliko ravnega sveta, da bi razgrnil po njem. rjuho, in ki so mu obesili tako ime nemara samo iz hudomušnosti. Čudil sem se strmim njivam, ki so bile kakor rjave krpe posejane po zelenih senožetih ... pa ne da orjejo na takih strminah... Karla pa je dejala, da žive ljudje povsod. Ko me je po kosilu poklicala v trgovino, mi je rekla: »Se spominjaš Ravnega?« Seveda sem se ga. Vsega. Soteske in jase nad njo in slemena in senožeti in osamljenih hiš. »Tam boš dobil Tinka,« je rekla. »Kje?« »Pri Fleku.« »Naj povprašam?« »Ne. Flekova kmetija je prva, če greš po kolovozu naprej čez pašnik...« »Nad gozdom?« sem se spominjal. »... skrita je med drevjem, na koncu hiše pa ima svetega Florijana.« Flekova kmetija se je res skrivala v sadovnjaku, iz katerega so se kotalila jabolka bržkone prav v dno grape. Izhojena gaz je bila ozka in vijugasta in hiša je kar počenila pod težo snega. Ze od daleč me je pozdravil pasji lajež in tudi vrata sem slišal, ko so se zaloputnila. Postal sem in se ozrl proti kmetiji. Hlev z nagnjeno streho... voz pod napuščem ... podoba vsakdanjosti, pod katero pa se je morala skrivati dfUga, resnična, bolj vznemirljiva. Kdove katera od nalomljenih desak je bila samo slepilo in je v resnici zakrivala strelno lino ... kdove koliko cevi je bilo obrnjenih v dolino ... kdove koliko parov oči je spremljalo vsak moj korak ... Čakal sem, kdaj se bo razlegel svarilen žvižg, pričakoval sem stražarja, ki bo pozdravil s stisnjeno pestjo... pa me je sprejel samo sveti Florijan, ki je iz lesene golide zlival vodo na gorečo cerkev ... Očitno sem prišel prav, domačija je bila zares Flekova. .;. in Gašper, ki je stopil na prag, ko sem zavil okoli vogala. »Kaj pa ti,'hudiča?« je vprašal osuplo. Nikjer stražarja s stisnjeno pestjo, nikjer grozečih cevi... še Gašper je bil bolj vsakdanji, kakor pa sem ga bil vajen ... kot da je prihajal na srečanja prazničen in da sem ga nenadoma presenetil na delovni dan. Brez rdeče rute in daljnogleda in avtomata je bil videti napol gol. »Odkrili so me ...« Seveda sem že z glasom nekoliko pretiraval. Tistikrat sem imel posebno nagnjenje do velikih dogodkov in do usodnih zapletov. Zadovoljen bi bil, če bi mogel reči Gašperju, da je vsa policija na nogah in da me iščejo, pa sem lahko povedal samo: »... Karla je izvedela.« »So te že iskali?« »Še ne. Mogoče pridejo ponoči... ali zjutraj. Najraje prihajajo proti jutru.« »Stopiva noter!« Skozi mračno vežo sem tipal za Gašperjem, ko sem stopil v izbo, v svetlobo, pa sem moral skloniti glavo, da nisem s čelom zadel ob podboje. Prvo, kar sem opazil, je bila petrolejka na obrnjeni latvici na sredi mize. Potem venec belih bučnih pečka okoli latvice. In nazadnje venec rok, ki so segale po pečkah in jih luščile, in še venec glav, ki so se zvedavo obrnile k vratom. Kasneje, ko mi je bila Flekova hiša domača, sem tudi sam rad luščil bučne pečke. Flekovi so jih nasušili cele peharje. Okusne so, ko se jih navadiš, nasitljive, pa še prijetno se je pogovarjati, če imajo prsti opraviti z luščinami. Prvi večer mi je bilo vse to tuje. Tuj mi je bil počrneli strop, tuja so mi bila mala okna, zagrnjena s pisanimi zagrinjali, tuj mi je bil zadah po vlagi, ki se je širil od premočene obleke na peči, in tuji so mi bili obrazi okoli mize. Razen Tinkovega ... ... in Trpinovega. Nič manj bi ne bil presenečen, če bi bil zagledal med partizani strica Josipa. Kako je ta prišel sem ... sem pomislil. Bila sva sošolca, a nikoli prijatelja, ker je sodil v drug svet. Vse mesto je bilo prepričano, da hodi v šolo,.nekje v Reichu, v Lienzu, se mi zdi, pa je sedel za Flekovo mizo in pridno luščil pečke. , » »Ti?« sem rekel, ko sem ga zagledal. In on, z nič manjšim presenečenjem: »Ti?« »Se poznata?« je vprašal Tinko. »Z Milošem?« sem rekel. »Skupaj sva hodila v šolo.« Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno 8 Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. JL# iHl*. ^CP 9 Sreda, 7. novembra 1973 NAJMANJ 200N DIN PRIHRANITE Z DRUŽINSKIM NAKUPOM pri pri vsakem nakupu kateregakoli blaga v skupni vrednosti nad 2000 N din zaračunamo samo 90% polne cene ! izjemna ugodnost velja le od 1.10. do 30.11. je vizitka dobre modne prodajalne! Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Podhom 20, Zg. Gorje 6404 Prodam PRAŠIČA, 90 kg težkega, za dopitanje. Jenko Franc, Pevno, Škofja Loka 6405 Prodam skoraj novo, dobro ohranjeno KNJIŽNO OMARO. Svetina Rajko, Mlakarjeva 22, Kranj 6406 Prodam plemenskega VOLA, nad 450 kg težkega. Ahačič, Zabukovje 7 . ♦ 6407 Prodam ŠTEDILNIK, kombiniran plin — elektrika. Naslov v oglasnem oddelku 6408 Prodam prvovrstna štajerska JABOLKA za ozimnico. Kg 3,60 din. Kočevar Veronika, Oprešnikova 12, Kranj, na Klancu 6409 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico. Rakovec Anton, Dolenja vas 30, Selca nad Škofjo Loko 6410 Poceni prodam KORENJE, KOLERABO in ZELJE v glavah. Pre-bačevo 27 6411 Ugodno prodam televizor »Rudi Cajevec«. Naslov v oglasnem oddelku 6412 Prodam PRAŠIČE, 6 tednov stare. Tenetiše 29, Golnik 6413 Prodam BETONSKO ŽELEZO 800 kg (premer 13 mm), pomivalno mizo in kopalno banjo. Zg. Brnik 74, Cerklje 6414 Ugodno prodam večjo količino STREŠNE OPEKE — bobrovec. Goriče 49, Golnik. Ogled možen vsak dan 6415 Model za izdelovanje stebrov za kozolec prodam. Gasilska 19, Šenčur 6416 Prodam električni ŠTEDILNIK, štedilnik na drva in trajno žarečo peč EMO 5. Klančnik, Preddvor 81 6439 kupim Kupim 1,5 kub. m smrekovih DESK, debeline 1,8 ali 2,0 cm. Ba-bič, Oprešnikova 1, Kranj (>429 PEČI ^ ZA ^ CENTRALNO GRETJE STADLER in EMO od 25.000 — 50.000 Kcal TAKOJŠNJA DOBAVA murha posl. ŽELEZNINA w tel. 75-194 ^ vozila Prodam FIAT 1300, letnik 1964, po generalni. Gasser Andrej, Jelen-čeva 19, Kranj 6417 Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredniitva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SOK v Kranju fttevilka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, urednifttvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniftki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 fttevilko 70 par. — Oproftčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. in w i% |U mJi I^'il© Ugodno prodam FIAT 750, letnik 68. Knific Franc, Rakovnik 18, Medvode 6418 FIAT 750, november 1968, prodam. Ogled vsak dan, razen nedelje dopoldan. Jama 36, Kranj 6419 Prodam ŠKODO, letnik 1967. Ogled možen vsak dan. Šolska 1, Škofja Loka 6420 R 4, letnik 1968, prodam. Križaj, Zg. Senica 10 6421 Prodam ŠKODO, letnik 1968, z 38.000 km. Škofja Loka, Hafnarjeva 47, telefon 60-388 6422 Prodam NSU 110, letnik 67. Ogled v petek od 15. do 17. ure. Poizve se v gostilni Gaštej na Laborah 6423 Prodam 2 zimski GUMI »Sempe-rit« za lado in fiat 1300. Francka Klemenčič, Cegelnica 25, Naklo 6424 DKW JUNIOR F 11 ter POLAROID LAND kamero »Svvinger«, model 20 prodam po zelo ugodni ceni. Muravec Andrej, Hafnerjeva 13, Stražišče, Kranj 6425 Prodam ŠKODO, letnik 1967, tudi na kredit za pohištvo. Gorjup Branko, Kuratova 24, Kokrica, Kranj 6426 Prodam ZASTAVO 1300 in trajno žarečo peč KUPERSBUSCH. Ošaben Frančiška, Brezje 7 6427 Prodam VW KOMBI 1200 po generalni. Oblak, Dol. Dobrava 13, Gorenja vas 6428 ODDAM v najem novo GARAŽO na Planini. Tel. 24-288 od 18. do 20. ure. 6380 ODDAM GARAŽO. Cesta na Klanec 61, Kranj 6433 Razstava ir» prodaja novih izdelkov pohištva za obisk in nakup se priporoča mtirlin stanovanja Študent išče ogrevano SOBO v Kranju. Ponudbe oddati pod »500,00 mesečno« \ 6430 Iščeva GARSONJERO ali eno-sobno STANOVANJE od Kranja do Naklega. Plačava do 1000 din mesečno. Ponudbe oddati pod »Gorenjca« 6431 Študent išče SOBO. Ponudbe pod »Arabec« 6432 Nujno iščem opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Nujno« 6440 Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvože> ne švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih. Oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 9. novembra od 19. ure in do 15. novembra do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bernik Karel, tel. 69-298. V njegovi odsotnosti kličite samo v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka, tel. 60-440. zaposlitve GOSTILNA »PRI MOSTU« Škofja Loka, Titov trg 10, sprejme PK ali priučeno KUHARICO. Eventualno tudi dekle, ki ima veselje do kuhinje. Delovni čas pet dni v tednu po devet ur. Sobota, nedelja prosto. 6434 Zahvala Ob nenadni izgubi našega očeta, starega očeta Oskarja Preisingerja (st.) t se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so izrazili iskreno sožalje, kakor tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: žena, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo Stražišče, Kranj, 6. novembra 1973 Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni, v 53. letu starosti zapustila naša žena, mati, stara mati, sestra in teta Anica Ravnikar roj. Sušnik Pogreb drage pokojnice bo 7. 11. 1973 ob 15.15 izpred hiše žalosti v Strahinju Žalujoči: mož Miro, sin Miro z družino, hčerka Ljuba z družino ter bratje in sestre. / Strahinj, dne 6. 11. 1973 Takoj ZPOSLIM DELAVCA za cementne izdelke. Drašler, St. Žagarja 52, Kranj 6435 prireditve ZDRUŽENJE BORCEV NOV Gorenja vas, priredi v soboto, 10. novembra 1973, ob 19. uri VESELICO v domu TVD Partizan v Gorenji vasi. Za postrežbo preskrbljeno. Vabljeni! \ 6436 obvestila GRADITELJI, POZOR! Izdelujem betonske plošče za po dvorišču in do garaže vseh vrst dimenzij. Cena ugodna. Sprejemam naročila. Pristov Bogdan, Vrba 18, Žirovnica 6437 ČEVLJE vam najhitreje popravi EXPRES POPRAVLJALNICA za trgovino Globus v Kranju. Se priporočamo! 6388 ostalo Zahvaljujem se ZVEZI KOROŠKIH BORCEV za severno mejo leta 1918/19 za izplačano priznavalnino. Koželj Aleš, Hotemaže 44 6438 Obvestilo Popolne in podružnične osnovne šole občine Kranj bodo vpisovale otroke rojene leta 1967 in januarja, februarja, marca 1968 v prvi razred za šolsko leto 1974/75 po naslednjem razporedu: v soboto, 10. novembra, od 8.—12. ure: osnovna šola France Prešeren in podružnice osnovna šola Simon Jenko in podružnice osnovna šola Stane Žagar in podružnice osnovna šola Stanko Mlakar Šenčur in podružnice osnovna šola Peter Kavčič Preddvor in podružnice osnovna šola Davorin Jenko Cerklje in podružnice osnovna šola Predoslje četrtek, 8. novembra, od 8. do 18. ure petek, 9. novembra, od 8. do 18. ure, sobota, 10. novembra, od 8. do 12. ure 1 osnovna šola Lucijan Seljak — centralna šola Podružnice: ponedeljek, 12. novembra, od 15. do 18. ure Besnica torek, 13. novembra, od 12. do 18. ure Orehek sreda, 14. novembra, od 15. do 18. ure Žabnica četrtek, 15. novembra, od 15. do 17. ure Podblica K vpisu je treba pripeljati otroke in prinesti njihove rojstne liste. kino I I I I I I I |l Kranj CENTER nkZNA' 7. novembra franc.-ital. barv. film N» ^ NEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 16. in premiera amer. barv. filma AVTOM SM RTI ob 20. uri nMOB'1, 8. novembra amer. barv. film AVTOM SMRTI ob 16., 18. in 20. uri Mpj()N 9. novembra amer. barv. film SAM RODE A ob 1«., 18. in 20. uri Kranj STORŽ iC p^A 8. novembra franc.-ital. barv. film Ufi NEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM ob 16. in amer.-ital. barv. film IME MI JE AL®1' ob 18. uri nUO^ 9. novembra amer. barv. film AVTOM SMRTI ob 16., 18. in 20. uri Tržič p(jsfl 7. novembra amer. barv. CS film ^ (|fj KAVBOJA, KADAR LJUBI ob 18. in 8. novembra amer. barv. CS film ,,ri KAVBOJA, KADAR LJUBI ob 18. in ^g. 9. novembra ital. barv. film ŽIVELA, RIKA ob 18. in 20. uri Šampion rodea Režija: Sam Pekinpah Gl. vlogte: Steve McQe®n' Robert Preston, Ida Lupino Režiserju Pekinpahu se J posrečilo narediti dramatu ško popolno filmsko pripove o profesionalnem jahaču r° dea, ki pa služi le kot okvir z» prikaz družinske drame zn traj svojevrstne družbene sr dine. Film namreč ni sarn zgodba o Bonnerju mlaj*f"jj ki si služi denar ž jahanje divjih konj in se je že zdavnaj naveličal nomadskega ro^a nja s tekmovanja na tekmov nje, ampak je tudi analiza 0 nosov med tekmovalci in flJ. hovimi spremljevalci, hk^ pa je režiser v zakulisje prireditev vpletel še zelo dolt> prikaz propadanja neke di"u , ne, na kar kažejo odnosi m bratoma in očetom. , . t Film bi lahko označili Kjj psihoanalitični pristop, ki ravnava povsem določen a ameriške družbe, željne dena ja in naveličane vsakdanjem življenja. Zgodba o Bonnerj" mlajšem ni tako samo Pr,Ke osebne in družinske dran1^ ampak je tudi vpogled v dru beno sredino, ki jo pozna" kot tipično afneriško. e Vlogo glavnega junaka J. odlično odigral Steve McQf< M- v Kamnik DOM aVB^1"' 7. novembra amer. barv. lilm KA 18. in 20. uri . 8. novembra ital. barv. film ZIVM' • RIKA ob 18. in 20. uri -/nuNA P 9. novembra tranc. barv. film VZO« KLETA ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA $ 7. novembra franc. barv. film M M TRKA OB ZORI ob 18. in 20. uri ^Bl!'1 8. novembra 'amer. barv. film SOLZ K, OCE ob 20. uri S O1' 9. novembra amer. barv. film OBK1' ZE. OCE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE ^ 7. novembra danski barv. film ŠOLA ^ VESTE ob 20. uri /A N^' 9. novembra danski barv. film SOLA * VESTE ob 20. uri Radovljica pO 7. novembra ital. barv. film SARTANA. LARJI IN MEnIH ob 20. uri Cra v Za8rebu pred-, an'Stvo košarkarske zve-\^^goslavije" -dh Novo mesto : ^anj 6,5 : 3,5 hoVskPr^ kolu prve slovenske ša-Hieriijt so se kranjski šahisti po-8re(>an^ sahisti Novega mesta. V tem 2^atrnJU si°er niso računali na rezult' Vendar l)i lahko dosegli boljši Postavat- če bi nastopili v najboljši Mat j J:. ®rez prvokategornikov Poraz ,1Ca' Bavdka in Bukovca pa je *a os|SkV"em' točkami razlike uspeh Utajil blJeno ekipo. Pri gostih sta *nih 'a. mladinca, ki sta ostala pra-^ožj^.' Pohvaliti pa je treba mlado WV,Cev°. ki je v svojem prvem SvoifPU sploh zanesljivo premagala *Cu8pr.°tnico. p°far nt,: Penko : Paunov 1:0< °ey rem- ^°dgornik remi, Milič : Ko-J)fc . V}1- Sitar : Djordjevič 1:0, Iste-?.:l< Ist Jlčič 1:0- Poredoš : Naglič jičevi* eJ?^ : pirc remi, Lavrin : Boleli V;1- Komelj : Deželak 1:0, UniMazi 1:0. ekipa.Kl.rezultat med tema dvema e*ipe Je bil 8:2, prav tako v korist V (4 °Vega mesta, ^if^ern kolu se bodo Kranjčani 10 'P° Lesc. Dvoboj bo v so-8t°rih tknJ?vembra, ob 17. uri v pro-Borec. M. G. Zvezna ^iznoteniška liga — ženske t Dirija : mglav 1: 5 Nn0t!?aljevanju prve zvezne na-krariin,lške lige - ženske so dekletce v j e8a Triglava tokrat gostote. pJubljani, kjer so bile gostje i' 8aj i°.Pričakovanju so bile boljšati Je 'e Jakopinova morala prišla Langerholcovi. To je zmaga domačink. jV«h haJ1 ,e so si tako z osvojitvijo >?yile oKljnjih točk skoraj že zagoni, Dstanek v elitni ženski dru- ?l> i:QJovanovič : Jakopin 10:21, j ;2l p^gerholc : Zerovnik 16:21, Sgerhftek : Zakojč 16:21, 13:21, 0V«rwxlc : Jakopin 21:19, 21:19, eH i Zakojč 6:21, 8:21, : Zerovnik 13:21, 15:21. vVanirija:Triglav5:1 li . so tudi moški v drugi M je Ha f'Zahod- Kranjski Triglav, t^UŽjf topil s trojko Janškovec, ja8tavitj tare se ni mogel resno p Po robu razigranim Ilir-h>jil' §rn° točko za Kranjčane je 1 Vi^a ko Je odpravil Petro- 2i , etronijevič : Janškovec sl:17, A-1«, Surok : Marušič 21:15, «Voman . Stare 21;8) 21.14 ;?l, kn : Stare 21:19, 9:21, lit Drih ;ian : Marušič 21:14, 21:14. vf bod„ Ipjem kolu zvezne ženske CV Kran jčanke doma 17. no-Ja,n fostile predstavnice Prole-Slednji dan pa Sento. -dh Jesenice, I. ZHL Jesenice: Spartak 36:0 (10:0, 9:0, 17:0), dvorana pod Mežakljo, gledalcev 600, sodnika E. Petelin, Kaltnekar (oba Ljubljana). Strelci za Jesenice: S. Beravs 8, B. Jan 5, Škrjanc in Felc 4, I. Jan, Mlakar, Hafner 3, R. Smolej, T. Košir 2, Poljanšek ter Pipan po 1. Jesenice: M. Žbontar, Knez, I. Jan, S. Košir, Jug, B. Jan, Pipan, k@čna kamnik SADNA DREVESNICA IN VRTNARIJA Nudi za jesensko in spomladansko saditev sadike vseh sadnih vrst Prodaja od 7. do 16. ure od 25. oktobra dalje Ravnik, S. Beravs, R. Smolej, Mlakar, F. Zbontar, Felc, Hafner, Škrjanc, T. Košir, Poljanšek, M. Jan, Eržen. Največja zmaga v vseh povojnih državnih prvenstvih nasploh. Kako nespametno je letošnje prvenstvo, smo že zapisali. Ze podatek, da so Jeseničani v zadnji tretjini dosegli gol skoraj vsako minuto, nam pove vse. Ostali izidi: Olimpija : Celje 25:1 (7:1, 8:0, 10:0), Partizan : Medve-ščak 1:6 (1:2, 0:1, 0:3), Crvena zvezda : Slavija 3:20 (1:4, 2:8, 0:8). Li68tvic& • Olimpija ' 4 4 0 0 94: 4 8 Jesenice 3 3 0 0 84 : 3 6 Medveščak 3 3'0 0 34: 4 6 Slavija 3 2 0 1 34:24 4 Partizan 4 1 0 3 9:41 2 Celje 4 1 0 3 7:75 2 C. zvezda 3 0 0 3 7:57 0 Spartak 4 0 0 4 4:65 0 Pari prihodnjega kola, 7. november: Medveščak : Jesenice, Slavija : Olimpija, Celje : Partizan, Spartak : Crvena zvezda. -dh Šport med vikendom NOGOMET — Čeprav sta Sava in Tržič igrala na domačem terenu, sta od Štirih točk osvojila le dve. kranjska Sava že po tradiciji ne zna osvojiti točk doma, Tržič pa je komaj remiziral z Litijo. Kranjski Triglav je gostoval v Novi Gorici, kjer pa je moral priznati premoč Vozilom. Izidi: Sava : Adria 2:2 (1:1), Tržič : Litija 1:1 (0:1), Vozila : Triglav 2:0 (0:0). Pari zadnjega jesenskega kola: Triglav : Sava, Adrija : Tržič. ROKOMET — RokometaSi v slovenski mo&ki ligi so zaključili jesenski del. V zadnjem kolu so Tržičani doma gostili Branik in bili uspeSni. V drugi zvezni ligi žensk je Alples na domačem terenu odpravil rokometaSice Koke in si z zmago spet zagotovil odlično četrto mesto. Izidi — moSki: Tržič : Branik 12:10 (7:5), Jadran : Kamnik 27:18 (14:13), ženske: Alples : Koka 16:14 (9:9). Po končanem jesenskem delu so Tržičani z 12 točkami na sedmem mestu, Kamnik pa s sedmimi na desetem. Pari prihodnjega kola — ženske: Ivanič : Alples. ODBOJKA — V slovenski moSki odbojkarski ligi so Jeseničani v telovadnici osnovne šole premagali Gaberje, Bled pa je moral v Mariboru priznati premoč Braniku. Tudi v ženski ligi so Jeseničanke brez pravega odpora izgubile v Novem mestu; premagala jih je namreč domača Krka. V drugi zvezni ligi — zahod je bil Kamnik uspe&en v Zenici, kjer je prepričljivo odpravil domačo Zenico. Izidi — moSki: Zenica : Kamnik 1:3, Jesenice : Gaberje 3:2, Branik : Bled 3:1, ženske: Krka : Jesenice 3:0. Pari prihodnjega kola — moSki: Kamnik : Borovo, Bled : Mislinja, Trimo : Jesenice, ženske: Jeseničanke so v tem kolu proste. NAMIZNI TENIS — Na pozivnem turnirju mladink v Kranju je na republiškem tekmovanju zmagala Langerholceva (Ilirija) pred Strucovo (Fužinar) in Zakojčevo (Triglav). Na slovenskem turnirju mladink druge skupine v Ljubljani je bila najboljša Kolarjeva (Ilirija) pred Strumbeljevo (Jesenice), medtem ko je bila Triglavanka Stucinova četrta. JUDO — V 4. kolu republiAke judoistične lige je Celje doma odpravil Alpino ter Jesenice, Jesenice pa so po tem srečanju premagale Alpino. Izidi: Celje : Alpina 5:2 (50:17), Celje : Jesenice 6:1 (46:10), Jesenice : Alpina 6:1 (49:10). Na prihodnjem turnirju bo Alpina nastopila v Velenju, v Mariboru pa se bodo Jeseničani pomerili z Mursko Soboto in Branikom. -dh Stanovanjsko podjetje Radovljica razpisuje prosto delovno mesto referenta za nadzore Pogoji: visoka šolska izobrazba gradbene smeri s strokovnim izpitom in 2- letno prakso in potrdilom za nadziranje visokih gradenj ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri s strokovnim izpitom in 5- letno prakso in potrdilom za nadziranje visokih gradenj. Nastop dela je mogoč takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Stanovanjskega podjetja Radovljica. Stanovanja ni. Prošnje je treba dostaviti Stanovanjskemu podjetju Radovljica. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnji je treba priložiti kratek življenjepis in dokazilo o šolski izobrazili in pooblastilo za opravljanje nadzora. Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1973 Startali smo za 18. zaporedno izbiro najboljšega športnika Gorenjske ter petič za najuspešnejšo gorenjsko ekipo. Prepričani smo, da nam boste tudi letos na naše uredništvo Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom ŠPORTNO UREDNIŠTVO, najkasneje do ponedeljka, 19. novembra, poslali svoje predloge. Po preštetju glasov bomo namreč za dan republike po vašem mnenju dobili najboljšega športnika oz. najboljšo ekipo Gorenjske. Glasovalni listek Najboljši gorenjski športnik 1973 Ime in priimek panoga i......................................................................................................... 2......................................................................................................... 3......................................................................................................... 4......................................................................................................... 5......................................................................................................... 6......................................................................................................... 7......................................................................................................... 8. ..................................................................................................... 8......................................................................................................... 10...............................................................'......................................... Najboljša gorenjska ekipa Klub panoga i.................................................................. ........................................ 2.................................................................. ........................................ 3.................................................................. ........................................ 4.................................................................. ........................................ 5.................................................................. ........................................ Listek izpolnil Ime in priimek Naslov Za lažjo izbiro smo vam tudi letos pripravili širši izbor kandidatov, ki pridejo v poštev pri vaši izbiri. V našem predlogu smo predvsem gledali na športnike, ki so v mednarodni konkurenci osvojili solidna mesta, in pa tiste, ki so na državnih in republiških prvenstvih osvajali naslov najboljšega. Morda smo katerega pozabili, ki bi zaslužil, da pride med prvih deset, vendar izbor raje prepuščamo vam. Kandidati po abecednem redu (po panogah): ATLETIKA — Paplerjeva, Kavčič, Vegnutti (vsi Triglav) HOKEJ NA LEDU — hokejisti Jesenic, ki so spet osvojili državni naslov in bili steber naše reprezentance na svetovnem prvenstvu v Gradcu KEGLJANJE — Turk, Martelanc, Vehovec, Jenkole, Prijon, Jereb, Bregar MOTORISTIKA —Jože Zupin PLAVANJE — Pečjak, Porenta, Pajntar, brata Slavec, Grošelj in Milovanovič PADALSTVO — Pesjak, Humar (oba ALC Lesce) SANKANJE — tekmovalci in tekmovalke TVžiča, Jesenic, Begunj, Bohinja ter Alplesa in Selc SMUČANJE NA VODI — odlični tekmovalci Elana iz Begunj SMUČANJE — alpske discipline: Jakopič, Gašperftič, Pesjak, Štravs (vsi ŠD Jesenice); skoki: Štefančič (Jesenice), Mesec, Norčič (oba Triglav); teki: Kobilica, Kalan (oba Gorje), Lotrič, Gortner, Jelene, Kordeževa in Beštrova (vsi Triglav) STRELJANJE — oče in sin Peternel, Naglič (vsi Kranj) ter brat in sestra Otrin (oba Jesenice) KOLESARSTVO — kolesarji kranjske Save in Bleda VATERPOLO — igralci Triglava, ki so uspešno nastopili v II. ligi Kot je že v navadi, bomo tudi letos za bralce namenili tri denarne nagrade, in sicer: 150 din, 100 din in 50 din. -dh Gorjanc sorekorder Zaključek letošnje sezone tekmovanj na plastičnih skakalnicah je bil v nedeljo v Kranju, ko so se skakalci pomerili na odprtem občinskem prvenstvu Kranja. Okoli 50 skakalcev se je pomerilo v vseh kategorijah. Pri članih in mladincih so sicer manjkali najboljši, ki so na treningu v CSSR in so se prav v nedeljo vrnili z 10-dnevnih priprav v Frenstatu. Kljub vsemu pa je bila zaključna prireditev sezone dokaj zanimiva, saj smo videli nekaj lepih in dolgih skokov, pri čemer je Janez Gorjanc s skokom 50,5 m izenačil rekord skakalnice, ki ga ima Ljubljančan Branko Dolhar. Pohvaliti pa velja še obetajočega mladinca kranjskega Triglava Sandija Cimžarja, ki je v poskusnem skoku poletel 49,5 m daleč, s čimer je prekosil tudi vse člane. Zal v konkurenci ni imel sreče in je padel. Zaradi tega si je zanesljivo zapravil prvo mesto. Največ uspeha so imeli skakalci Triglava in ljubljanske Ilirije. Prireditev je vzorno organiziral smučarski klub Triglav, ki je tako z nedeljsko prireditvijo zaključil številna tekmovanja, ki jih je organiziral v letošnjem poletju in jeseni. Rezultati — člani: 1. Janez Gorjanc 215,2 (48,5, 50,5), 2. Janez Bukovnik (oba Triglav) 202,2 (46, 48), 3. Rado Bradeško 200,2 (46, 45,5), 4. Franc Štebe (oba Ilirija) 196,2 (46,5, 47,5), 5. Klemen Kobal (Triglav) 194,7 (45, 46,5), 7. Franci Faganel (Triglav), 11. Vido Peternel (Triglav), 13. Vinko Mohorič (Križe); starejši mladinci: 1. Marko Brenkuš 195,0 (46, 46,5), 2. Sandi Cimžar (oba Triglav) 142,9 (48, 47,5), 3. Bruno Rustija (Ilirija) 118,8 (32, 34); mlajši mladinci: 1. Jože Berčič 155,4 (38, 37,5), 2. Borut Bantan (oba Ilirija) 152,1 (37,5, 37), 3. Jo-že Demšar (Križe) 135,5 (35, 37,5), 4. Ivan Tomažič 133,9 (32, 36), 5. Zdravko Bogataj (oba Ilirija) 131,9 (39,5, 41), 7. Darko Robida (Triglav), 9. Branko Finžgar (Triglav); pionirji: 1. Miran Tepež (Ilirija) 128,0 (32,5, 35), 2. Miro Bizjak (Triglav) 115,8 (33, 33), 3. Vido Brunc (Ilirija) 113,1 (31,31) itd. , J. Javornik Sreda, 7. novembra 1973 11 n £>a v £>**£> I l/t/t/ Zapeljal čez žico V petek, 2. novembra, ob 19. uri je na Koritenski cesti na Bledu kolesom s pomožnim motorjem Miha Bernard (roj. 1930), z Bleda. Nesreč®^ je pripetila, ker je zapeljal čez žico. Na cesti je namreč Albin Golja z razpotegnil betonsko železo, ki ga je nameraval z avtomobilom ravn ^ Čeprav je Golja voznika Bernarda opozarjal s svetilko (baterijo), je zapeljal čez žico in padel. Ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. .d| Neprimerna hitrost Noyl V petek, 2. novembra, ob 22. uri se je pripetila prometna nezgoda v i % vasi. Voznik osebnega avtomobila Franc Legat (roj. 1936) iz Begunj Je.Jjv skozi Novo vas proti Radovljici. V ostrem levem ovinku pa je "•L avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno, kjer je trčil v ni; » 13. Voznik Legat je bil v nesreči lažje ranjen, škode pa je za okoli 15.000 din-l Avtomobil zapeljal s ceste V soboto, 3. novembra, ob 20. uri se je na cesti drugega reda med K sko goro in Vršičem pripetila prometna nezgoda. Vpznik osebnega avtom°D Marjan Jaušovec (roj. 1952) iz Radovljice je peljal z Vršiča. V sedemnap® ovinku je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti in zaviranja na nia* damskem cestišču zaneslo s ceste. Avtomobil se je kotalil kakih 80 m®tr globoko. Voznik je bil le lažje ranjen. Škode na avtomobilu je za 15.000 din- Prehitevanje V nedeljo, 4. novembra, nekaj pred 19. uro je na cesti drugega r^8 Selcah voznik osebnega avtomobila Ludvik Jelene (roj. 1952) iz DražgosP^ hiteval osebni avtomobil, ki ga je vozil Rafael Lotrič (roj. 1952) iz e Pri zavijanju v desno je Jelenčev avtomobil oplazil Lotričevega, zato začelo zanašati. Zapeljal je v jarek in se prevrnil. Ranjen ni bil nihče, ^ na vozilih pa je za 13.000 din. Zaspal za volanom V nedeljo, 4. novembra, ob 6. uri zjutraj se je na kranjski obvoznic' P^j, petila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Ernest % (roj. 1944) iz Ljubljane je vozil od Zlatega polja proti Ljubljani. V des" ovinku čez Savo je voznik zaradi preutrujenosti za trenutek zaspal in Prl vgCj zapeljal z desnim kolesom na pločnik in nato v ograjo na mostu. P0..;* j i verjetnosti je pred trčenjem v ograjo zadel tudi Albina Bernarda (roj. 19 -ej|i Stare ceste v Kranju, ki je hodil po pločniku. Bernarda je vrglo prek je mrtev obležal na kamnitem obrežju Save. V nesreči je bil voznik Jazn,n lažje ranjen. Nenadoma stopil na cesto | V nedeljo, 4. novembra, ob 23,30 se je na Kidričevi cesti v Škofji ^ pripetila prometna nezgoda. Pred kolodvorsko restavracijo je Lenart T". (roj. 1927) iz Škofje Loke nenadoma stopil pred kolo s pomožnim motoj"J ^ na katerem se je mimo pripeljal Janez Miklavčič (roj. 1948) iz Škofje ^ Pri trčenju je voznik Miklavčič padel in se laže ranil. Pešec je bil vinjen- Avto zapeljal v drog ^ V ponedeljek, 5. novembra, nekaj pred 6. uro zjutraj se je na cesti v j brezjah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Aleš ^ (roj. 1946) iz Podnarta je vozil od Podbrezij proti Bistrici. V blagem le pri ovinku je njegov avtomobil zapeljal čez rob ceste in trčil v električni droj.^e trčenju je bila sopotnica Ivanka Vovk huje ranjena, voznik pa le lažje. & na vozilu je za 5000 din. Popustila ročna zavora bra V Krnici na cesti med Bledom in Pokljuko je v ponedeljek, 5. nove1? ^ nekaj po 8. uri dopoldne popustila ročna zavora na tovornjaku, ki £aJr0tor manjši vzpetini parkiral Marjan Vilfan (roj. 1946) iz Dobrega polja- ^ ju tovornjaka je bil vžgan, zaradi tresljajev pa je ročna zavora popuS vozilo je zdrsnilo navzdol ter zadelo dva parkirana osebna avtomobila- ^ na vozilih je za 15.000 din. Vlom v barako Požar V petek, 2. novembra, okoli 15. ure je začelo goreti v prvem nadstropju stolpnice na gradbišču na Planini v Kranju. Vnelo se je v sobi, kjer je bil uskladiščen stiropor. Komisija je ugotovila, da je malo pred 15. uro v četrtem nadstropju delavec z avtogenim aparatom rezal betonsko železo ob ceveh centralne kurjave, žareče železne kaplje pa so skozi odprtine ob centralni napeljavi padale v nižja nadstropja, tako tudi v prvo nadstropje, kjer je bil uskladiščen stiropor. Ogenj je povzročil precejšnjo škodo. Zaradi vročine je odpadel omet, popokale so stene in se skrivile vodovodne cevi. Dim in saje pa so počrnile več nadstropij. Škode je za okoli 100.000 din. Nezgoda na lovu Na skupnem lovu lovske družine Begunje v nedeljo, 4. novembra, se je v bližini Črnivca prepetila nezgoda. Lovec Bogdan Špenko (roj. 1937) z Bleda je s šibrami streljal na lisico, pri tem pa nehote obstrelil Janka Kranjca (roj. 1929) iz Zadnje vasi, ki je bil kakih 40 metrov oddaljen. Zdravniki so ugotovili, da gre za lažjo poškodbo, vendar bo potrebna operacija. Svinčeni zrni sta zadeli Kranjca v vrat in v teme. Odnesel zlatnino V soboto, 3. novembra, popoldne je neznanec prišel skozi kletno okno v stanovanje Marije Demšar v Stari Loki. V spalnici je poiskal škatlo, kjer je bila shranjena zlatnina in drugi vredni predmeti. Odnesel je tri ženske ure, od tega eno zlato, verižico z medaljonom, tri zlate ženske prstane, zlato pleteno zapestnico, zlato ploščico za zobe, ovalen kamenček za prstan ter večjo vsoto denarja. Zlata plaketa in diploma TD Radovljica Na XXI. gostinsko-turističnem zboru Slovenije na Bledu je republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije podelil zlato plaketo in diplomo turističnemu društvu Radovljica za prospekt Radovljice, ki je med propagandnimi turističnimi edicijami za letos dobil oceno »vzoren«. Največ zaslug za to priznanje ima nedvomno dolgoletni tajnik društva Vilko Bole, ki že prek 40 let vztrajno in požrtvovalno dela v društvu. Bil je tudi ustanovitelj turističnega društva Brezje in Lesce. JR V noči od 4. na 5. november je neznanec vlomil v leseno barako last Gašperja Kordeža iz Radovljice. Iz barake je vlomilec odnesel na škodo Franca Valanta iz Radovljice ročno motorno žago stihi belo-rdeče jv> vredno 5000 din, tesarsko sekn-0' ju obliča, dve dleti, rezilni tiO < pravokotno tesarsko mer ilo, skupaj v vrednosti 600 din. DANES VAM PREDSTAVLJAMO ENO NAŠIH EKSKLUZIVNIH SPALNIC Poleg ekskluzivnih modelov si oglejte v naših prodajalnah tudi veliko izbiro vsakovrstni ga serijskega pohištva: dnevne, samske in otroške sobe, spalnice, kuhinje, ter sedežno kosovno pohištvo Letna športna sezona je že mimo, z novo zimsko sezono pa se pred vse, ki se s športom na kakršenkoli način ukvarjajo, postavljajo nove naloge, problemi in delo sploh. Ponekod hite z ustanavljanjem temeljnih telesnokult urnih skupnosti, drugje spet malo kasne; vendar pa to ni bistveno, najvažnejša je vsekakor vsebina in pa nove možnosti razvoja telesne kulture, ki jo nove skupnosti prinašajo. Zdravstveno varstvo športnikov je tudi eno izmed področij, ki jim bodo morale telesno kulturne skupnosti posvetiti določeno pozornost. Prav zato nas je zanimalo, kakšni so dosedanji uspehi, kakšni so problemi in kakšne razvojne možnosti zdravstvenega varstva športnikov. Za odgovore smo naprosili tri športne zdravnike Zdravstvenega doma Kranj. Dr. Mario Kocijančič iz Kranja: »Zdravstveni dom Kranj ima skupaj s svojimi enotami v Tržiču in v Škofji Loki kar 16 zdravnikov z diplomo športnega zdravnika, kar je za tako področje vsekakor izredna številka. Če pa že kadrovskega problema ne poznamo, to ne pomeni, da športna medicina tudi drugih problemov ne pozna. Naj omenim neurejeno financiranje, potem ni poskrbljeno niti za obvezno zdravstveno varstvo športnikov niti za zdravniške preglede, ki so pogoj za športno vadbo, kaj šele za poglobljeno delo na področju zdravstvenega varstva športnikov. Tako pa se dogaja, da so športni pregledi kampanjski, navadno tik pred tekmovanjem ali pred sezono, medtem ko celoletnega spremljanja telesnega in duševnega počutja športnika na žalost še nimamo. V ta namen so seveda nujne profesio-nalizirane športne ambulante in pa tesna povezava s športnimi trenerji. Ta povezava sicer je in tudi boljša je kot pred leti, ni pa še povsem zadostna. Med poglobljeno delo s športniki sodi vsekakor tudi testiranje, to je preverjanje zmogljivosti predvsem vrhunskih športnikov, potem nadzor nad vadbo in tekmovanji na terenu, nadzor nad športno medicinskimi objekti itd., kar vse bi bilo delo dispanzerja za športno medicino. Tega pa nimamo. Temeljne telesnokult urne skupnosti naj bi za to področje zagotovile denar; izkoristiti bi bilo torej treba le kader in pa njegovo pripravljenost za delo. To pa športniki tudi pričakujejo.« Dr. Mladen Šubic, iz Škofje Loke: »Športna ambulanta za sedaj obstaja le ad hoc, brez posebnega urnika, preglede pa opravljamo na zahtevo športnikov in tudi financiranje tako kot drugod ni urejeno. Strinjam pa se, da so športni pregledi športnikov nujni. Mladi radi zaradi afirmacije pretiravajo v športu, zato bi morali biti pregledi ne le rutinski, pač pa podrobnejši, tudi z laboratorijskimi preiskavami, kar vse medicine dela. Dispanzerji bodo skrbeli za zdravstveno varstvo športnikov, kamor sodijo predvsem pregledi pred pomembnimi tekmovanji in redni pregledi športnikov. Po občinah naj bi se formirale tudi komisije, sestavljene iz športnega zdravnika, šolskega zdravnika in učitelja telesne vzgoje, ki bodo odločale o upravičenosti odsotnosti učencev od pouka telesne vzgoje. Naloga športnih zdravnikov bo tudi dežurna služba na vseh tekmovanjih, kjer tako zahtevajo pravilniki. Čudim se, da so Tržičani pri ustanavljanju temeljne telesnokultur-ne skupnosti na športno medicino popolnoma pozabili.« -Jk Kranj, Ljubljana, Celje, Maribor, Koper Murska Sobota* Nova Gorica Dr. Oto Kikel iz Tržiča: »Skupaj z dr. Šubicem iz Škofje Loke in dr. Vadnjalom iz Kranja sem bil na postdiplom-skem izpopolnjevanju v Ljubljani in v Opatiji. Organizirala ga je katedra za športno medicino iz Zagreba, ki jo vodi profesor Medved, znan strokovnjak za športno medicino pri nas. V Opatiji smo izdelali in sprejeli koncept, po katerem naj bi se v prihodnje naša športna medicina razvijala. Zavzeli smo se, da mora dobiti ta panoga enotno organizacijo in doktrino. V Sloveniji bo za to skrbel nastajajoči Institut za športno medicino v Ljubljani, v glavnih republiških središčih pa naj bi se oblikovali dispanzerji za športno medicino. Ker financiranje le-teh še ni urejeno, bodo delovali za zdaj pod okriljem pa naj bi sestavljalo le minimalne zahteve nekega pregleda. V Škofji Loki bi potrebovali opremljeno športno ambulanto, ki bi lahko spremljala razvoj športnikov kontinuirano in ne le kampjyijsko pred tekmovanji. Med ostalimi nalogami te ambulante naj omenim še preverjanje telesne zmogljivosti šoloobveznih otrok, ki ne morejo ali ne žele telovaditi. Oprostitev od telovadbe je problem, s katerim naj bi se ukvarjala komisija sestavljena iz pedagoga, pe-diatra in športnega zdravnika. Komisija naj bi določila vadbo primerno za posameznega otroka ali pa ga oprostila. Vsekakor pa se zavzemam za to, da bi bilo lahko delo v načrtovani ambulanti pri nas dobro in natančno opravljeno. Upam, da nam bodo pogoji dela to zagotovili.« J