S poslovodnega sveta SOZD Mercator - 10. 2. 1983 Bleiweis F Bolj ali manj formalnim informacijam, prezen-uranim na 14. seji poslovodnega sveta, ne kaže Posvečati posebne pozornosti. Zato se ustav-temo pri jedru razprave: poslovna morala in odgovornost zanjo. Povod za razpravo o poslovni ^orali in odgovornosti zanjo je ?.®Ia konkretna poslovna odlo-itev iz sestava M-Velepreskr-r6’ tozda Hladilnica. Ta temelj-T* organizacija je na podlagi klenitve ekskluzivne pogodbe Partnerjem izven sozda onemogočila koriščenje kapacitet sem potencialnim uporabni-^0rn, med njimi tudi članici ozda. Gre za hladilniške kapa-. ltete, ki so edine v SR Sloveni-fegistrirane kot sposobne za Popravo divjačine, namenjene m izvoz. V izvozna prizadeva-oja na tem področju se je vklju-tudi M-MT, tozd Slovenija aoie> Zunanja trgovina. O teh iTr* '•oza niaaumca, venaar je m^ob vsemu sklenila tako pogodbo ter s tem praktično onemogočila nadaljnja prizadeva-Ja> da se posel tudi realizira. (1° je le kratka predstavitev ^0X0 tudi nepopolna) proble-slov i sProž^ razpravo o po- nr?rez dvoma gre za poslovno Oiočitev, ki sta ji botrovala do-a mera samozadostnosti, in-vidualizma, subjektivizma in inrnsPeh skupen neuspeh.' V Primeru (če ga vzamemo na ^edno ali pa če pristanemo1 tortSU°jektivn° razlago direk-nj-jl3 tozda Hladilnica), je bil Ce ^uet le interes ene od člani- slovna politika, ki smo jo sprejeli z vsemi planskimi dokumenti. Torej ne gre za oškodovanje posamičnega interesa, temveč interesa, skupnega vsem članicam sozda. Tu pa se začenja tisti del razprave o poslovni morali, ki zadeva vse članice in vsako članico sozda posebej. Za kvaliteto medsebojnih odnosov, medsebojno zaupanje in informiranje. Prav pri presoji medsebojnih odnosov, zaupanja in nudenja informacij pa poslovodni organi ne morejo zanikati odgovornosti za svoje interpretacije, subjektivne poglede na stališča. Tu je njihovo skrivanje za odločitvami samoupravnih organov, podpore družbenopolitičnih organizacij, povsem odveč. Prav poslovodni organi so tisti, ki kreirajo politiko medsebojnih odnosov in ki odločilno vplivajo na posamezne poslovne odločitve, saj so oziroma morajo biti prvi vir objektivnih informacij. Vztrajanje na poslovnih odločitvah, sprejetih zgolj na podlagi subjektivnih razlag in stališč (pri tem pa poudarjati njihovo ekonomsko učinkovitost - če ta dolgoročno sploh je) zgolj iz prestižnih razlogov, je tisto, čemur bi se morali prav poslovodni organi prvi odreči. Žal, pa se tudi za našo parolo »vse za zadovoljne kupce« dostikrat skrivajo poslovne odločitve, ki niso daleč od te, ki smo vam jo predstavili. 6 ao?ria, ki je izvoz divjačine 5*'ker nelojalno širi krog divjačine. Taka in-VoP^ritcija ne vzdrži - kajti po-ah izvoz je obvezujoča po- Morda pa se je kdo od prisotnih, ki so soglasno obsodili ravnanje tozda Hladilnice in tovrstne poslovne odločitve na sploh, le tiho vprašal tudi po svoji vesti in poslovni morali. In že zato je bila razprava o poslovni morali potrebna in utemeljena. IO DS SOZD — 7. seja, dne 3. februarja 1983 v Ljubljani Center za obveščanje Dva splošna akta v obravnavi Ne samo spremembe v zakonodaji, temveč predvsem spremembe in razvoj medsebojnih odnosov v sozdu, so narekovali spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator in samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator. Poglobljena razprava članov izvršilnega odbora o predloženih delovnih gradivih za oba akta je pokazala še nekatere nedorečenosti. Nedorečenosti v tem smislu, da so posamezne določbe oblikovane togo, nekatere pa preohlapno. Togost so očitali predvsem določbam samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev za skupno poslovanje med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator. Gre za določbe, o katerih so člani menili, da uveljavljajo monopolni položaj organizacij v sestavu sozda. Člani izvršilnega odbora so menili, da se morajo te določbe omiliti. Ustrezne formulacije naj poišče strokovna služba v Delovni skupnosti sozda, obravnava pri udeleženkah sporazuma (udeleženke sporazuma predstavlja le določeno število članic sozda), pa naj pokaže, kaj bi še kazalo doreči ali preoblikovati. Rok za obravnavo traja do konca februarja. Posplošenost, preohlapnost in plitvost pa so člani izvršilnega odbora očitali delovnemu osnutku sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd Mercator. Najbolj zanimivo pri tem je, da so bile teh očitkov deležne določbe, ki niso v ničemer spremenjene, kot na primer določbe o tem, kaj bomo skupaj in skupno opravljali v sozdu za dosego ciljev združevanja. In če smo že pri zanimivostih, omenimo še tole: delovno gradivo o spremembah in dopolnitvah sporazuma o združitvi v sozd je bilo kot osnova za oblikovanje do-polnjevalnih in spreminjevalnih predlogov posredovano vsem članicam sozda že lani. Resno pa sta delo opravili le dve delovni organizaciji, MIP in M-Nanos. Z manjšimi korekcijami besedila delovnega gradiva je bil na seji izvršilnega odbora oblikovan osnutek, ki ga v tem času prejmejo vse članice sozda. Večkrat smo že zapisali, da je od odprtosti in kakovosti razprave odivsna tudi vsebina medsebojnih razmerij. Pri tem pa morata pojma »skupaj« in »skupno« za vse pomeniti enako vsebino. Saj se navsezadnje združujemo prav zaradi teh dveh zadev. iviercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV Leto XX Ljubljana, februar 1983 št.: 2 20 let glasila Mercator V tej številki Mercatorjev izvoz lani in letos str. 2 Šesti od sedmih stebrov sozda - enotno označevanje str. 2/3 O položaju ženske - misli, intervjuji, anketa str. 4/5 Zapiski z delovišča v tujini - Mercator glavno mesto Slovenije str. 6 Nanosove vesti (tudi zaključek sestavkov o informatiki, Poziv k iskanju notranjih rezerv) str. 7-9 Analiza delegatskega sistema v M-Kopitarni Sevnica str. 9 Rezultati tekmovalcev in skupin na letošnjih 6. zimskih igrah Mercatorja v Gozd Martuljku str.10/11 O zapažanjih inšpektorjev pri kioskih str 12 Organizacija trgovine v Franciji str. 12 Mercatorjev mozaik - vesti iz različnih krajev str. 14 Nasveti v zvezi z uporabo gospodinjskega plina str. 13/14 Predstavitve naših poslovnih partnerjev str. 15 Izvoz — prva violina Vesna Bleiweis — center za obveščanje Izvoz leta 1982 — osnova za plan 1983 Krepko preseženi izvozni načrti v letu 1982 so osnova za načrtovanje izvoza v letu 1983, nam je pove- dal pomočnik direktorja Aleksander Grnjak. Znani so podatki o obsegu izvoza sozda Mercator, natančneje M-Mednarodne trgovine v letu 1982. Planiran obseg izvoza je bil dosežen že ob koncu oktobra 1982, do konca leta 1982 pa je bil načrtovan obseg presežen za 45%. Te številke so nas vodile, ko smo v M-Me-dnarodni trgovini začeli razgovor z enim od odgovornih delavcev. Za leto 1982 so znani vrednostni kazalci izvoznih prizadevanj. M-Mednarodne trgovine, Dosežen izvoz znaša 1,053 milijona dinarjev, preračunano po tečaju dolarja 41,80 din pa okroglo 25 milijonov dolarjev. Teža izvoza je temeljila na dejavnosti in angažiranju predvsem M-Medna-rodne trgovine oziroma njenih temeljnih organizacij. Zanima nas, kolikšen delež v celotnem izvozu predstavlja izvoz proizvodov, blaga in storitev vseh članic sozda? Sanjalo se mi je, da... ... v M-Mednarodni trgovini prirejajo zakonite referendume na isto temo vsakih štirinajst dni. ... članice sozda redno in tekoče obveščajo o integracijskih postopkih in/la bosta to prva storila tozda Ci-bes in Steklo. — v ozdu vsi enako razumemo pojma skupaj in skupno. __bo M-turist v sestavu M-Mednarodne trgovine re- dno organiziral turistična potovanja brez depozita na iraško-iransko fronto. ... bo izvoz divjačine v sozdu zajel tudi izvoz udomačenih kozlov. ... je M-Sadje zelenjava postal glavni dobavitelj limon poslovodnemu organu M-Nanos. — bo družbeni dogovor o urejanju delovnega in obratovalnega časa v sozdu pospešil ekspresno prehrano. Aleksander Grnjak Aleksander Grnjak: Precizni podatek o tem, koliko so članice sozda izvozile preko M-Mednaro-dne trgovine, še ni znan, zato njihov delež lahko le ocenimo. Ocenjujemo, da ta delež znaša približno 7%. Ob tem moram povedati, da vse članice sozda ne izvažajo samo preko M-Mednarodne trgovine, temveč del izvoznih poslov zanje opravljajo specializirane zunanjetrgovinske organizacije. Dosegli pa smo, da se na izvozni dokumentaciji označuje kot izvoznik članica sozda, s tem pa se vsi finančni efekti izvoza štejejo v finančni afekt izvoza sozda kot celote. Izhajajoč iz doseženih rezultatov in pa podatkov o tem, kako so posamezne članice oziroma bolje, kako posamezne članice sozda niso niti najmanj realizirale načrtovanih izvoznih planov za leto 1982, je načrtovano povečanje obsega izvoza za 17% v letu 1983 izredno smelo. Praksa zadnjih dveh let, ko tekoče spremljamo realizacijo izvoznih planov, nam kaže, da so načrtovane številke za marsikatero članico sozda le številke, ki jih ne realizirajo. Ali menite, da bo tudi v letu 1983 tako? Ali lahko komentirate razloge za - nedoseganje oziroma neure-sničevanje planov? Ali so očitki M-Mednarodni trgovini, da je premalo angažirana pri izvozu proizvodnje članic sozda, upravičeni? Aleksander Grnjak: Težko je ocenjevati ali prognozirati, kako se bodo članice sozda obnašale v letu 1983. Zanesljivo vemo le, da bo izvažala M-Kopitama Sevnica. M-IP, TOZD Zaščita in še nekatere druge OZD. Povem naj le, da 70% od celotnega izvoza predstavlja prehrambeno blago, 30% pa les ni tehnični izdelki, ki'jih izvažata TOZD Steklo in TOZD Contal. Kar zadeva očitke M-Mednarodni trgovini, da je premalo agresivna in angažirana pri plasmaju proizvodnje članic sozda na zunanjem trgu, bi dejal, da gre bolj za subjektivne ocene kot za pojav, ki bi lahko imel drugačne razsežnosti. Prav zato menim, da ni razlogov, ki bi preprečevali dobro sodelovanje in iskanje možnosti za plasma lastne proizvodnje na zunanjem trgu. Dejstvo, da je plan izvoza zavezujoč dokument, obvezuje M-Mednarodno trgovino, da preko ustaljenih poslovnih vezi in ustaljenih ter tradicionalnih načinov zagotavljanja blagovnih fondov, zanimivih za zunanji trg, pokrije tudi izpad planiranega izvoza članic sozda. Izvoz na konvertibilno področje je prva violina v današnjih gospodarskih razmerah. Kakšna so razmerja v izvozu na konvertibilno in nekonvertibilno področje? Aleksander Grnjak: 99% našega izvoza je namenjeno konvertibilnemu področju, medtem ko je razmerje pri uvozu 70% s konvertibilnega področja in 30% s klirinškega. Poudariti moram obseg poslov v zvezi z Irakom, saj 50% vre- dnosti izvoza prehrambenega blaga predstavlja izvoz v Irak. Angažiranje v Iraku prinaša del dohodka tudi ostalim članicam sozda po osnovah, dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi. Kolikšen del dohodka bodo v letu 1982 na ta način ustvaril® članice sozda, ki v poslih sodelujejo? Koliko je sodelovanje čla; nic sozda prispevalo h kvalitet' naših storitev in ponudbi blaga v Iraku? Aleksander Grnjak: Natančnih podatkov o tem, kolikšen del dohodka bodo na ta način ustvaril® članice sozda, ki v poslu sodelujejo, še ni. Izreči pa moram vso po*1' valo temeljnim organizacijam, poslu sodelujejo. Vse si namre® prizadevajo, da bi zagotovile z3' htevan asortiman blaga, prav taK° pa tudi sposobne kadre. Po podatkih Gospodarske xboT' niče Slovenije in Jugoslavije 0 prodaji oziroma izvozu in cena« ki jih za posamezne vrste bla^ dosegamo na konvertibilneflj trgu, je cca 40% izvoznega blag* prodano z izgubo. Kako je s ten1 pri našem izvozu? Aleksander Grnjak: Približa0 enako. Večkrat smo že govorili o tefljj da bi se morala M-MednarodJ« trgovina afirmirati tudi z novi®" oblikami organiziranosti del* Gre namreč za to, da z ustaljeni« načinom dela dolgo ne bomo n* gli nadaljevati in da bo treba marketingom in novimi obli*« mi managementa potrebno polnjevati obstoječ način, kakšni smeri v M-Mednarodni 1 govini to predvidevate? Aleksander Grnjak: Prav . ugotovitev smo imeli pred seb® ko smo se odločili, da ustanovi1", mešano podjetje v Miinchnu, s mer se pozitivni rezultat te fih"fl vrača v M-Mednarodno trgovi" ' Deluje tudi začasno predstavi" tvo na Madžarskem, nekaj pa " mo storili tudi v sami M-Medna« dni trgovini. Skupne naloge članic sozda Mercator Vesna Bleiweis — center za obveščanje Mercator in drugimi obeležji z3 mnilo njihove tradicionalne ke, ki pomenijo njihovo inu' dualno afirmacijo na trgu. Enakopravni tretman (po ob$j| velikosti in poziciji) skupne "3. Šesti od sedmih stebrov sozda Mercator Celostna podoba ali variacije na 6. člen samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, n. sub. o. 6. člen samoupravnega sporazuma: SOZD ima svoj zaščitni znak »M«. Zaščitni znak »M« obsega črko »M« v oranžni barvi ter pod znakom izpisano besedo MERCATOR, kot je razvidno iz listine o znamki, št. 18597 2 565/68 z dne 11. avgusta 1970. Zaščitni znak »M« so dolžne enotno uporabljati v poslovanju vse temeljne in delovne organizacije, ki so združene v SOZD. Glede na to, da predstavlja enotna in obvezna uporaba zaščitnega znaka SOZD skupno zunanje obeležje pripadnosti sestavljeni organizaciji in povezanost poslovanja ter medsebojnih odnosov, sprejmejo udeleženke tega sporazuma z enotno uporabo skupnega zaščitnega znaka naslednje obveznosti: 1. da ga bodo uporabljale na enoten način, tako glede njegovega designa, kakor tudi značilne oranžne barve oziroma izjemoma ustrezne druge barve, če tako zahteva tehnična izvedba, 2. da ga bodo uporabljale na enoten način poleg označevanja firm delovnih organizacij oziroma imen temeljnih organizacij, in to pri vsakem zunanjem obeležju poslovnih zgradb ali prostorov, poslovnih enot, skladišč, prevoznih sredstev, druge opreme, 3. da ga bodp enotno uporabljale na razstavah in sejmih in v drugih propagandnih in reklamnih nastopih oziroma vizualnih medijih ali v gradivu za te namene ter na delovnih oblekah, 4. da ga bodo enotno in na vsak način uporabljale na tiskovinah za poslovno korespondenco, v publikacijah, na formularjih, računih, obrazcih in drugih listinah, 5. da ga bodo enotno uporabljale pri označevanju vseh pakiranih proizvodov in vsake vrste embalaže - tako v proizvodnji, kakor tudi v prodaji (vrečke, zavijalni papir ipd.). Proizvodne temeljne organizacije smejo, če tržna situacija tako zahteva, za poslovanje izven SOZD s svojim statutom določiti, da uporabljajo za kupce izven SOZD Mercator n. sub. o. samo svoj zaščitni znak. Udeleženke tega sporazuma sprejemajo v zvezi z uporabo skrajšane firme SOZD obveznost, da jo bodo uporabljale v primerih, ki so navedeni v drugi točki tretjega odstavka tega člena in v publikacijah, na tiskovinah, za poslovno korespondenco, računih, listinah temeljnih oziroma delovnih AGROKOMBINAT Krško Mercator PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE 68270 Krško. Cesta krških žrtev 52 TELEFON: h.c. (068) 71-020, dir.: 71-230, komerciala: 71-022 TELEGRAM: AGROKOMBINAT KRŠKO 2IRO RAČUN: Vse zeleno... da o enakopravnosti ne govorimo... m m i m Mercator Lj| IR Q O AVTO • Koper TOZD Trgovina na dabalo n. tub. o., Rtplčtva 6, Koper TOZD Trgovina na drobno n. tub. o., Repičeva 6, Koper TOZD Servis n. sub. o.. Istrska c. 12, Kopar TOZD Servis Zastava n. sub. o., Obala 9, Portorož Delovna skupnost skupnih služb, JLA 25 a, Koper Ljubitejski ali kakšen drug pristop? MERCATOR - sBJNIca ; INDUSTRIJA LESNE IN PLASTIČNE GALANTERIJE ZA ČEVLJARSTVO IN GRADBENIŠTVO TER LESENE OBUTVE SEVNICA JU«08iAy^ POŠTA; 68290 SEVNICA ŽELEZNIŠKA POSTAJA. SEVNICA TELEFON: (068) 81-160. 81-164. 81-161 TELEX 35734 KOPSEV YU TELEGRAM: KOPITARNA ŽIRO RAČUN 51610-601-10147 SOK KRŠKO EKSP. SEVNICA Šparanje gor, šparanje dol... rezultat pa je takle. organizacij, ki jih uporabljajo pri poslovanju izven SOZD. Po besedah generalnega direktorja SOZD Mercator, Mirana Goslarja na temo sedmih stebrov (razgovor s komunisti sozda - 16. 12. 1982): »Prilagajanje skupnemu in enotnemu imageu v predstavljanju in nastopanju OZD ter izvajanju skupne ekonomske propagande predstavlja problem predvsem za tiste nekatere naše OZD, ki so se pozneje združile v Mercator in so se bale, da bi enakopravno označevanje z znakom M, z napisi V AA J. '-//JAVKAJ JLj O AVLAMA A V- ' .p, oznake Mercator in oznake ga dela firme... ^ Ne moremo mimo dejstva, 'jj, imamo na terenu pravcato šal" kost rešitev, zanemarjene, obl® le, strgane napise in nalepke," notne designe, zelo različne neustrezne I 1 *;tv« arhitektonske res* . pri novih objektih, napačne " vedbe in oznake firme, napop®1^ oblikovno in vsebinsko zgres® rešitve... Da bi se v bodoče.izognili vSie ki zadevajo neenakoprav-sarri Porabo zaščitnega znaka M. O sv0;eni oblikovanju pa si ustvarite ep0. f^nenje. Želimo poudariti le odprt sistem uporabe de* M (čeprav je ta po 6. členu Vanj i en izjemoma) in označe-delQVnlridividualnosti posamezne naj t teroeljoe organizacije °blikrfIile^i na Proiesionalnem tgfj, vanju - ljubiteljstva si* pri PreVeA ^aze dovoljevati. Tega si še dobro voljo in minimalnimi sredstvi. Gre za uporabo nalepk M. Take, kakršne so nalepljene marsikje (obledele, strgane) in kjerkoli je komu padlo na misel nam delajo prej sramoto kot pa reklamo za nekdanje geslo »Pri Mercatorju dobite vse«. Da, tudi veliko mero šlamparije in slabega okusa. Trgovsko podjetje T$ ?lan&s xer arugin zaaevan pariv,° katerih naj bi se kazala pri-^n°st firmi. ki naj bi ocenjevala Vseh °Vno vsebinsko pravilnost USp sredstev in rešitev želimo losfr, n° <^e^0’ odgovornim za ce-Prej 0 Podobo sozda pa, da čim-rede tisto, kar se da tudi le z delovna organizacija blagovnega prometa n. sol. o. Postojna s temeljnimi organizacijami Nas je sram povedati, da smo Mercatorjevi? (vir: telefonski imenik za leto 1983) flanesT$ Mercator -1 delovna organizacija blagovnega prometa n-sol. o. TOZD TOVARNA MESNIH IZDELKOV POSTOJNA, n. sub. o. TELEFONSKA CENTRALA (067) 23-S81, 23-574. DIREKTOR 21-713, KOMERCIALA 22-055, 21-201. KLAVNICA 21-294 PROIZVODNJA 23-502 — NASLOV: 66230 POSTOJNA. ULICA LUKE CEC 2. P.P. 47 • žiro račun 52200-601-10194 ^jetje'>1V,ercator - velik Nanos - delovna organizacija blagovnega prometa ali trgovsko 'nformacH,, / Porazu^ o^rir?^, °'an'*e pr* oblikovanju in uresničevanju 6. člena samouprav-ruzitvi v SOZD Mercator, n. sub. o. se obrnite na odgovornega... Spomenik reorganizaciji (nekdanji TOZD Conimex) stoji na Cankarjevi cesti v Ljubljani (posnetek 16. 2. 1983) Nalepke, nalepke in Mercator, Mercator v vseh variantah na istih vratih Ali v Ljubljani že kdo ve, da je naš? Trgoavto, namreč! Kar dobro moraš dvigniti oči, da najdeš upravo (napis nad vhodom v poslovne prostore M-Rožnika, TOZD Dolomiti na Tržaški cesti v Ljubljani) Družbenoekonomski in politični položaj žensk Vesna Bleivveis Treba je le vztrajati in vključevati Da bi predstavili dejavnost in način dela sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu republiške konference SZDL, smo na razgovor povabli dosedanjo sekretarko tega sveta, Marjano Lubej. Našemu povabilu se je ljubeznivo odzvala. Osmi marec Vesna Bleiweis Ženska — ali dolga noč še ne gre h koncu Razlog za naš razgovor so bili razgovori z ženskami, zaposlenimi v sozdu. Vse so namreč povedale, da pogrešajo informacijo o delovanju dela tega organa. Zato smo tovarišico Lubejevo najprej povprašali po krogu delovanja sveta, njegovem programu in načinu dela. Predstavila nam ga je takole: Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu RK SZDL Slovenije je enakopravna oblika dela socialistične zveze kot fronte socialističnih sil. Tudi v občinah so pri občinskih konferencah SZDL oblikovani ti sveti, ki se tvorno vključujejo v razreševanje temeljnih aktualnih družbenih problemov in v mnogih okoljih s svojimi pobudami prispevajo k oblikovanju stališč za delegatsko odločanje. Kot vsako leto se v mesecu novembru in decembru opravijo v krajevnih skupnostih programske konference in zatem jim sledi programska seja RK SZDL. V pripravah nanjo pripravi tudi svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk svoje poročilo in se dogovori za programsko usmeritev za naslednje leto. Tako je svet ocenil, da bi morale usmeritve za delo v tem letu temeljiti na naslednjih aktivnostih gospodarske, razvojne in socialne politike, pri katerih naj bi svet vodil oziroma nadaljeval lanske aktivnosti do krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela:T -neposredno vključevanje žensk v družbenopolitične aktivnosti pri razreševanju posameznih problemov družbenih in proizvodnih nalog, vezanih na uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije; - krepitev vloge krajevne samouprave, s posebnim poudarkom na tvornem vključevanju naših svetov v organiziranje in delovanje potrošniških svetov in izkoriščanje vseh objektivnih možnosti za razvoj storitvenih in uslužnost-nih dejavnosti; - spremljanje in razreševanje odprtih vprašanj pri novem pokojninskem sistemu, s posebnim poudarkom na vodenje razprav v združenem delu in nadaljevanjem aktivnosti, ki so vezane na uveljavljanje stališč in sklepov problemske konference »Delavka v združenem delu«; - spremljanje in reševanje problemov pri široko zasnovani družbeni akciji ustreznejšega razporejanja obratovalnega in delovnega časa (družbena prehrana, prevozi, otroško varstvo); - razreševanje problemov zaposlovanja in zaposlenosti, s posebnim poudarkom na enakopravno obravnav žensk pri teh vprašanjih in njihovo povezavo z zagotavljanjem večjega vpisa žensk v poklice prednostnih gospodarskih panog; - nadaljevanje akcij za razvijanja izveninstitucionalnih oblik ter racionalnejših rednih oblik družbene vzgoje in varstva otrok. Ali lahko navedete konkretne primere, ko se je dejavnost sveta pokazala kot odločilna pri opredeljevanju vsebine posamezne akcije, bodisi na ravni družbenopolitične organizacije bodisi na ravni družbenopolitične skupnosti? V lanskem letu je bil pomemben del aktivnosti sveta namenjen politiki zaposlovanja s posebnim poudarkom na zaposlovanju žensk in mladine, predvsem s stališča enakopravnih možnosti za zaposlovanje. Pri tem ne gre za načelno bitko za enakopravnost, temveč za opozorila, da se doslednejša in ra- cionalnejša oblika zaposlovanja ne bi najprej zlomila na ženskem delu naše družbe. Tudi ob vpisu mladih v usmerjeno izobraževanje je svet ugotovil sicer nekatere premike, čeprav je bilo potrebno v letošnjem letu še pristajati na nekatere kompromise. Zato bomo morali še naprej bolj dosledno presegati tradicionalno miselnost nekaterih dejavnikov pri usmerjanju v izobraževanje in zaposlovanju deklet ter doseči, da si bodo OZD in posebne izobraževalne skupnosti bolj zavzeto prizadevale za odpiranje novih perspektiv glede na možnosti zaposlovanja. Pomembni rezultati so bili doseženi tudi pri razvijanju racionalnih oblik družbene vzgoje in varstva otrok, razvoju in delovanju potrošniških svetov, ustvarjanju pogojev za razvijanje sosedske pomoči, organiziranju informativno-propagandnih akcij za uveljavljanje vsesti^nske štednje z energijo, zagotavljanju organizirane družbene prehrane, razvoju deficitarnih storitvenih dejavnosti, ki prispevajo k razbremenjevanju zaposlene žene in družine. Med pomembnejša vprašanja, ki so bila večkrat prisotna na naših svetih, sodi tudi predlog za uvedbo pravice do predčasne upokojitve, ki je bil izoblikovan že ob razpravi o zveznem zakonu o invalidsko pokojninskem zavarovanju, kot tudi na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, vendar ob upoštevanju ekonomskih, socialnih in drugih posledic, ki izhajajo iz uveljavitve te pravice za posameznega upokojenca. Pri tem je bilo izraženo mnenje, da bi morali merila in kriterije za uveljavitev predčasne pokojnine čimbolj uskladiti med republikami in pokrajinama. Poleg tega pa smo v zvezi z urejanjem nadaljnjega dela ali ponovne zaposlitve po že izpolnjeni pokojninski dobi izoblikovali mnenje, da ob sedanjih družbenoekonomskih razmerah in pro- se tvorno blemih zaposlovanja ne bi veljalo še naprej stimulirati takšno delo. Svet se je vključil tudi v širšo družbeno akcijo za ustreznejše razporejanje delovnega časa in Opozoril na pomen in vlogo pravočasnega reagiranja na razreševanje aktualnih problemov, ki bodo spremljali novo urejanje delovnika (prevoz, otroško varstvo, prehrana). Ob obravnavi dogovora je svet ugotavljal, da bi morale biti upoštevane širše dimenzije družbene organizacije in opredelitve družbenih ciljev, ki so vezani tudi na samoupravno odločanje o obratovalnem in delovnem času. Končno naj povemo, da smo večkrat opozarjali, da razmer in stanja v katerih smo, ne bomo spreminjali in tudi ne razrešili z napisanimi usmeritvami, pač pa z intenzivnimi odgovornimi in široko frontno zasnovanimi aktivnostmi pri razreševanju vseh aktualnih družbenih problemov. Večina žensk meni, da mora ženska pokazati več ustvarjalnosti in biti agresivnejša pri uveljavljanju od moškega. Te ugotovitve potrjujejo s konkretnimi primeri iz svojega delovnega in življenjskega okolja. Ali lahko tudi ugotovitev komentirate po eni strani s stališči sveta, po drugi pa osebno, kot ženska? Menim, da je prostor za družbenoekonomsko in družbenopolitično uveljavaljanje žensk dovolj širok, ne le na osnovi ustavnih in zakonskih podlag. Treba je le upbrneje delovati glede na interes in sposobnost ter se angažirano vključevati tako v delovnem in krajevnem okolju. Prav tu se z aktivnejšim odnosom do problemov lahko razrešujejo tudi tista »nerešljiva« vprašanja, vezana na ustvarjanje pogojev za organizirano pomoč delavki z družinskimi obveznostmi, ki še vedno najbolj bremenijo zaposleno žensko. Mnogo je še neizkoriščenih oblik za razvoj neinstitucionalnih oblik, na katere pa prav ob sedanjih zaostrenih problemih pozabljamo. To velja tudi za razvoj uslužnostnih dejavnosti. V mnogih konkretnih primerih prakse kaže, da ne velja le negodovati nad spremljajočimi problemi, ampak z aktivnim pristopom spreminjati razmere. Otroci, ki jih za skromen šopek rož ogoljufajo na vsakem koraku, čeprav so cene cvetja ta dan maksimirane (kot na dan mrtvih). Šepetanje kolegov o presenečenjih, ki jih pripravljajo kolegicam (šepetanja ni, kadar gre za negodovanja v zvezi s porodniškimi, nego otrok - normalno, saj v večini primerov ne gre za njihove otroke). Prijazno muzanje mož in ljubimcev (večina nosi rože v aktovkah). Vesela in razposajena ženska omizja (na častnem mestu šef, ki žari od navdušenja, komplimentov in dobrote - kdaj pa, če ne danes?). Nekaj nakresanih žensk -še več tistih, ki to šele postajajo (tako strupenih opazk na njihov račun, ne slišiš na račun najbolj nesramnega, predrznega in pijanega moškega.) Slavospevi poklicanih in poklicnih politikov o korakih, ki jih (pa tudi ne) delamo v uveljavljanju družbenoekonomskega in političnega položaja žensk. Čast in slava z najvišjih mest za žensko, soustvarjalko v procesu človeške reprodukcije, (so)ustvarjalko standarda, vse s poudarkom na njenih enakih deležih v krepitvi in uveljavljanju... Presunljiva in ganljiva srečanja najmlajših z ostarelimi in osamelimi ženami v krajevni skupnosti (sosedov mulo stare sosede nikoli ne pozdravi, danes pa ji je prinesel drv. Na zalogo - do prihodnjega 8. marca - če ga bo doživela). Licemerska vprašanja in namig v avtobusu: »Boste sedli, gospa?« (Zakaj ravno danes, ko imam prazne roke?) Čast in spoštovanje, sladke besede, zahvale, pohvale. Tako glasno! Hvala bogu, samo enkrat na leto! Nisem ne feministka, ne sufražetka. Nasprotno, nobene' potrebe po bojevitosti na tem področju ne čutim, niti ne vidim njene smiselnosti, saj se zavedam svojega deklariranega enakopravnega položaja in deklariranih enakih izhodiščnih 'možnosti za svoje uveljavljanje. Zavedam pa se tudi cene tega uveljavljanja. In to je tisto, česar me spomni 8. marec. Zato mi ta uradni praznik ne pomeni ničesar, vedno bolj se mi zdi nepotreben in farizejski. Izposojena karikatura Ženske v sozdu Vesna Bleiweis Odločna večina še ni dovolj... Ideja, da bi v glasilu predstavili podatke o zapos ' nosti žensk v sozdu se ni porodila iz premišljevanj g kako obeležiti tako imenovan »njihov dan« terflv.|j J) preprosto iz dejstva, da ti podatki še nikoli niso ij objavljeni, niti zbrani na ravni sozd. Zaprosili smo a kadrovske službe za podatke (vse so jih tudi pos za kar se jim zahvaljujemo. Podatki govore sami za^ S1 u Število vseh zaposlenih v sozdu ^ od tega žensk 8.534 ali s( število učenk v gospodarstvu (srednje usmerjeno izobraževanje) število štipendistk (srednja, visoka, višja šola) 0v>' V sestavu sozda Mercator je 83 delovnih skupnosti, temeljnih in °1 tih delovnih organizacij. Poglejmo, kako so v organih vseh 83 orga11 cij zastopane ženske: predsednice delavskega sveta predsednice IO DS predsednice organov samoupravne delavske kontrole predsednice komisij za delovna razmerja predsednice komisij za družbeni standard predsednice drugih organov Direktorice tozd, do vodje DS predsednice kolektivnih poslovodnih organov predsednice kolegijskih poslovodnih organov rif 25 ali J: 3S?J% 2SM 5alie( Ker v vseh 83 navedenih organizacijah delujejo tudi družbeno Pp^,V: organizacije, poglejmo žensko zasedbo pri opravljanju funkcij še sredinah / .• Predsednice IO OOS Slak jS predsednice konferenc sindikata ,■ gOV sekretarke OO ZK 25 a 1' predsednice drugih DPO predsednice aktivov kmečkih žena atK koliko pa jih med nami opravlja delegatske dolžnosti? DeleB zborih združenega dela je delegatk v samoupravnih interesnih skupnostih pa je bc ^gzgovori z ženskami v sozdu ^esna Bleiweis Ženska je ženska srw?kesedno Pa ^baba je baba«. Kako so ta pogret rek komentirale delavke aW+- ? slpo jih devet - žal pa med njimi nobene od predsednic štirih Jurvov kmečkih žena. Razlog: slabe prometne razmere. To napako bomo popra-e 1- Vsem devetim - vsaka od njih pa opravlja drugačen poklic, smo zastavili i vprašanja. Odgovori nanje pa so tako identični, da smo se odločili objaviti ctva razgovora. Predstavljamo vam Ljubo Sukovič iz M-Velepreskrbe TOZD ^candard in Danico Strnad iz M-Hoteli gostinstvo, TOZD Hotel Sremič. Prva dela komerciali, druga pa je vodja hotela. Pri nas še vedno prevladuje patriarhalna mentaliteta. Ne samo v umetnosti, tudi v znanosti. Pri nas žensko ustvarjalnost še vedno obravnavajo podcenjujoče, z drugačnimi merili kot delo moških. Po tem dvojnem merilu so teksti moških pisateljev bolj upoštevani. Ženska mora za enak uspeh, kot ga doseže'kak moški, storiti veliko več, da jo upoštevajo. Ko berem časopise, opažam, da o nekaterih nič kaj izrednih slovenskih pisateljih precej pišejo, enakovrednim tekstom pisateljic pa posvečajo precej manj prostora. Ženska mora tudi sicer več dati, če hoče kaj doseči, saj sta na njenih ramenih še gospodinjstvo in materinstvo. Ženska se tudi ne razvija v enakih okoliščinah kot moški, nima toliko časa za študij. Mira Mihelič kliža se dan žena, ko nas vse jo J^e neke vrste vzhičenost. se***doma postanemo ženske euišče pozornosti. Dan je mi-,3 Potem pa je spet vse po sta-Ali sta tak način in oblika i„Kazovanja pozornosti smiselni n Primerni? s>ba Sukovič: »Ker smo žen-^ Povsem enakopravne članice * jeiJ)a člani te družbe, ne potrebu-(ja P. nobenega posebnega dneva, Jijj 1 nas ravno tega dne opevali, ZbqP bi se, kot se najpogosteje sve' ’ °Pevale same. Dan je po-kon n borbi žena za njihov ena-Pravni ekonomski in politični . • Dvorjenje moškega se ■menuje tisti nenavadni Proces, v katerem ženska Naposled prepriča moškega, da ne more živeti brez oje. • Ženske reprezentirajo triumf materije nad duhom, kakor reprezentira mož triumf duha nad moralo. • Ženske privolijo samo tedaj, če jih prisiliš. Tedaj-Pa z navdušenjem. / v družbi, pri nas oboje namen počastitve pa smo n0vUU na glavo in se gremo prazne neenakopravnih žensk«. fal°žaj >ho, glavica Strnad: »Enkrat na 1 slte a izkazovati pozornost ž p°treh pri5Pevku k ustvarjanju cin*0. Ce ne znamo tega sto Pio v. ■ ’ Potem tudi tako kot d< cvet ^ treba. Je že prav, drol ko tl oodar kdaj? Za osmi mai Ugoj.-^veni bolj kot burka, k J mo vsi skupaj, raje ne«. ^ Vse ^ fla s9govomice so ugoto\ glas r, ral°.23 svoj uspeh, za do lj v AV°iem belu vložiti več j iivnejše. 3 Sukovič: »Prav tu ' 1 “baba • vedno vlada ment; 1% zgreši zensj ; °bno Prekvalificira v ne k Se Za m^ neznanje, medter 4 ^ za m' ‘ ‘^znanje_________ č I?aiSevai ^ega kai hitro na ^0bčutek ^e ok°bščine«. itek j oKouscine«. 1 ’ a moški težko in tim?1 kraj sPravili na ski hianfenega ■ tem ega> pokvari trajno * skuša3° nai fes? * hekTfe\?£r-ej.mei° žensk da so / ° baba« sE,ni. m da s t ^KTivato U-,; _ : skrili in, aa s terr i°> kaj če se 1 Ljuba Sueovič Danica Strnad • Moški so velikokrat plačali s svojo glavo, ker niso imeli pri sebi trdnejše valute. • Nedolžnost je edini kapital, ki ga moraš izgubiti, da bi se obrestoval. Razširjena seja koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport — KORŠ • Ženske nam vdihnejo ideje za velika dela in nam preprečujejo, da bi jih uresničili. Novo predsedstvo korša Navada je, da se organizatorji športno rekreativne izkazalo, da njeni možgani niso dejavnosti vsaj enkrat letno sestanemo ter pogovo-nič slabši od njegovih. Zaradi tega rimo o delu v preteklem letu in o načrtih v prihodnje, mora ženska pokazati več.« Danica Strnad: »Kar strinjam se s tem, da mora ženska pokazati več, predvsem v fazi, ko mora vzbuditi zaupanje v svoje znanje in delovno sposobnost. Ko' je ta led prebit, potem gre. Sama zase sicer nikoli nisem občutila, da moram prebijati led, ker sem od mladih nog navezana na družbenopolitično delo, predvsem pa na svoj poklic. V poklicu šemi se naučila spoznavati ljudi in jim dvoriti. Zakaj dvoriti? Gostinec mora biti v prvi vrsti odprt človek, ki streže človekovemu razpoloženju in se temu razpoloženju prilagajati. Prav ta lastnost mi omogoča, da tudi v uveljavljanju svojih pogledov nimam težav. Sicer pa na delovnem mestu ne vem ne za družino, ne za svoje osebne težave. To je tudi razlog, da na račun svojega dela še nisem slišala tega pogostega reka, ki je za vsako delovno žensko žaljiv. Delati, ne pa hoditi v službo, je tisto, s čimer se dokažemo. Da pa bi to lahko uresničile, morajo biti urejene še druge zadeve - od medsebojnega razumevanja v družini, do tistega, čemur pravimo družbeni standard.« Poročilo o dejavnosti v preteklem letu ugotavlja, da je bilo delo KOJtS-a uspešno, kar potrjuje že podatek, da se je akcij v letu 1982 udeležilo preko 2000 delavcev sozda Mercator. Po udeležbi so bile najštevilnejše letne in zimske športne igre, pa tudi pohod po poteh partizanske Ljubljane je bil kljub slabemu vremenu izveden z dobro udeležbo. Člani korša so v nadaljevanju razpravljali tudi o aktivnostih v letu 1983 in ugotovili, da se aktivnost mora prilagajati pozitivnim dogajanjem v naši družbi, pri tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da tovrstne prireditve stalno zbližujejo in povezujejo člane sozda Mercator. V letu 1983 bo korš organiziral smučarski tečaj v Ratečah pri Planici, zimsko tekmovanje v veleslalomu in tekih v Gozd Martuljku (že za nami), ponovno pa bomo sodelovali tudi na pohodu po poteh partizanske Ljubljane v maju mesecu. Največjo delo čaka organizatorje letnih športnih iger, saj je tu poleg izredno velikega števila udeležencev potrebno pripraviti tekmovanja v več kot osmih disciplinah. Člani korša so kritično ocenili dejavnost na področju planinstva. Ugotovili so, da smo to področje zanemarjali, zato mu je letos po-trbno posvetiti več pozornosti. No, to ni vse, kar še pripravlja korš v letu 1983. Planiranih je še nekaj drugih akcij. Med njimi je vredno omeniti seminar za organizatorje športne rekreacije v OZD in sestava Mercatorja. Nenehno namreč ugotavljamo, da imamo interesente za to delo, vendar so premalo usposobljeni, da bi mogli biti uspešni. Izbrano je bilo tudi novo predsedstvo korša, ki bo vodilo dejavnost na tem področju. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Mirko Vaupotič (Mercator Sadje - zelenjave), za podpredsednika Stanko Hebar (MIP Ptuj), za sekretarko pa Ida Primožič (Rožnik, TOZD Dolomiti). Največ bo prispevala k delu četrta članica predsedstva. Sonja Ba-star, ki se s tem delom ukvarja profesionalno. Prav gotovo zasledujete aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in v zvezi s tem tudi njihova prizadevanja, da se v vse celice družbenopolitičnega življenja vključujejo tudi ženske. Koliko o teh prizadevanjih slišite in koliko menite, da se ta prizadevanja uresničujejo? Ljuba Sukovič: »Moram reči, da za kakšno specialno aktivnost družbenopolitičnih organizacij, razen kadar gre za določevanje ključev za udeležbo žensk na različnih prireditvah še nisem sli- • Večina mož zahteva od svojih žena vrline, ki jih sami nimajo. • Moški je srečen z vsako žensko, dokler je ne ljubi. • Navadno ženska šele ob devetih pove, da hoče biti ob pol devetih oblečena. šala. Lredstavite tak organ in družbenopolitično organizacijo v našem glasilu.« Danica Strnad: »Bolj sem seznanjena s tem, kako se ženske vključujejo v družbenopolitično delo v krajevni skupnosti. Tu najdemo ženske povsod, res da v manjšini ali pa kot svetle primere. Vse to izhaja iz dejstva, da so lažje aktivne družbenopolitične delavke tiste ženske, ki nimajo družinskih obveznosti ali pa tiste, ki imajo doma izvedeno »delitev dela«. Biti dobra delavka, aktivna ženska v družbenopolitičnem življenju, mati in žena - vse hkrati, ni lahko - cena tega je zelo visoka. V tem tiči tudi razlog, da se mnoge ženske kljub sposobnostim odrečejo aktivnosti, se ne grebejo »za vodilna delovna mesta«, za delo v samoupravnih organih in podobno. Vsa prizadevanja, da bi čimveč žensk vključili v aktivno delo, bodo ostala le prizadevanja na papirju, če se vse ne bo začelo pri vzgoji. Tu pa smo same ženske večinoma tiste, ki prve ločujemo delo deklice in delo dečka. Vse prevečkrat se same obnašamo tako, da deklicam - hčeram dokazujemo in vsiljujemo podrejenost, vsaj kar se opravljanja domačih del tiče.« Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh, v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh. 6. STRAN FEBRUAR ’83 MERCATOj 9 1 Iraške razglednice Matajaž Marinček - P 202 D, Irak, 16. 2. t. I Mercator glavno mesto Slovenije Arabci so rojeni trgovci. O tem govori zgodovina, sedanjost pa jo samo še potrjuje. Številne drobne trgovinice, nič večje od našega kioska, so tipična podoba iraškega suka, pa naj bo ta v Mosulu na severu, v Basri na jugu, v Bagdadu ali v Suwairi. Sprehod po suku (pokriti tržnici) je vsakič doživetje. Hodim po trdo zbiti in shojeni zemlji, se umikam jarku na sredi ulice, saj je ponavadi poln posušene ali celo tekoče umazanije, se spotikam ob kupčke zemlje, ki so zrasli tam, kjer jih najmanj pričakujem. Pogrešam debelega in prijaznega Hadžija ob vhodu v suk, njegov nasmeh do ušes, prisrčen stisk roke in povabilo na čaj, ki ga potem takoj pusti prinesti iz čajnice nasproti. Kaže, da je trgovino prodal. Postanem pred na tleh sedečo ženico, ki je razgrnila cunjo in na njej ponuja glavničke, kičaste šči-palce za nohte, cenene uhane za dekleta in še kup drobne šare, ki bo krasila roke in lase odraščajočih arabskih lepotičk. Skoraj vse delavnice in trgovinice so čisto odprte, brez prednje stene, le kakšen pult je tu in tam. Krojač na levi se je pravkar lotil suknjiča, njegov sosed nasproti, frizer, pa je še zadnjič z glavnikom potegnil skozi svetleče vranje lase zajetnega gospoda, ki se zadovoljno opazuje v ogledalu, ovešenem s številnimi, fotografijami domačih televizijskih in filmskih zvezd ter s pocukranimi razglednicami zaljubljenih parov. Značilno opojni vonj dišavnih vodic se meša z vonjem po pečenih piščancih, in ta drugi me kar potegne naprej. Pred lokalčkom je plinski roštilj in tam se vrtijo in vzburjajo želodčne sokove - rjavi, hrustljavi, zapeljivi, mamljivi, vedno vroči ... Pokažem na največjega in hip za tem leži pred mano na krožniku, garniran s pomarančo, mlado čebulo in edino v tej ulici dosegljivo hladno pijačo - vodo, ki je tako motna, da amebe in drugi migotal-karji v njej prav gotovo plešejo vražje ritme. Kodrolasi fante na zahtevo pobriše mizo in odnese vodo, prinese pa še topel samun, kruh, ki je po obliki statistična sredina med štručko in palačinko. Od piščanca v najkrajšem času ostanejo le še oglodane kosti in s potolaženim vampom jo mahnem naprej. Skorajda se spotaknem ob dekletce, ki ne more imeti dosti več kot štiri leta, pa že čepi na tleh in prodaja žvečilno gumo in baterije. Prodajalna na desni je prava trgovina z mešanim blagom: potovalke, čevlji, cigarete, konzerve s fi- žolom ... Manjka le še spodnje perilo in mlinček za kavo. Ta se smeji iz sosednje trgovine - na njem je znamka Gorenje! Tudi pralni stroj je te znamke in kar nekam oholo se drži v družbi vse te Phillipsove, Sonyjeve, Nationalove in druge svetovno znane tehnične robe. Še korak, in pred mano stoji Hadži, z razširjenimi rokami v pozdrav, z usti do ušes, prisrčno stiska roko in že naroča čaj. Tudi nova trgovina je nasproti čajnice, le da to ni več ista čajnica in tudi Hadži ne prodaja več Jirane, temveč porcelan, steklovino, štedilnike, krtače za čevlje, dišavne palčke in podobno. Veselo brblja, saj je ob mojih treh ali štirih z Alahom garniranih vljudnostnih frazah v arabščini prepričan, da vse razumem in zato od časa do časa rečem naam (da) ter se po popitem čaju in obljubi, da še pridem, poslovim. Na vogalu zavijem desno, v »mesarsko« ulico, kjer pred vsako prodajalno na klinih visijo iz kože djane ovce in jagnjeta, pod njimi pa leže celi kupi rogov malo prej zaklanih živali. Na koncu te ulice prodajajo sadje in zelenjavo. Pogajam se za ceno kilograma pomaranč - tukaj se jim reče portukal -in šele doma ugotovim, da bi bil moral vzeti one s tanko lupino, saj so te z nagrbančeno kisle in grenke. Takšen je podeželski suk. Bagdad ima kar tri suke in po njih se bom sprehajal kdaj drugič. Iz Bagdada tokrat le anekdota iz domačih logov: v okviru Kluba Jugoslovanov deluje tudi Jugoslovanska dopolnilna šola Bagdad, ki je podružnica osnovne šole Marije Bursač iz Beograda. Pri pouku je na učiteljevo vprašanje o glavnem mestu Slovenije učenec odgovoril: »Glavno mesto Slovenije je Mercator!« Ta ljubka anekdota dokazuje, da je Mercator v Iraku že dobro znana firma. P. S. Slišim, da imate obilo snega, pri nas pa smo čez poldne že lahko v kratkih rokavih! Prava pomlad, le nekoliko bolj suha je. V januarju smo imeli tri deževne dneve, v iebruarju pa doslej le enega. Vse ostale dneve je nebo jasno, sonce pa vsak dan toplejše. Prihodnjič: »Butik firma« v Iraku Pravkar kupljene kokoši žalostno frfotajo na poti proti »morišču«. Iz tozda Izbira Postojna Sergej Paternost Poslovalnica Razdrto, št. 110 I Dolgo časa je preteklo, da je prišlo do realizacije ^olgoletne želje vodstva tozda kot tudi krajanov Razdrtega, da bi v njihovem kraju zgradili sodobnejšo trgovino. Ta želja se uresničuje tako, da bo nova Samopostrežna trgovina v Razdrtem predvidoma predana v uporabo L maja 1983. v ? posnetkov je razvidno, v kak-poslovnih prostorih oziroma jVbi je poslovala trgovina, ki so J0 začasno premestili v prostore Rilskega doma. . Stavba, v kateri je bila trgovina, ,e skrajno zanemaijena, da ne re-^itio neuporabna za prebivanje, ttiesecu januarju se je podrla še streha, tako da je bilo nujno preseliti trgovino v začasne prostore gasilskega doma. Na drugem posnetku pa je novozgrajena betonsko montažna samopostrežna trgovina, ki bo glede na število prebivalstva sedaj in na povečanje v prihodnje, služila namenu še dolgo vrsto let. Ser».5ra<*n,ja poslovalnice v Razdrtem, ki bo predvidoma začela z delom 1. 5.1983. Foto: Paternost jš: tIk|nja Magda Turk pri vsakodnevnem delu. Foto: Sergej Paternost Sergej Paternost Pravnik svetuje Ali delavki pripada »nagrada« ob prenehanju delovnega razmerja zaradi priznanja družinske pokojnine? Čeprav delavki preneha delovno razmerje zaradi priznanja družinske pokojnine po pokojnem možu, ne pa le ob starostni upokojitvi, ji gre ta nagrada, do katere je upravičena po določilih internega pravilnika. V konkretnem primeru delavki niso hoteli izplačati ob prenehanju dela nagrade, ki jo predvideva pravilnik, z utemeljitvijo, da delavka ni odšla v pokoj kot osebna upokojenka. Zaradi tega je delavka zahtevala sodno varstvo. Prvostopno sodišče je njeni zahtevi ugodilo, na pritožbo tozda pa je drugostopno sodišče potrdilo sodbo prvostopnega sodišča z naslednjo obrazložitvijo. Po mnenju sodišča je smisel nagrade, ki jo delavci dobijo ob upokojitvi v tem, da se jim da priznanje za opravljeno delo v času delovnega razmerja ter je delavec do nagrade upravičen tako v primeru starostne in invalidske pokojnine, kot tudi v primeru, ko mu je priznana družinska pokojnina, do katere je upravičen, če je v samoupravnem splošnem aktu določeno le, da mu nagrada pripada ob upokojitvi. Šteje se, da je tudi delavcu, ki mu je priznana družinska pokojnina, trajno prenehalo delovno razmerje, ter se v tem pogledu v ničemer ne razlikuje od delavca, ki prejema osebno pokojnino. Sicer pa je pravica do nagrade pravica, ki je določena v samoupravnem splošnem aktu, in lahko delavci pogoje za njeno pridobitev oblikujejo po svoji presoji in lahko odrečejo pravico do nagrade delavcem, ki jim ni priznana osebna pokojnina. Tako določilo pa mora biti izrecno vnešeno v pravilnik oziroma splošni akt. V konkretnem primeru pojem upokojitve ni bil natančno opredeljen, oziroma je bilo v splošnem aktu določilo, ki navaja, da pripada delavcu nagrada ob upokojitvi. Torej ni bilo specifikacije za ostale možnosti upokojitve, zato je sodišče zahtevku ugodilo. Kako je z vračilom posojila ob prenehanju delovnega razmerja, če je delavec pogodbo sklenil z banko? V konkretnem primeru je bilo delavcu odobreno stanovanjsko posojilo iz sredstev, vezanih s strani tozda pri banki. Pogodbo o posojilu je delavec sklenil le z banko. Ko je bilo posojilo realizirano, je delavec prenehal z delovnim razmerjem po lastni pismeni izjavi. TOZD je v skladu s svojim pravilnikom zahtevala od delavca takojšnjo vrnitev neodplačanega posojila. Delavec pa seje takojšnjemu vračilu posojila upiral. Sodišče je zavzelo naslednje stališče: Temelj za sklenitev posojilne pogodbe z banko, pri kateri je TOZD vezala svoja sredstva, je vsekakor sklep ustreznega organa TOZD, ki temelji na določilih splošnega akta. V praksi se dogaja, da se sklene posojilna pogodba le med banko in posojilojemalcem, ne pa tudi s tozdom, ki dejansko odobri posojilo, in posojilojemalcem. Kljub temu pa pogodbe, ki jo je delavec sklenil z banko, ni mogoče obravnavati izolirano od njene podlage, to je sklepov o dodelitvi posojila. v konkretnem primeru je po pravilniku o dodelitvi stanovanjskih posojil TOZD delavec dolžan vrniti tako prejeto neodplačano stanovanjsko posojilo v primeru prenehanja dela po lastni izjavi. Torej delavca zavezuje samoupravni akt, ne glede na to, da je sklenil posojilno pogodbo le z banko. Sicer pa je nujna v takih sporih udeležba TOZD, ki je posojilo odobrila. Nanosove vesti Efordevič Dušan Usposab- ljanje narodne zaščite V okviru plana aktivnosti in dela na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite smo pred kratkim za pripadnike narodne zaščite in komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravili vaje v streljanju s polavtomatsko puško. Pred vajo je bilo teoretično usposabljanje, spoznavanje pehotnega orožja s poudarkom na polavtomatski puški. Streljanja se je udeležilo 27 pripadnikov narodne zaščite in komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Rezultati streljanja so bili nad pričakovanjem, saj je bilo 22 strelcev odličnih. Ocenjujemo, da je bilo streljanje .uspešno izvedeno in je prispevalo k pripravljenosti pripadnikov narodne zaščite za delovanje v izrednih razmerah. Predvidevamo, da bomo konec meseca februarja za isti sestav organizirali tudi streljanje s pištolo. Strokovno pomoč so nam nudili pripadniki JLA iz enote, s katero sodelujemo dlje časa na kulturnem in športnem področju ter pri obrambnem usposabljanju. Razmišljanje o kadrovski problematiki v računalniško podprtem informacijskem sistemu M-Nanosa Slobodan Milinkovič 1.0. Splošno o glavnih usmeritvah »Če je praksa brez teorije slepa, je teorija brez prakse le puhla fraza...« Ta znani stavek V. I. Lenina smo namenoma poudarili na začetku našega prispevka, ker želimo poudariti dialektično enotnost teorije (izobraževanja) in prakse ter opozoriti na škodljivost pretiravanja v eni ali drugi smeri. Ker v našem primeru gre za računalniško podprti informacijski sistem, se bomo zadrževali na tem področju in naša razmišljanja usmerili izključno na to problematiko. Usposabljanje za računalniško podprto poslovno infonnatiko lahko usmerimo v tri osnovne skupine: - računalniški inženiring in tehnologija, - računalniška znanost in - informacijski sistemi. Sodimo, da je za prvo usmeritev, ki je osredotočena v razvoj in izdelavo samih računalnikov, najprimernejša katera od elektrotehniških visokih ustanov. Za usmeritev »informacijski sistemi«, za katero uporabljamo kot inačico frazo obravnavanje podatkov, menim, naj domuje na poslovnih šolah in p(r)oučuje, kako je lahko računalnik pripomoček upravi]alcem pri reševanju njihovih, na informacijah temelječih problemov. 2.0. Spekter računalniških poklicev na področju poslovne informatike Delovna skupina pod vodstvom dr. Viranta (Jernej Virant in drugi člani delovne skupine za pripravo republiškega programa izobraževanja kadrov za potrebe računalništva in informatike: Prvo delovno poročilo, Ljubljana, december 1976) je zelo kvalificirano opredelila računalniške poklice, ki so pomembni za področje poslovne informatike. Naletimo na pet skupin delovnih nalog: - Vodilne delovne naloge: - vodenje službe računalništvo in informacijski sistemi, - vodenje snovalcev in razvijalcev projektov, - vodenje programerskih skupin, - vodenje operative - Organizacijske delovne naloge: - snovanje informacijskega sistema Nadaljevanje na 8. strani Nanosove vesti mercatoB Razmišljanje o kadrovski problematiki v računalniško Razgovor z Jožkom Oražmom podprtem informacijskem sistemu M-Nanosa --------------------------------——------------- Sergej Paternost M r Slobodan Milinkovič • Nadzor, ki je * Vsevedov v informatiki ni predvsem pomoč 11 Nadaljevanje s 7. strani - razvijanje informacijskih podsistemov - razvijanje računalniških obravnav - organiziranje zbirke podatkov - Programerske delovne naloge: - sistemsko programiranje - aplikativno programiranje - vzdrževanje programov - programiranje na posebnih področjih - Operativne delovne naloge: - terminiranje in priprava obravnav - izvajanje obravnav - pripravljanje podatkov - Raziskovalne delovne naloge: - optimiziranje izkoriščenosti računalniškega sistema - analiza razvoja računalniške tehnologije in informatike Seveda so to le poklici, ki so pomembni za področje poslovne informatike, ki smo jih izbrali iz omenjenega poročila. VODENJE ENOTE ZA INFORMACIJSKE SISTEME je razmeroma nova skupina delovnih nalog. V mnogih organizacijah so v zadnjih letih nastali računalniški centri (oddelki, sektorji, TOZD in celo OZD), katerih letni stroški poslovanja često krepko presegajo 10.000.000 din. V takih primerih je nujno vodenje na dveh nivojih: vodenje celotne organizacijske enote in vodenje strokovnih služb. Vodenje celotne enote zahteva razumevanje potreb uporabnikov in se posveča izboljševanju storitev z ustrezno kadrovsko politiko, izbiro primerne opreme in uvajanjem novih metod dela. Vodenje na drugem nivoju predstavlja vodenje strokovnega dela projektov, skupin, nadziranje sistemskega programiranja ipd. Pomeni vodenje projektov, sistemov in postopkov, upravljanje s podatki, vzdrževanje biblioteke, vodenje standardizacije in dokumentacije, izobraževanja, premeščanja, pomožnih in podpornih programov, aplikacij in opravljanje splošnih vodstvenih nalog. orodja, izdelana zato, da služijo uporabniku ali uporabnikom, ki morajo nositi končno odgovornost za to, kar zahtevajo od sistema. Pri večjih informacijskih sistemih je uporabnik vrsta posameznikov ali kar cela organizacija. Določitev informacijskih potreb torej ni enostavna stvar, zbiranje zahtev pomeni razgovore z mnogimi uporabniki, koordinacijo in presojo pri nasprotujočih se zahtevah. Te naloge ponavadi opravljajo delovne skupine. Razvijalec projekta pa v tej koncepciji ni le tehnik, ki prejme opredelitev potreb in skoraj mehanično razvije sistem. Razvijanje sistemov je profesionalna aktivnost, ki zahteva visoko stopnjo znanja in sposobnosti ter nenehno izobraževanje na področjih nastajajočih problemov, novih tehnik razvoja strojne in programske opreme. PRI PROGRAMERSKIH DELOVNIH NALOGAH je na prvem mestu sistemsko programiranje. Ker za to delo potrebujemo podrobno znanje o arhitekturi računalnika, usposabljanje teh kadrov ne sodi v usmeritev poslovne informatike, čeprav take strokovnjake potrebujemo tudi pri izgradnji poslovnih informacijskih sistemov. Lahko rečemo, da strokovnjaki tega profila sodijo k računalniku kot nekakšen »človeški del računalnika«, ki skrbi za nemoteno delovanje cele vrste že v računalnik vgrajenih programov, tako imenovanih sistemskih programov, brez katerih bi računalnik bil le »kup železa«, od katerega najboljši od vseh naštetih strokovnjakov ne bi imel prav nobene koristi. Na področju APLIKATIVNEGA PROGRAMIRANJA imamo dve težavnostni stopnji. Najprej je treba zasnovati program, ga strukturirati na niz modulov, opredeliti povezave med njimi itd., kar je gotovo zelo zahteven miselni proces in ustvarjalno delo. Na drugi stopnji najdemo tako imenovanega KODER J A, ki na podlagi natančnih navodil prevaja v določen pro-^ gramski jezik. MED ORGANIZACIJSKIMI DELOVNIMI NALOGAMI naletimo na dve različni usmeritvi: na proučevalce informacijskih tokov in potreb (sistemov) ter na razvijalce računalniških projektov (obravnav). Pri nas smo prvo orientacijo domala ignorirali, ali v prispodobi, gradili kar z gradbeniki brez arhitektov! Proučevalec informacijskih tokov in potreb (snovalec informacijskega sistema) sodeluje z upravljale! in strokovnjaki različnih poslovnih področij in določa funkcije informacijskega sistema. Razvijalec projekta (obravnav) prevzame ta določila in s poznavanjem zmogljivosti strojne in programske opreme sistem zasnuje ter celotni problem razdeli, strukturira na dele. Te dele posreduje programerjem, ki izdelajo in testirajo posamične programe. PROGRAMERJI se zanimajo za orodje, ki ga uporabljajo - strojno in programsko opremo. Razvijalec projekta (obravnav) se zanima za tehnologijo, ki jo uporablja pri določanju komponent strojne in programske opreme, ki v celoti ustrezajo zahtevam. Snovalec informacijskega sistema se zanima za uporabo. Sposoben mora biti razumeti potrebe uporabnikov, opisati njihove želje in izbrati ter predlagati ustrezni informacijski sistem. Snovalec informacijskega sistema določa »kaj«, razvijalec projekta pa »kako«. Seveda snovalec informacijskega sistema ne določa tega »kaj« kar sam. Informacijski sistemi so Mnogo je posebnih področij, kjer potrbujemo programerje z ozko specializacijo, kot je naprimer sodobna zajemalna oprema, mali in poceni računalnik, uporaba statističnih programov. VZDRŽEVANJE PROGRAMOV je kljub izdelani dokumentaciji, standardizaciji in čitljivosti programov zahtevno delo. Kaže, da velja vzgojiti za to delo posebno skupino in razbremeniti vzdrževanja tiste, ki razvijajo nove programe. V dobro opremljenem računalniškem centru, kjer obravnave izvajajo v režimu multipro-gramiranja in morda teče tudi daljinska obdelava podatkov, je zahtevano tudi delo razporejanja poslov po času in prioritetah. Prav tako pa morajo imeti razvitejši računalniški centri vsaj nekaj posameznikov, ki spremljajo razvoj na področju računalništva in informatike, dajejo pobude za uvajanje novosti, raziskovanje, presojo in preverjanje njihovih uporabnosti, ter rešujejo različne raziskovalne in razvojne naloge. Brez takega znanja bi bili prenevarno odvisni od ponudnikov posameznih računalniških proizvodov. Upamo, da nam je uspela ponazoritev osnovne delitve dela v računalniško podprtem informacijskem sistemu. V praksi jo, žal, večinoma ne upoštevamo in se poslužujemo improvizacij, in sicer iz dveh osnovnih razlogov. Prvi je ta, da ponekod še ne vedo zanjo. Drugi razlog pa je primanjkovanje ustreznih strokovnih kadrov in so potem prisiljeni prilagajati delitev dela tistemu, s čimer razpolagajo. Tako dobimo čudne - vsekakor pa neustrezne in nezadostno učinkovite »Zlepljenke«, kot so naprimer »analitik-programer«, ki je v bistvu »deklica za vse« in je dejansko poskus opravljanja vseh delovnih nalog, ki sodijo v skupino organizacijskih in programerskih delovnih nalog. Ali na primer zahteva, da vodja enote za računalništvo in informacijske sisteme opravlja poleg vodilnih delovnih nalog še delovne naloge neposrednega strokovnega vodenja strokovnih služb, da včasih opravlja tudi organizacijske delovne naloge ali celo programira. Dolžni smo jasno in glasno povedati, da tako imenovanih »vsevedov« v računalništvu in informatiki ni. Poskus, da bi jih s forsi-ranjem neustreznih kadrovskih »zlepljenk« naredili, vodi le k nehumanemu preobremenjevanju ljudi, največ pa pripomore k naraščajoči zmedi in slabim rezultatom, kar neupravičeno meče slabo luč na računalništvo in informacijske sisteme, ki so za tako stanje najmanj krivi. Namesto zaključka naj povemo še to: kadrovski standardi za delitev dela v računalništvu in informatiki so izdelani. Izdelali so jih najboljši strokovnjaki, ki so na tem področju v svetu in v Sloveniji. Le uporabiti jih je treba! Kdaj ste začeli delati pri Nanosu? V Mercator-Nanosu sem začel delati oktobra 1961. Najprej sem delal v računovodstvu podjetja, kot blagovni knjigovodja, zatem kot finančni knjigovodja in osem let kot vodja fakturnega oddelka. S prvim julijem 1973 pa sem prevzel delovno mesto internega oziroma poslovodnega kontrolorja. Katero je vaše delovno področje in kateri tozdi spadajo vanj? Delo poslovnega kontrolorja opravljam na zelo širokem teritoriju, na tako imenovanem »gornjem področju«, ki obsega občine Postojna, Sežana, Ilirska Bistrica, Cerknica in Cabar. Na tem področju deluje TOZD Izbira, TOZD Grosist, TOZD Trgovina Rakek, TOZD TMI Postojna in TOZD Op-skrba Čabar, s 110 poslovnimi enotami, katere moram obdelati. Kakšna so vaša dela in naloge? Obseg mojega dela je zelo širok. Dejansko moram obvladati tako finančno kot tudi materialno poslovanje poslovne enote, če hočem uspešno opravljati delo, ki mi je zaupano. Sicer pa moram povedati, da je moje delo predvsem preventivne narave, saj je moja naloga, poleg ugotavljanja nepravilnosti v poslovanju, tudi to, da s svojim znanjem in izkušnjami pomagam vsem, ki to pomoč potrebujejo. Katere kršitve pri vašem delu najčešče srečujete? Najbolj pogosto naletim na pretečene roke uporabnosti artiklov. Poleg tega večkrat najdem predmete iz uvoza, ki nimajo predpisa- Iz tozda Izbira Postojna Sergej Paternost Poslovalnica v Dolnji Košani Odločili smo se za ponoven obisk v poslovni enoti št. 123 v Dolnji Košani, čeprav smo o tej poslovalnici pisali v julijski številki preteklega leta ob otvoritvi prenovljene trgovine na dan borcev, 4. julija. Predvsem smo hoteli izvedeti, kako poslovalnica posluje po osmih mesecih od otvoritve in za morebitne probleme, ki se ob delu porajajo. O teh vprašanjih smo se pogovarjali s poslo-vodkinjo trgovine, Jožo Kaluža. Poslovalnica oziroma samopostrežna trgovina v Dolnji Košani je v pritličju zadružnega doma. Te prostore je TOZD Izbira Postojna dobila od krajevne skupnosti Dolnja Košana z namenom, da v njih zgradi sodobno samopostrežno trgovino, ki bo zadoščala za vaščane in osem okoliških vasi. Prostori so funkcionalni in bodo predvidoma zadostovah z ozirom na zmanjšano stanovanjsko in ostalo gradnjo, za kakih 20 let. Preureditvena dela je opravilo gradbeno podjetje Gradnje iz Postojne. Pri tem je treba pohvaliti petčlanski delovni kolektiv poslovalnice, ki se je zelo potrudil, da je bila trgovina odprta pravočasno. Poleg sodobne samopostrežne, z vsemi potrebnimi skladiščnimi in ostalimi prostori, je v sklopu poslovne enote tudi bife, v katerem je zaposlena le ena delavka. Bife posluje vsak dan od 14. do 19. ure, s februarjem pa bo bife odprt tudi ob nedeljah ves dan. Za to se je kolektiv prostovoljno odločil z namenom, da bi povečali realizacijo poslovne enote, kajti promet občutno pada zaradi pomanjkanja blaga. Eden izmed problemov je tudi urnik dela oziroma delovni čas poslovalnice Sedaj imajo neprekinjen delovni čas od 7. do 19. ure. Vodstvo tozda zahteva deljen delovni čas. Delavci se temu upirajo, ker menijo, da je bolj učinkovit neprekinjen delovni čas, predvsem zaradi strukture prebivalstva, oddaljenosti osmih vasi, ki gravitirajo na to poslovalnico, in pa nova osnovna šola, ki je bila zgrajena v vasi. Delavci menijo, da bodo z istim številom delavcev lahko uspešno opravljali dela s celodnevnim delovnim časom, čeprav je to delo napornejše od deljenega, in povečali realizacijo in s tem dohodek. Kolektiv je zagnan in ne išče osebnih interesov. Njihov cilj je, da povečajo realizacijo in s tem seveda tudi svoj osebni dohodek, hočejo pa tudi upravičiti velika finančna sredstva, ki so bila vložnea v adaptacijo trgovine. Z njihovimi željami in težnjami se krajani popolnoma strinjajo. Z novo trgovino so povsem zadovoljni, predvsem pa z delovnim časom. Poslovalnica se srečuje tudi z nekaterimi problemi, ki so posledica premalo kakovostne gradnje, ter s problemom izdelave napisov in nabave gasilnega aparata, da bi dokončno odpravili vse pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene ob pregledu. Razgovor smo sklenili z obojestransko željo, da bi delavci samopostrežbe številka 123 v Donji Košani še naprej uspešno upravljali z zaupanimi sredstvi in da bi pristojni organi prisluhnili njihovim željam in zahtevam. ne deklaracije. Pogosti so tud1 dolžniki, ki jih poslovalnica kredi' V; tira za večje vsote, izven potrošn1' q[. ških kreditov. Pri svojem delu n?' , letim tudi na neažurno vodenj6 najnujnejših evidenc, ki jih mor2 Cf poslovalnica obvezno voditi. Ne- ^ kateri ne spoštujejo predpisov glfi' . de obveznega zdravstvenega prf gleda delavcev v živilski stroki111 kozmetiki. Se bi lahko našteva* J nepravilnosti, na katere naleti^1 pri svojem delu. s*° file iag Poslovni kontrolor Joško Oražem Kako vas sprejemajo poslov6, f dje in drugi delavci v posloval®1 Daj cah? spr Moram povedati, da veliko ^ ten vilo poslovodij želi, da prihajanj kontrolo, saj z večino njih zelo d bro sodelujem. Predvsem potrebujejo nasve glede formiranja cen, o potroš® ških kreditih, o vodenju poslov®® knjig in o drugem, kar jim lah*^ svetujem. Nekateri, teh pa jo P., mojem mnenju zelo malo, pa ra) vidijo, da me ne vidijo. Ali ste zadovoljni z vašim d6-lom? Moram odgovoriti pritrdil®^ vendar pa bi rad poudaril, da d® kontrolorja ni lahko. Poleg teg' N( da moram dobro poznati zak®® ^ ske predpise in interne akte p°s.j, mezne TOZD, se moram včas $ tudi zameriti posamezniku. ^1 Sicer pa sem z delom zadov, v y Ijen, ker je zelo razgibano, razn®. ^ ko, predvsem pa terja samost01 ^ nost pri odločanju in ukrepanj®' ^ In za konec razgovora, kajl®^ povedali? Naj povem, da so odnosi ®® j Jra: mano in vodilnimi in vodstven^ ii t delavci tozdov dobri. Do sedaj ■ ________________ ________ 1 rj. prišlo do konfliktov. Ni bilo P^ z pomb na moje delo in meninT^ rot je to tudi dokaz mojega uspeš'* dela. im*’ m 2šngr A Poleg del in nalog, ki jih Ijam na podlagi letnega plana jj ^ la, pa moram občasno oprav® tudi druga posebna dela. PriP®!, čil bi vsem delavcem v trgo^L naj bi še bolj upoštevali predp1 v interne akte in sklepe orga®,^ upravljanja, da bi v bodoče jti sneje sodelovali pri razreševa j n vseh problemov, ki se porajaj delu. ^ATOR | j FEBRUAR '83 STRAN 9 1 plovne organizacije mobilizirajo lastne sile razliko v ceni na enakem relativnem odnosu. Koščak - M-Nanos, DSSS Odločneje izkoristiti vse notranje rezerve v Poravnavanje zaključnih računov je priložnost, da ^ y°jih delovnih okoljih temeljito analiziramo gospo-Ue+er^e v Prete^em planskem obdobju in na podlagi vSotovijenega stanja in razmer zastavimo stvarne na-tem 2a- poslovanje. Ob letošnjih obravnavah je Jfjitost še toliko bolj pomembna, saj vsak dan sotavljamo, da se položaj gospodarjenja zaostruje Panoga trgovine, je pc Izgori' °’ <^a se ^ar naihitreje pri ^ali -010 ^em možnostim in opti 2lramo naše poslovanje. di^P^01' v celotni družbi, velja tu Ha k aas> da se moramo naslonil P°sto • s^e in sami pravočasni negatrun° vse za preprečevanji rija jAVnih trendov gospodarje rnen| aslonitev na lastne sile po ialtorj P?. drugi strani poiskati n v ^aj shti vse notranje rezerve, k 12) 1,111. V^CJL/l Č re2erv° Vs^ občutek, da notranj: dar u .n^; več veliko, podatki ve: sti, ei°, da so še vedno možn ElQVanjabetaj° rac*onahzacij° P1 haj^ ^kanju notranjih rezerv ^rerri °V^eje’ izhajamo t^ie iV slovno leto. Ti spremenjeni pogoji pa delujejo nekateri pozitivno na tekoče gospodarjenje, nekateri pa negativno oziroma zaviralno. Naša naloga je, da »pozitivne pogoje« izkoristimo do viška, delovanje »negativnih« pa karseda omilimo in amortiziramo. Na žalost ugotavljamo, da se letos srečujemo pretežno z »negativnimi pogoji«, kar položaj uspešnega gospodarjenja še bolj otežuje. Ce pogledamo samo nekatere bistvene spremenjene pogoje, ki imajo učinek negativnega delovanja, potem so to: - še vdno zamrznjene marže oziroma cena dela v trgovini - povečana cena kapitala oziroma višanje obrestnih mer - slabši pogoji pri nabavi blaga - pomanjkanje ustreznih blagovnih fondov - velike zahteve po sovlaganjih in avansiranju blaga - manjša kupna moč prebivalstva - zaostreni pogoji potrošniškega kreditiranja. Spremenjeni pogoji, ki lahko delujejo pozitivno, pa bi bili tile: - možnost povečanja produktivnosti - sprememba strukture potrošnje - manjši odliv kupne moči preko meje - manjši odliv kupne moči v velike potrošne centre. Že na prvi pogled ugotovimo, da se vsi pogoji za poslovanje trgovine v letošnjem letu bistveno poslabšujejo. To nam narekuje, da vsak spremenjeni pogoj podrobno proučimo in svojo poslovno usmeritev kar najhitreje prilagodimo razmeram v takem smislu, da bo skupni učinek poslovanja še pozitiven. V pogojih zamrznjenih marž je pomembno, da pri novih proizvodih uporabljamo pravilne fiksne razlike v ceni, in tam, kjer je to mogoče, vkalkuliramo vse dejanske odvisne stroške. Prav tako se je potrebno z dobavitelji dogovarjati, da udeležba v trgovini ne bi padla; naš cilj mora bitij- ohraniti Povečana obrestna mera na vse vrste izposojenih sredstev zahteva od vseh nas, da v vseh okoljih začnemo poslovati z res optimalnimi zalogami in kar največjim količnikom obračanja. Razčistiti moramo vse nekurantne in neidoče zaloge, nabavljati pa samo tisto blago, ki glede na stroške kapitala, razliko v ceni in koeficient obračanja, v celoti gledano, ustvarja poslovni učinek. Po dohodkovnih kriterijih je potrebno napraviti selekcijo poslovanja s posameznimi blagovnimi skupinami in se, če je potrebno, tudi ustrezneje organizirati. Težiti bi morali, da nas obresti v letu 1983 ne bi znatneje obremenile kot v preteklem letu. Z ozirom na to, da bo pomanjkanje blagovnih fondov še večje, je potrebno s komercialno aktivnostjo zagotoviti vsaj 80 do 90% potreb vnaprej s sporazumi, poiskati pa je treba tudi ustrezna nadomestila za manjkajoče blago. Sovlagali in avansirali bomo selektivno, res samo za tisto blago, ki je nujno potrebno za zadovoljevanje oskrbe potrošnikov ali večjih porabnikov. Vso pozornost moramo posvetiti večji produktivnosti našega dela. Nekateri podatki kažejo, da imamo še velike rezerve, ki jih v tem času moramo izkoristiti. Že v okviru sestavljene organizacije se po produktivnosti naše, predvsem maloprodajne organizacije, nahajajo v zadnji polovici v grupi enako registriranih temeljnih organizacij. Po rangu je Preskrba Portorož na 19., Opskrba Čabar na 22., Indus Koper na 23, Izbira postojna na 26. in Trgovina Rakek na 27. mestu med skupno 27 tozdi maloprodaje v sozdu. V številkah to pomeni, da na primer naš tozd Izbira realizira promet približno 3.078.000 din letno na zaposlenega, medtem ko najboljši tudi s približno isto strukturo, na primer Dolomiti v Ljubljani 5.458.000 din al]'77% več. Slična situacija je tudi, ko primerjamo naše obračunske enote -blagovnice in markete, kjer po produktivnosti prav tako zaostajamo, saj so naše enote po prometu na posameznika rangirane od 16. mesta, na katerem je Blagovnica Ajdovščina, do zadnjega 34. mesta, kjer je Jadro Piran, torej v zadnji tretjini vseh tovrstnih obračunskih enot v sozdu. Seveda bi bilo take podatke umestno korigirati še z nekaterimi prvinami strukturne prodaje, lokacije, ipd., vendar nam v grobem kažejo, da je naša produktivnost, tako z vidika posameznih enot kot tozdov premajhna, zato je prav v tem ena naših pomembnih notranjih rezerv. Glede na to, da se je z vsemi stabilizacijskimi ukrepi omejil odliv kupne moči, tako preko meje kot tudi v druge pomembne trgovske centre, se moramo s strukturo blaga kar najhitreje in najbolje prilagoditi našemu potrošniku, kar lahko pozitivno deluje na gospodarjenje v letošnjem letu. Naslonitev na lastne sile pomeni torej poiskati lastne slabosti poslovanja in organiziranosti, tako v okviru tozda, DO iz sozda, obenem pa moramo na težak položaj trgovske dejavnosti opozoriti tudi vse družbenopolitične in druge forume, ki tako ali drugače vplivajo ali oblikujejo pogoje gospodarjenja panoge. ni' lit1 ico Pu ’5> ■ML lonček iz Kopra javlja °i*ta in deset sveč Mercator v Posavju 'f sl0ve®eti jubilejni teden gospodinje v M-Nanosovi po-Dom v Kopru - intervju s poslovodjem $ ^ °m- KaJ naj pomenijo te ?" ^S^?etimi svečkami j. ^s^K^ndja: Kako čas hiti! Že a ^ič n te’ sem s kolektivom ■ ali Saniziral »teden gospodi-j ,Q re« kakor ti, Franček, zafrklj-^ N babji teden«, in od talit k° leto ob istem času, dru-ri- etri;i at- - februarju. To je vsako-e %lnj Clta naše poslovalnice, ko fetirka^10 s Posteljnim perilom, ^viekT1’. odejami, predpasniki, Platnenimi in flanela- se že meseca decem- V' r* u !Seth k13111!, haljami, torej z ioV aSe in potrebuje gospodinja Jf0. ^ svoje gospodinjstvo. ^ Pa imate kakšne po- ^ ^»ieSe? ne? Ali se vam ta akcija rfi „°d(ie]r n° Priprave; takrat greva ^ v t VOdjo Lenči nabavljat f smer' Samo majhen od i^kkk prodamo v tem 1k°0 odei ldo 12 dsoč kosov, do kiU lOOn ntlrideset tisoč brisač, 1 ^ehih vra?elastih in okoli 1000 M blatS1^1* fečemo seveda ce- ^ hazfi ’ Vendar kakovostno, i -fe hlapi fl110 nabavljali pred-^kaio ^L^iifete, kar pa se ^ lotevale ?t najboljše. Stranke %aVriaU rlkakovost. Takoj smo J?', žehah kupca. Zdaj v bomAv. _ OJ akciji prodajamo orago, po veljavnih pnaf^no ^ivlači0^0 Posfevodja, naenemmeStU- kniVrvi Po tiLVidim’ imate obe-apriPetothfpOVlni in s ščipal- Poslovodja: Nasprotno. Ta način reklamiranja je uveljavljen že od prvega leta, tako da ga smatramo kot neke vrste zaščitni znak za »teden gospodinje«. Ce tega ne bi bilo, ne bi bil več pravi »teden gospodinje«. Franček: Kako uspete organizirati v takšnem navalu prodajo? Poslovodja: Z vseh oddelkov priskočijo na pomoč. Dopusti se tisti teden ukinejo. Dela se od zjutraj od 6. ure do večera, če je potrebno. Franček: Zakaj ste se odločili ravno za ta čas? Poslovodja: Februar je v tem času v tako imenovani mort sezoni - mrtvi sezoni. Prave prodaje ni, pa smo si pred desetimi leti rekli: »Prodajajmo«, in je šlo. Naslednja leta nam je to prišlo v kri. Kri pa ni voda. Franček: Še nekaj poslovodja! Ali vas ta teden kaj zmatra - vas in kolektiv? Poslovodja: Povem ti, Franček, zvečer smo zmatrani kot »turške fane«. Franček: Ne bom te več motil, ker vidim, da je prevelika gužva, samo račun mi še napravi, ker sem moral tudi jaz nekaj kupiti. Poslovodja: Ena odeja 380, 3 frotirke po 63, flanelka 470, dva predpasnika po 150, skupaj 1.339 din. Pa še drugo leto pridi! Zaključek Frančka: Res moram priznati, napravil sem dobro kupčijo. Tako je ugotovila moja Franca. Postrežba je bila kljub navalu hitra in prijazna. Pa lep pozdrav! Ocenjevanje delovanja delegacij Lojze Anzelc - M-Kopitarna Sevnica Obisk predstavnikov republike v M-Kopitami M-Kopitamo je 14. januarja 1983 obiskala delovna skupina iz Ljubljane. Vodil jo je Martin Mlinar -predsednik zbora združenega dela republiške skupščine. V delovni skupini so bili še Emil Štern - izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, Vinko kovačič - član predsedstva RS Zveze sindikatov Slovenije, Jože Pacek - delegat SRS v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine in Jože Peterkač - predsednik MS ZS Posavje. Namen obiska je bil ugotoviti delovanje delegatskega sistema v neposredni praksi, zato so razgovoru z naše strani prisostvovali temeljna delegacija za ZZD, predsedniki delegacij za SIS, vodstva DFO in vodilna delavca M-Kopitarne Sevnica. Samoupravljanje je temeljna politična usmeritev v naši družbi, zato razvoju in delovanju delegatskega sistema posvečamo veliko pozornosti. Svojo usmerjevalno funkcijo ZK in ostale družbenopolitične organizacije uresničujejo tudi z analiziranjem delovanja samoupravnega sistema. Pri ocenjevanju tega je nujno treba izhajati iz konkretnih okolij in razmer. Mercator-Kopitama Sevnica je ob lanskoletnih volitvah izvolila enajst sedemčlanskih delegacij in sicer temeljno delegacijo za ZZD občinske skupščine in deset posebnih delegacij za skupščine SIS. Temeljna delegacija je bila predstavljena kot zelo aktivna. Redno in pravočasno se sestaja pred zasedanjem skupščine. Ob pomoči di- rektorja DO se gradiva za sejo obravnavajo in sprejemajo stališča, ki jih nato dva delegata posredujeta na seji občinske skupščine. . Za kvalitetnejše delo te delegacije so člani na eni zadnjih sej odločili, da se mora v bodoče gradivo za sejo občinske skupščine takoj po prejemu razdeliti med člane delegacije, da se pred sejo delegacije seznanijo z vsebino. Na ta način bodo seje delegacije krajše in učinkovitejše. Ocena dela delegacij za SIS je bila veliko bolj zamegljena. Splošna ocena je bila, da delujejo dobro. Mislim, da takšna pavšalna ocena ne more veljati. Nujno je temeljiteje pogledati v delo delegacij za SIS, kako delujejo in kakšni so problemi pri njihovem delovanju. Verjetno so razlike med aktivnostjo posameznih delegacij, ki so po- gojene tudi z različnostjo gradiv, ki so v obravnavi. Prav tako je nujno treba zagotoviti strokovno pomoč tem delegacijam pri obravnavi gradiva za seje in pri zavzemanju stališč, ki naj jih delegati prenašajo na seje skupščin SIS. Pohvalno je bilo ocenjeno delovanje sistema povratnega informiranja. BILTEN - naše interno glasilo, redno objavlja poročila o zasedanju posamezne skupščine in njihove sklepe. Po dveinpolurnem pogovoru so si gostje z zanimanjem ogledali proizvodne prostore in delo. Oglas Uredništvo glasila Mercator vabi k sodelovanju prevajalko ali prevajalca za prevajanje časopisnih prispevkov in njihovih povzetkov v srbohrvaščino. Prevajalec mora obvladati poslovno in samoupravno terminologijo. Prijavite se Centru za obveščanje SODZ Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 2. Vsak udeleženec mercatoriade je hotel biti točen na samem startu Zimska mercatoriada je bila tudi letos v idealnih pogojih 6. zimska Mercatoriada Dosežki skupin in posameznikov Rezultati Veleslalom Ženske - skupina C (nad 40 let) 1. Draga Vaupotič 46,33 (DS-IB), 2. Stanka Pečarič 47,12 (M-MT), 3. Marija Grosman 47,76 (M-MT), 4. Greta Peharc 50,20 (M-Rožnik), 5. Milena Likar 52,84 (M-Rudar), 6. Vika Praprotnik 58,61 (M-Sadje Zelenjava), 7. Mafalda Pahor 1.05,74 (-M-Nanos Portorož). Ženske - skupina B (od 31 do 40 let) I. Marinka Cemažar 41,04 (M-Rož-nik), 2. Maruša Škerl 43,25 (DS-IB), 3. Sonja Dolinšek 45,05 (M-MT), 4. Sonja Arbeiter 45:82 (Kon-ditor), 5. Sonja Vidic 48:40 (DS-IB), 6. Katarina Poljanšek 48:47 (Sora), 7. Anica Kapun 48:83 OMEMBA), 8. Mirjam Mrak 51:89 (M-Tehna), 9. Lidija Bremec 52:69 (M-Nanos Portorož), 10. Antonija Grošelj 55:39 (M-Sadje zelenjava), II. Ana Košir 56:51 (M-Tehna), 12. Vera Nemec 1.05,29 (M-Konditor), 13. Maruša Peklenk 1,08:53 (DS-IB), 14. Mirjana Nedeljkovič 1.17:11 (M-Tehna), 15. Cilka Filipčič 1.18:73 (M-Nanos Portorož). Ženske - skupina A (do 30 let) 1. Nena Smerdu 37:90 (M-KZ Cerknica), 2. Ana Košir 39:09 (M-Rož-nik), 3. Mojca Šega 39:94 (MKZ Cerknica), 4. Ksenija Heric 40:61 (M-MT), 5. Kristina Mivšek 42:72 (M-Sora), 6. Milena Jordan 42:73 (M-Agrokombinat Krško), 7. Zvonka Mivšek 43:55 (M-Sora), 8. Suzana Ruparčič 43:70 (M-Rož-nik), 9. Ermina Grdodolnik 43:74 (M-Sora), 10. Polona Gržinič 43:99 (M-Emba), 11. Mary Rogi 44:51 (DS-IB), 12. Laura Eržen 44:95 (M-Rudar), 13. Mojca Treven 45:01 (M-Sora), 14. Dragica Kovač 45:78 (DS-IB), 15. Anka Kavčič 46:55 (M-Rudar), 16. Anica Žonta 46:67 (M- Rudar), 17. Sabina Rupert 46:84 (M-Sora), 18. Saša Vrenjak 47:01 (DS-IB), 19. Irena Ohnjec 47:63 (M-Grosist), 20. Andželka Lipovac 48:30 (M-Nanos-Opskrba Čabar), 21. Vida Klemenčič 48:66 (M-So-ra), 22. Mojca Erman 48:92 (M-KK Sevnica), 23. Tina Sešek 49:25 (M-Rožnik), 24. Antonija Štefanič 49:26 (M-Tehna) 25. Vojka Černilogar 49:90 (M-Rudar), 26. Nevenka Jakič 50:35 (DS-IB), 27. Andelka Volf 50:44 (M-Nanos Opskrba Čabar), 28. Mojca Lukan 50:79 (M-Sora), 29. Ivanka Kuhar 51:38 (M-Grosist), 30. Majda Reven 51:58 (M-Sora), 31. Ana Roželj 51:79 (M-Rožnik), 32. Mojca Hruševar 52:53 (M-KK Sevnica), 33. Meta Novak 52:54 (M-Agrokombinat Krško), 34. Štefka Prelc 53:16 (M-Tehna), 35. Marija Šegota 53:33 (M-Kondi-tor), 36. Germana Pišlar 54:20 (M-Sora), 37. Čuič Dubravka 54:91 (M-Nanos Opskrba Čabar, 38. Stana Šorli 56:06 (M-Sora), 39. Martina Kromar 1.01,34 (M-Rožnik). Moški - skupina D (nad 50 let) 1. Dušan Arko 39:16 (M-Nanos Postojna), 2. Ivo Tenze 40:01 (M-Te-hna), 3. Ivan Jakopec 42:60 (M- MT), 4. Sergej Patemost 43:62 (M-Nanos Postojna), 5. Rajko Igličar 49:65 (M-Grosist), 6. Jože Škulj 52:69 (M-MT). Moški - skupina C (od 41 do 50 let) 1. Anton Košir 41:29 (M-Rožnik), 2. Ivan Kozole 42:58 (M-Agrokom-binat), 3. Milan Modic 43:20 (M-KZ-Cerknica), 4. Matjaž Tomori 43:46 (M-Tehna), 5. Peter Pušlar 43:72 (M-Rožnik), 6. Jože Mihelič 43:97 (M-Emba), 7. Emil Jošt 44:05 (M-Tehna), 8. Štane Kavčič 44:62 (M-Konditor), 9. Alojz Rupnik 44:90 (M-MT), 10. Dane Remškar 45:32 (M-Rožnik), 11. Kamilo Kolarič 45:34 (M-Tehna), 12. Branko Bajc 45:41 (M-Agrokombinat), 13. Brane Gobec 45:67 (M-MT), 14. Peter Benčina 46:78 (MMT), 15. Franc Prvinšek 46:99 (DS-IB), 16. Janez Jerina 47:26 (M-Grosist), 17. Ignac Kužnik 51:04 (M-TMI), 18. Samo Dostal 53:03 (DS-IB), 19. Andrej Žugič 53:18 (M-Agrokombinat), 20. Janez Kušlan 53:39 OMEMBA), 21. Boris Vaupotič 53:44 (M-Emba), 22. Alojz Bajc 57:09 (M-Nanos Postojna), 23, Franc Tomanič 1.05.54 (M-IP). Moški - skupina B (od 31 do 40 let) 1. Marko Bokal 39:47 (DS-IB), 2. Janez Marc 42:37 (MKZ Logatec), 3. Maks Juvan 42:55 (M-Rožnik), 4. Tugo Marinček 42:63 (DS-IB), 5. Peter Škerlevaj 42:79 (M-Tehna), 6. Rafko Kranjc 42:93 (M-Agrokombinat), 7. Franc Štular 43:28 (M-Rožnik), 8. Mitja Ponikvar 43:31 (DS-IB), 9. Antun Lavtar 43:38 (M-Nanos Opskrba Čabar), 10. Tone Čož 43:62 (M-Grosist), 11. Anton Petkovšek 43:73 (M-Nanos Postojna), 12. Dušan Rabuza 44:09 (M-Izbira Ptuj), 13. Gabrijel Dečman 44:30 (M-Emba), 14. Stane Kuntarič 44:54 (M-Agrokombinat), 15. Anton Vencelj 44:56 (M.Pekama Grosuplje), 16. Jože Debelak 44:83 (M-Sadje zelenjava), 17. Robert Novak 45:45 (M-Rudar), 18. Jože Zadnik 45:52 (M-Sadje zelenjava), 19. Vlado Hera-kovič 46:10 (M-Agrokombinat), 20. Peter Menard 46:16 (M-MT), 21. Herman Kusel 46:20 (M-Nanos Portorož), 22. Franc Štebih 46:52 (MIP), 23. Drago Pok 46:79 (M-Rožnik), 24. Miha Medved 47:06 (M-Grosist), 25. Uroš Gros 47:82 (M-Konditor), 26. Metod Logar 47:84, (M-Konditor), 27. Jože Bitenc 48:26 (M-Grosist), 28. Alojz Cepec 48:52 (M-Grosist), 29. Marjan Poreber 48:67 (M-Konditor), 30. Iztok Remic 49:10 (M-MT), 31. Franc Malnar 49:24 (M-Nanos Opskrba Čabar), 32. Dušan Šetina 49:79 (M-Grosist), 33. Franc Alič 50:02 (MDS-IB), 34. Bogo Mrzelj 50:06 (M-TMI), 35. Jože Lovrenčič 50:15 (M-IP), 36. Bojan Merzdov-nik 51:23 (M-Sadje zelenjava), 37. Igor Kapun 51:79 (M-MT), 38. Mar-čelo Benčič 52:09 (M-Trgoavto), 39. Rado Krmac 52:42 (M-Nanos Postojna), 40. Mitja Garbajs 52:59 (DS-IB), 41. Janez Radovan 52:61 (M-Tehna), 42. Ivan Rožman 52:68 (M-Agrokombinat), 43. Emil Vuga 40:82 (M-Sora), 11. Matjaž Trt 40:90 (M-Sora), 12. Mirko Šert^ 41:08 (M-KZ Logatec), 13. ^ > Jesenko 41:78 (M-Rudar), M-L 4 koslav Volf 42:41 (M-Nanos ^ skrba Čabar), 15. Janko HraS . šek 42:24 (M-Agrokombinat)> Emil Šabič 42:46 (M-Grosist). ^ Preveljšek Janko 42:48 (M-^jt ft, kombinat), 18. Marjan Zenvr £ 42:52 (M-Šora), 19. Robert Jelej. 42:58 (M-Nanos Opskrba 20. Tone Podgorelec 42:68 U«'.; n< lepreskrba TOZD TMI), 21. ^ S) vy O. OZ? /TV /T On Kozar 42:86 (M-Potrošnik), '}, 65 Franc Možina 43:02 (M-KZ k ^ tec), 42:08 (M-Potrošnik), 25- • ton Bešter 43:10 (M-Rožnik). ; Qy Bojan Černilogar 43:14 (M-R^ 1. 27. Stane Erman 43:20 (M; 54:94 (M-Nanos Postojna), 44. Mitja Zega 56:44 (DS-IB), 45. Peter Bonča 59:92 (M-Tehna), 46. Zdravko Bremec 1.13.01 (M-Nanos Portorož) 47. Bojan Zor 1.19:61 (M-Sadje zelenjava), 48. Marjan Šafar 1.19:68 (M-Grosist), 49. Ernest Planinc 1.57.35 (M-MT). __________ Lorenčič a 43:34 (M-Potrošnik), 29. R°rf(v' ^ Sevnica), 28. 43:34 (M-fotrosniK), za. o' Šoštarič 43:40 (M-Nanos Opsfv ___\ on 43:55^1 Čabar), 30. Bojan Kristan 43:55Up Sora), 31. Ivan Primožič 43:6° ^ Vjj -wt- i i if ia rrnvyni. • ^J Velepreskrba TOZD TMl)> ^ Ivan Primožič 43:68 (M-Vekk jV; skrba TOZD TMI), 32. Mitja K lar 43:73 (M-Emba), 33. Jan^ p M-ševec 44.06 (M-KK Cerknica)- ^ sevec <*<±.UO AiYi-rvxv Bojan Hubek 44.32 (M-Rožn^ Dušan Jakša 44:44 (M-Grosist%, IVI Janez Žugič 44:44 (M-pre5*:,;: Janez Z-ugic Krško), 37. Srečko Cvelbar ^ K, -------------------- v# (M-KK Sevnica), 38. Stojan Kj 44:86 (M-Nanos Portorož), 39' g Mi do Šoštarič 45:01 (M-NanoS ; skrba Čabar), 40. Franc Stare ,,j! h (MIP PTUJ), 41. Ido Dekleva« ( ‘0 CM-Nanos Postoina). 42. U J M (M-Nanos Postojna), 42. UJ Kržišnik 45:70 (M-Sora), 43-jj^! Moški - skupina A (do 30 let) 1. Rudolf Marjan 38:48 (KZ Cerknica), 2. Zdenko Borič 39:90 (M-Rožnik), 3. Tone Lukan 40:00 (M-Sora), 4. Viktor Kogovšek 40:36 (M-Sora), 5. Marko Lukan 40:37 (M-Sora), 6. Tone Fajdiga 40:47 (M-Rožnik), 7. Stojan Dujakovič 40:53 (M-Grosist), 8. Herman Vegelj 40:63 (M-Sora), 9. Anton Tratar 40:67 (M-MT), 10. Anton Krvina XvrŽlSlllxC rrO. /U d/j Robič 46:01 (M-Tehna), 44. M^j|t Mladenič 46:11 (M-Emba), ce Majzelj 46:26 (M-Agrok° ^ j nat), 46. Marko Čelhar 46:»\|| Nanos Postojna), 47. Janez ša 46:91 (M-Grosist), 48-Kranjčič 47:72 (M-AgrokonrrtM 49. Milan Martinčič 48:33 (M' (ji ditor), 50. Ciril Brečko 48:'X ' KK Sevnica), 51. Marko 48:86 (DS-IB), 52. Dezider V« 49:39 (M-Grosist), 53. Zdrav*" ca 49:59 (M-Nanos Postojrty | Dušan Strhč 50:05 (M-Soi^J Miroslav Petje 51:04 (M-R^J* 56. Stane Jarkovič 51:93 kombinat), 57. Andrej Poža (M-Nanos Postojna), 58. y Šinkovec 52:93 (M-Sora), 59-Gostič 52:98 (M-Sadje Žele« j Nadaljevanje Počitek - mi smo pripeljali srečno skozi cilj Nestrpno pričakovanje pred startom Zlata kolajna posamezno - VSL ženske Moški VSL - ekipno, 1. mesto M-Rožnik Prehodni pokal za ekipo M-Rožnika .zimska Mercatoriada •pil1 J0': 1$ 0? ll' ______________________ '-^jfevanje s 10. strani dosežki skupin in posameznikov v ho„Lligano Okretič 55:73 (M-Na-f1j SV ip^ostojna), 61. Ivan Šebalj a 62 t i^-Nanos Opskrba Cabar), ^,ciJ le« v &D & Konditor, 14. M-Izbira Panonija Ptuj, 15. M-Rudar Idrija, 16. M-Pekama Grosuplje. Rezultati v tekih Ženske - skupina B (nad 30 » >«3l"os a# K ž6N 63. Franci Jurca ora), 64. Zdenko Čop Opskrba Čabar) - +_ Marija Kavčič 8.48:55 (MDS -IB), 2. Milena Logar 9.34:26 (M-Rožnik). 3. Marija Grosman 10.03:25 (M-MT), 4. Zdenka Ščuka 10.10:49 (M-nanos Postojna), 5. Draga Vaupotič 10.37:90 (DS - IB), 6. Stanka Pečarič 11.00:56 (M-MT), Moški - skupina B (nad 35 let) 1. Stane Tavželj 7.24:15 (M-KZ Cerknica), 2. Franc Kandare 7.35:42 (M-KZ Cerknica). 3. Anton Vencelj 7.42:78 (M-Pekama Grosuplje), 4. Tugo Marinček 8.56:86 (DS-IB), 5. Štefan Močnik 9.09:60 (M-KZ Čerknica), 6. Štere Menard 9.21:92 (M-MT), 7. Armand Olivo 10.40:28 (M-Rožnik), 8. Franc Štu-lar 10.46:30 (M-Rožnik), 9. Rudi Com 11.54:05 (DS-IB), 10. Viktor Brvar 12.59:30 (M-Rožnik). pr , SKE EKIPNO: 5 nost ^-Rožnik, 2. Delovna skup- 3 f viria lB’ 3- M-Mednarodna trgo- 7. Majda Kavčič 11.07:60 (M-Sora), Moški-skunina A (do 35 leti 3 2lln1 M-KZ Cerknica, 5. Sora - 8. Marica Šešek 12.00:16 (M-Rož- XVIOSK1 SKUPlna A ,ao -15 let> ’ 6. M-Sadfje zelenjava, 7. M- nik), 9. Vida Pivk 12.03:10 (M-Ru- 1. Peter Kandare 6.39:09, 2. To-'4 ja Portorož, 8. M-Rudar Idri- dar), 10. Fanika Čuič 13.33:37 (M- maž Kandare 6.45:40 (oba KZ Cer-2 M-a' ^'Enrba, 10. M-Konditor, 11. Nanos-Opskrba Čabar). knica), 3. Franc Rožič 7.03.79 (M- ), | hu^okombinat Krško, 12. M-Ti 8.16:25 (oba M-Nanos-Opskrba Čabar), 15. Marjan Praprotnik 8.37:14 (M-Šora), 16. Robert Jelenc 8.47:41, 17. Anton Lautar 9.27:43 (oba M-Nanos Opskrba Čabar), 18. Miro Jarc 9.43:93 (M-Grosist), 19. Zlatko Trope 9.47:59, 20. Jadran Čop 10.00.26 (oba M-Nanos Opskrba Čabar), 21. Uršič Lucijan 10.41:96 (M-Rudar), 22. Krešimir Ožbolt 11.53:66 (M-Nanos Opskrba Čabar). EKIPNO: Ženske - skupina A(do 30 let) 1. Branka Kandare 10.20:62 (M- Nanos Postojna), 4. Bogdan Podobnik 7.24:11, 5. Slavko Skvarča 7.41:09 (oba M-Sora Žiri), 6. Milan 1 tvz Cerknica), 2. .Nevenka Mlakar irona uvi-is.z, Cerknica), v. KŽ ^'Rožnik, 2. M-Tehna, 3. M- 10.31:72 (M-KZ Cerknica), 3. And- Morko Bokal 7.50:76 (DS-IB), 8. dt Kjgu-^knica, 4. M-Agrokombinat želka Lipovec 10.34:84, 4. Dobrav- Anton Damiš 7.53:82 (MP-otroš- ■ 1 Atedn ’ kl-Nanos Postojna, 6. M- ka Čuič 10.49:12, 5. Blaženka Šo- nik), 9. Roman Čuč 7.54:98 (M-Po- i -J ^Itij ar°dna trgovdna 7 Delovna to oq.4q k nit..if to 11'r\r^a o ^o.io in IB, 8. M-Velepreskrba lo dr Grosist, 9. M-KZ Logatec, M-^! Sora Žiri, 11. M-Emba, 12. % an°s Opskrba Čabar, 13. M- štarič 12.08:48, 6. Davorka Volf 12.14:40, 7. Alenka Volf 12.19:15,8. Mirjana Jurkovič 12.25:38, 9. Biserka Malnar 13.39:30 (vse M-Na-nos Opskrba Čabar). trošnik), 10. Tone Šubic 7.57:10 (M-Sora), 11. Franc Kozar 7.57:91 (M-Potrošnik), 12. Marko Pajntar 8.13:13 (M-Rudar), 13. Dragutin Poje 8.13:43, 14. Robert Šoštarič V popoldanskih urah so se pričeli teki v Kranjski gori Učenih cest bi ta dan verjetno ne prispeli pravočasno na mercatoriado Ko odpove motor, je potrebno pljuniti v roke in prestaviti avtomobil ŽENSKE EKIPNO 1. Delovna skupnost in IB, 2. M KZ Cerknica, 3. M-Nanos Opskrb Čabar, 4. M-Rožnik, 5. M-Medn; rodna trgovina, 6. M-Nanos Pc stojna, 7. M-Sora Žiri, 8. M-Rudt Idrija. MOŠKI EKIPNO 1. M-KZ Cerknica, 2. Delovn skupnost in IB, 3.^4. M-Pekam Grosuplje, 3.-4. M-Nanos Pošto na, 5. M-Sora Žiri, 6. M-Mednan dna trgovina, 7. M-Rožnik, 8. IV Potrošnik Lenart, 9. M-Rudar Idr ja, 10. M-Nanos Opskrba Čabar. SKUPINSKA UVRSTITEV 1. M-ROŽNIK, 2. M-KZ CERKNICA, 3. DELOVNA SKUPNOST IN IB, 4. M-Mednarodna trgovina, 5. M-Nanos Postojna, 6. M-Sora Žiri, 7. M-Tehna, 8. M-Agrokombinat Krško, 9. M-Nanos, Opskrba Čabar, 10. M-Rudar Idrija, 11. M-Emba, 12. M-Grosist, 13. M-KZ Logatec, 14. M-Konditor, 15. M-Pekarna Grosuplje, 16. M-Sadje Zelenjava, 17. M-Nanos Portorož, 18. M-Potrošnik Lenart, 19. M-Izbira Panonija Ptuj. Mercator v Ljubljani ] J Inšekcijske službe v Ljubljani — posredno tudi o nas Iz mesečnega informatorja uprave za inšpekcijske službe Kjer se prodaja skozi okno.. V skladu s smernicami razvoja mesta Ljubljane upravičeno pričakujemo hitrejši razvoj prodajne mreže preko manjših objektov s sredstvi v lasti občanov in s strani družbenega sektorja. Rešitev je praktična za prodajo preprostih jedil in to predvsem v kioskih in njim podobnih objektih. Zakonsko vse, kar zadeva lokacijo, montažo oziroma gradnjo kioskov v glavnem določata zakon o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 27/72) in zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 42/73) in nekateri dopolnilni predpisi. Sanitarno tehnične pogoje v kioskih v glavnem določajo: - pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Ur. list SRS, št. 11/75), - pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravlja blagovni promet in storitve v blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 11/78), - obvezno strokovno navodilo o minimalnih sanitamo-tehničnih in higienskih pogojih za prodajo živil v kioskih za občasno prodajo živil izven poslovnih prostorov (št. 53-2/79-5 z dne 12. 6. 1979). Delovne pogoje in varstvo oseb pa določa pravilnik o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte, namenjene za delovne in pomožne prostore (Ur. list SFRJ, št. 27/76). V Ljubljani imamo danes 84 takšnih objektov; 10 kioskov za prodajo nepakira-nega sladolega in slaščic 19 kioskov za prodajo originalno pakiranega sladoleda, to so začasna prodajna mesta, 21 kioskov za prodajo termično pripravljenih jedil, 32 kioskov za prodajo sadja in zelenjave ter 2 kioska za prodajo sladoleda v poletnem obdobju in termično dodelanih živil v zimskem obdobju -pommes frites. Ce bi hoteli oceniti današnje stanje na splošno , moramo ugotoviti, da so doslej na območju petih ljubljanskih občin postavljali kioske brez načrta, tako glede njihove lokacije kot predmeta poslovanja, saj so jih zasebniki, pa tudi delovne organizacije v glavnem izsilili. Investitor navadno postavi kiosk in nato pri inšpekcijskih službah izsiljuje ustrezna soglasja z obrazložitvijo, da je kisok že postavljen in opremljen in ima tudi že dovoljenje za lokacijo upravnega organa. Menimo, da precej prispeva k neustreznemu stanju dejstvo, da si je mogoče pridobiti potrebno kvalifikacijo za opravljanje gostinske dejavnosti in prodajo na drobno le z minimalnim tečajem, ki ni primerljiv strokovni šoli. To pomanjkljivo znanje ugotavljajo inšpektorji dan na dan.Pri vsem tem pa temeljijo napačne stroškovne rešitve pogosto na določilih predpisov in strokovnih normah. Obstoječa zakonodaja in strokovna navodila namreč ne dajejo dovolj jasnih in strokovno utemeljenih navodil, so nepopolna in zastarela. Značilno pa je: 1. tretja alinea 19. člena zakona o urbanističnem planiranju določa, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za postavitev začasnih objektov in tudi 2. odstavek 77. člena pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostor&v za gostinsko dejavnost opredeljuje začasni gostinski objekt kot objekt, ki ni zgrajen iz trajnejšega materiala in ima začasno lokacijo; 2. 34. člen pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, pa opredeljuje kiosk kot prodajalno, v kateri prodajajo blago skozi okno. To povzroča več anomalij: pristojni občinski upravni organi izdajajo praviloma začasna lokacijska dovoljenja za vse kioske, ne glede na to, da pozneje v kioskih opravljajo gostinsko dejavnost. Tako deluje v Ljubljani 9 kioskov že 10 oziroma 15 let kot začasni objekti, z vsemi ugodnostmi, ki jih dovoljujejo določbe 78., 79., 80. in 81. člena pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in storitvah v gostinskih obratih. To pomeni, da sta popolnoma nejasna »začasnost objekta« in »ne-trajni material«, iz katerega je začasni objekt. Kot je zapisala pred leti dr. Kra-kerjeva, pa kioski kot trajno delovno mesto niso primerni ne za delavca ne za živilo, in pogosto tudi ne za kupce; ne nudijo ustreznih klimatskih in prostorskih pogojev. Postavitev kioskov je opravičljiva le tam, kjer je prodaja vezana na krajši čas v letu ali ob izrednih priložnostih. V ostalem pogosto le ovirajo promet, prika- zujejo veliko neurejenost mesta, nerazumevanje za smotrno načrtovanje naselja in nemoč inšpekcijskih služb. V kioskih se živila hitreje kvarijo (vročina, mraz, premalo zračenja), delavci delajo ob neustreznih pogojih (prepih, temperaturne razlike, sklonjenost) in kupec je v slabem vremenu nezaščiten. V Ljubljani imamo 21 kioskov, ki prodajajo živila po predhodni termični obdelavi in so registrirana kot začasni gostinski obrati. Na pripombe inšpektorjev se sklicujejo na določila pravilnika o začasnih gostinskih obratih in na navodila o minimalnih sanitarno tehničnih in higienskih pogojih za prodajo živil v kioskih in za občasno prodajo živil zunaj poslovnih prostorov, ki pa kioskov in gostinskih obratov - specializiranih okrepčevalnic ne razmejujejo. Obstoječa zakonodaja ni dovolj jasna glede prostorskih kapacitet in opreme. Nerazumljivih razlik med prostorskimi zmogljivostmi in opremo kioskov in gostinskega obrata v zidanem objektu se navadno žal zavemo šele takrat, ko se pojavijo v prometu higiensko oporečna živila ali v najboljšem primeru pred zahtevo izdaje sanitarno-veteri-narskih soglasij. Pri tem pogosto pride do nesoglasij med organi nadzorstva in ustanovami, ki izdajajo strokovna mnenja za določen predmet poslovanja. Priznati sicer moramo, da v Ljubljani ni kioskov, ki ne bi bili priključni na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. Pomembna izjema pa so prodajni kioski za sadje in zelenjavo, katerih večina je postavljena brez soglasja sanitarne inšpekcije, sezonski prodajni kioski za prodajo predpakiranega sladoleda ter kioski za peko kostanjev. Posebej moramo omeniti, da prihaja poleti v kioskih v višini 2 metrov do izredno visokih temperatur, tudi preko 40°C. Težave s prezračevanjem in nevarnosti infekcije so očitne, čeprav bi po atestu za kiosk K 67 Imgrad Ljutomer, klimatska naprava zanje bila obvezna. In prav v teh kioskih se v zadnjem času izsiljuje dovoljenja za proizvodnjo slaščic, bureka ter peko krompirja in skladiščenje živil. Tako ugotavljamo, da se v kioskih, ki niso višji od 2 metrov, dovoljuje popolna gostinska dejavnost s streženjerri pijač, napitkov, itd. V teh razmerah očitno ni mogoče zavarovati živil pred hitrim kvarjenjem ah jih zavarovati pred cigaretnim dimom. Razumljivo je, da v teh okoliščinah še tako devni delavec ne more zagotovit1; da se čiste in nečiste poti ne 15 križale. J Na podlagi ugotovitev sani tam2 inšpekcija predlaga: 1. izdelati je treba prograin kacij za kioske in določiti njiho^ namembnost za območje P6^ ljubljanskih občin; ^ 2. kioskom z začasnim lokacij' skim dovoljenjem, ki poslujejo J fl 10 ah celo 15 let, je treba doloC* J sanitamo-tehnične in higiensk norme, saj ni sprejemljivo, da s jih obravnava kot začasne; ki 3. izdelati je treba strokovna R®' p, vodila, ki bodo natančno doloejf ^ in časovno opredelila »začasno 1° bi kacijo« in »začasni objekt«; ^ kj htig kioski in kioski paviljons^ (j,, ah kontejnerske izvedbe niso ^ tl; časni objekti glede na poslovanj^ 0 4. kot gostinski obrat lahko d luje le objekt paviljonske ah ču tejnerske izvedbe, ki izpolni^ dj vse pogoje za okrepčevalnico; ^ $ti 5. današnja izvedba kioska rt0., htig je lahko le prodajalna & hi skozi okno. Povabljeni smo bili na seminar Skladiščni sistem je opremljaj, konzolnimi teleskopskimi vd**, Tolbuhin Bjedov -_M-Velepreskrba, TOZD Grosist in računalnikom, ki vodi in na0^ ^ ra delovni proces. Razvoj tehnologije in ceneni0^ O položaju trgovine v Franciji jekti imajo zanimivo razmerij, ceni, in sicer 1:1. Smisel tega cepta je doseganje velikih uC ^ ^ ‘ kov - propustnosti skladišč3^, produktivnosti na zaposlen6^ J)j.( V okviru mednarodne strokovne tehnične izmenjave kadrov med Francijo in Jugoslavijo je bil na predlog naše države organiziran seminar na temo»Dis tribucija in proizvodnja prehrambenih proizvodov od proizvajalca do potrošnika. Seminarja, ki je bil v francoski prestolnici lani ob koncu leta, se je udeležil po en predstavnik iz vsake republike. V Sloveniji je dobil vstopnico za udeležbo na tem strokovnem seminarju SOZD Mercator. Po posvetovanjih je padla odločitev, da pojde v Pariz predstavnik ljubljanskega tozda Grosist. Program predavanj in ogledov, ki so trajali tri tedne, nam je dal nekaj novih spoznanj o trgovini v Franciji. Program je teoretično in praktično prikazal udeležencu seminarja vso problematiko trgovine v Franciji in je tako obsežen, da bom skušal bralcem predstaviti le nekatere značilnejše pojave. Začetek razvoja sodobne francoske trgovine sega v okvir tržnice na drobno. Problem preskrbe velikih mestnih centrov ustvarja potrebo po ustanavljanju tržnih centrov za trgovino na vehko. V letih 1953-1969 je nastal največji tržni center Francije v bližini Pariza. ce in na njih ponujajo svoje proizvode kupcem na debelo. Tako organizirana ponudba usklajuje višino cene in kakovosti blaga. Osnovna funkcija trgov je v dobri preskrbi in ohranjevanju velike ponudbe. V okviru »Rungisa« deluje več kot 500 specializiranih grosističnih organizacij, ki dostavljajo blago takoj po opravljenem nakupu. - centri imajo manjše število artiklov, ki jih ponujajo s katalogom. Ta način omogoča manj dela s kupcem in posluje z diskontno razliko v ceni. Tudi v razvoju EC - maloprodajne oblike se srečujemo s poceni in hitro gradnjo centrov. Tehnološki napredek po letu f v povzroča spremembe normah - in funkcij v skladiščni službi- ter Normativi so: Izkoriščenost skladiščnega Pf 3^1 štora na vsakem m2 mora h1 k?1) Trgovina na debelo palete. Sodobni konzolni teleskop fr.. vihčar v regalnem skladišču “ uj-k 11 Hkrati z razvojem vehkih maloprodajnih centrov teče razvoj trgovine na debelo. Rast vehkih grosističnih centrov dviga tudi njen vphv v celotni verigi, od proizvajalca do potrošnika. Razvoj trgovine na debelo spremlja tudi njena specializacija. dejstvu, da se funkcija premij^ a vilic odvija istočasno (premik ^ Trgovina na drobno Tržnica na debelo Nacionalna tržnica »Rungis« je oddaljena 7 kilometrov od Pariza in zaseda 220 ha površine. Površina skladišča je 60 ha. Na 415.000 kvadratnih metrih čistega skladiščnega prostora je letni promet blaga 2,5 milijonov ton. Tržnica ima v svojem sestavu na 14.000 kvadratnih metrih še restavracije in nekaj hotelov. Proizvajalci iz vse Francije imajo v zakupu posamezne dele tržni- Razvoj trgovine na drobno doživlja v Franciji nekaj bistvenih sprememb. Klasična maloprodajna trgovina je izgubila svoj pomen leta 1950. Srečujemo se s hitrim razvojem hipermarketa in velikih blagovnic. V povprečju imajo centri 7.000 kvadratnih metrov prodajne površine, število proizvodov pa presega 20.000. Največ ponujajo prehrambenih proizvodov, tekstilnega blaga in luksuznih proizvodov. Vsi objekti so montažni, z velikim številom parkirišč in praviloma z bencinsko črpalko. Cenenost objekta omogoča tudi nastop z nižjo razliko v ceni - povprečno 12%. Naj večja pridobitev tega načina je tudi v hitri gradnji novih prodajnih površin. Vsa oprema v vehkih centrih je enostavna, praktična in omogoča vehko ponudbo. Rezultat tega koncepta je tudi manjše število zaposlenih na m2. V istem obdobju se je pričel tudi razvoj vehkih blagovnic z nad 50.000 m2 prodajne površine in ponudbo okoli 300.000 artiklov. Novejši veliki centri se imenujejo »ED sistem«. Maloprodajni »ED« Prva oblika specializacije je blagovne narave. Trgovina na debelo ohrani funkcijo nabave, skladiščenja in prodaje določene blagovne skupine (mlečni proizvodi), v tem času se organizirajo tudi trgovine na debelo s svežim mesom, kar je značilno za Francijo. šega viličarja je 1,5 m/sek.)- ^ j«v-3 . Sirma prehoda med re(, zmanjšana na širino palete- \j0v ^ slednji fazi pa se število Pre zmanjša za polovico, ker teleS^jTOg-ske vilice dosegajo globin0 dveh palet. Elektronsko vodenje vilte ki je preko mikroprocesor]3 ^!^ rektno povezan s centralnim nalnikom in tako dobiva nal°£e pripravo naročenega blaga. Ql^ Druga oblika specializacije v trgovini na debelo je funkcijska. Grosistični centri prevzemajo funkcijo skladiščenja in fizične distribucije blaga. Funkcija nabave, zaloge in prodaje blaga postane ločena specializirana funkcija komercialnih centrov. Hkrati opažamo razvoj blagovne znamke trgovine. Povprečno 60% proizvodov v skladišču ima blagovno znamko trgovine. V razvoju blagovnih centrov imata posebno vlogo tehnologija in računalništvo. Tehnologija je postavljena na prvo mesto: oblika samega objekta je prilagojena tehnološkemu procesu. Prva faza v izvedbi vsakega skladiščnega centra so tlaki, na katere se postavljajo regah. Skladiščni sistem regalov ima poleg funkcije hranjenja blaga tudi funkcijo nosilcev streh in sten celotnega skladišča. Paleta postaja enota, ki S* po tekočem in magnetnem 1 k do mesta za odpremo. Oji ■r/%1 Toliko o normativih. ^ Dobro organizirani veliki sti imajo največji vphv v rey;teaj dukcijski verigi. Proizvodn]3 ^ '>> lagaja svoj program zahteva0 flC n-, govine na debelo tako hitro, p, trenutka naročila kupca iz prodaje preko grosista do P vodnje in povratno nazaj te čas ni daljši od 7 dni. Pri tem^ji^e , je ustvarjeni dohodek p° at:'" Lt zelo velik. Razvoj tako vehkega vP^j* tributivnih centrov ie mOe Jt/ >1 e suiuuuviim eenuuv jc r * mo ob pogojih prevelike blaga. S tem problemom 30 J1 je v veliki meri vsa zapafiv„ P!»r!te je v verna men vsa zai^r. nomija. Funkcija prodaje o p£ njihovih ocenah predstav ^ krat težjo nalogo kot nabav3 ^grcatorjevec iz Čuprije Bitenc 'Vtiki Kamberovič — aranžer, slikar, igralec Iftie, zapisano v naslovu, je večini naših bralcev ^2nano. Fanta v resnici dobro poznajo le v eni naših ^mlajših delovnih enot v blagovnici v Čupriji. Miki ^mberovič je tam zaposlen kot aranžer. l ^Poznala sva se pred kratkim, pj-Sem službeno obiskal tudi Ču-pred nekaj dnevi pa je bil ^ tudi pri nas. Prišel je zato, da ]u«obil vsaj malo vpogleda v delo rj.^catorjcvih aranžerjev, da bi splošni vtis o nekem našem urejenosti prodajaln in še čp^ Prvi sprehod, po lepi, urejeni ^Prijski blagovnici je prijeten; vi-st s®. da »piko na i« daje »neka rokovna roka.« Čeprav še morda ^oliko neizkušen, prvič v veliki Žg1 Mercator, skuša prav ta aran-w s^rbeti za mnogo več, kot smo fjer)i pri večini drugih. Ne lepi le ijpjPk, ne obeša samo oglednih tpj^nov in posterjev, ampak tudi Pr°dajnem mestu razporeja stie vljeno blago, dodaja okra-tc Predmete, pripravlja dekora-elemente, napise... Vidi se, We v fantu tudi nekaj drugega: Kamberovič je tudi slikar -^g\°rastnik, ki se je uspešno vj^stavil že na mnogih razsta-j0 ^ Kritiki o njegovih delih piše-tg PQ2itivno in prav je, da tudi o 1 Napišem vsaj nekaj besed. V rokah imam zapis kritika, Ži-kice Jovanoviča, ki trdi, da se Kamberovičeva dela v mnogočem razlikujejo od večine samorastniških slikarjev. Pravi, da je ta mladi umetnik z dolgoletnim delom nedvomno dosegel profesionalni sli- karski nivo, posebej v pastelu, ki mu še najbolj leži. Mnogokrat se med njegovimi deli pojavlja pokrajina, njej je najbolj predan, in prav v takšna dela uspe vložiti ves svoj »jaz«, vsa svoja hotenja. Kritik dalje trdi, da prav Kamberovičeva dela predstavljajo v masi kvazi samorastnikov mnogo več in da s svojo dovršenostjo v izražanju daje ostalim vzgled in jih tudi nekako likovno vzgaja. Čeprav je Kamberovič mlad, rojen je bil leta 1954, ima za seboj že celo vrsto razstav, nekaj samostojnih, še več pa skupinskih. Razstavljal je v Kosovski Mitroviči, v Svetozarevu, Kruševcu in Kraljevu, pa v Beogradu, Slovenski Bistrici, Ljubljani in celo v Parizu. Že od leta 1975 dalje prejema za svoja dela tudi nagrade. Tudi teh se je nabralo kar veliko. Aprila bo 1. obletnica otvoritve blagovnice Mercator v Čupriji. Takrat bo Miki Kamberovič postavil na ogled tudi nekaj svojih del. Prvo samostojno razstavo mu bomo omogočili v Ljubljani, kjer se bo predstavil v naši poslovalnici Mercator-Turist. Mlademu umetniku želimo še veliko uspehov, pri ustvarjanju -tako na delovnem mestu aranžerja, kot tudi s slikarskim čopičem in na gledališkem odru. Pgnimo se nesrečam Bele - MIB, DSSS amo delo s plinom propan-butan if w?r. imamo plinska trošila nameščena v mnogih l OjJ^jalnah, poslovnih enotah in obratih družbene ,v b^ane, v sektorjih, največ pa v gospodinjstvu, vas lira ? Podrobneje seznanili z varnim delom - manipu-j^iem z mešanico plina propan-butan, ki ga imenu-a° gospodinjski plin. T ^j plin butan-propan (v na-besedilu TNP) oziroma mešanico, dobavljajo po-ijT01?1 v utekočinjenem ste-V jeklenkah. Z mnogovrst-■a iwrak° se hkrati pojavljajo tu-^eče. Nastanejo predvsem Neznanja in malomarnosti ^kov plina ter nekaterih 1 rzrokov (na primer: pok-v ^ Jeklenke, poškodovani do-^ na. tesnila in podobno). 1 ^ lavitni vzroki nesreč ravnanje pri polnjenju W 2611 prevoz jeklenk. Iz enega kilograma utekočinjenega plina se razvije 495 litrov plina, pri čemer zavzame 1 kg tekoče faze le 1,59 litra prostora. Propan je brezbarven plin in ni strupen. Kaj je butan Butan je plin, ki ga pridobivajo pri destilaciji nafte. Utekočinimo ga lahko pri majhnem pritisku. riestr°kovna priključitev t,r^v0. a na kurilno ali gorilno na-zatesnitev. 3 je^erL^a> poškodova- iV6S33iSStadev, °^vara na venti- Sfepjma pri navoju, kjer je uhajanje plina na f ^ mestih. J ^ ProPan iF.,. ogljikovodik, ki je Fj .1J>sko i en butanu. Je idea e temUriVo- Zaradi visoke kri-F^o. pP^rature ga lahko uteko- Sq baki njegove tekoče »y v kaw° ma)bni, da so jeklen-F lh ra2r„e ®a Polnijo, lahko tan- Litrsk meroma lahke. Vrelih3 ie 2,019, gostote 5 ?>ra 44°c. kritična tem- ^ 24 ^rilna vre Kcal/N m3. Utekoči- 0^'m pri in kritični tlak 24 oc^lloa vrednost propa-ekoči-lit pri tau"' EkcVr10”'-'- Vname se pri j® P qZl|fko območje v ’ " ^>5 /o. slika 1 Literska teža 2,703, gostote 2,091, vrelišče +0,6°C, loitična temperatura +153°C. Kritični tlak 35,2 atm. Kurilna vrednost butana je 32010 Kcal/N m3. Utekočinjen butan tehta 0,584 kg/lit pri temperaturi + 150°Č. Vnetišče je pri 460°C. Eksplozijska meja mešanice plina in zraka 1,5 do 8,5%. Tudi butan je idealno plinsko kurivo in je glede na kalorično vrednost znatno boljši od propana. Utekočinjeni butan ima pri različnih zunanjih temperaturah nižje parne tlake, ki so pri temperaturi malo pod 0°Č že enaki atmosferskemu tlaku. Butanska jeklenka pri 0°C nima nadtlaka in zato butan ne more uhajati iz jeklenke. Pozimi so par- sliKa tekočina 71 % temperatura : prftisK : plin 2^5( 73,5% 0°C i* atm slika 3 W plin 0% tekočina 100 % temperatura: 65°C pritisk ; 18 atm Še enkrat: odlikovanja v M-Jelši Opravičilo Stanku Lorberju V januarski številki našega glasila smo med drugimi objavili tudi imena odlikovancev v naši delovni organizaciji Mercator-Jelša. V naše uredništvo je prispelo pismo Stanka Lorberja, poslovodje v trgovini Dobovec. Sporoča nam, da je v resnici prejel red dela s srebrnim vencem (to je v resnici višje priznanje). Navaja, da je zaradi netočne informacije v časopisu nekajkrat zašel v neljub položaj. Žal nam je, da je prišlo do pomote, vendar moram kot avtor sestavka povedati, da sem informacijo oblikoval na podlagi podatkov, ki sem jih dobil iz strokovne službe Mercator-Jelše. Fotokopijo in original dopisa, poslanega na moje ime 22.12. 1982 iz Mercator-Jelše hranimo v arhivu. Mile Bitenc Zapisi ispod tezge Nije baš lako postati vlasnik radne knjižice, kaže jedan pripravnik. Pa i nije lako dok postoje i vlasnici honorarnih žuljeva. Devize za struju, devize za belu tehniku, devize za naftu, devize čak i za traktore. Eh, da nam bar i motika postane glavna deviza. Prvo je zavukao ruku u tudji džep. A posle mu nije bilo teško i da zavuče glavu u pesak. P. Sreckovič ni tlaki neprijetni, ker se pri temperaturah pod ničlo pojavi v jeklenki podtlak. V takih razmerah odprte jeklenka vsrkava zunanji zrak. To ima za posledico, da dobimo v plinski fazi jeklenke mešanico butana in zraka. Mešanica je nevarna in v določenem razmerju eksplozivna. Dobavitelji plina zaradi te okolnosti polnijo v jeklenke mešanico utekočinjenega butana in propana v razmerjih, ki omogočajo, da je dovolj nadtlaka tudi pri nizkih temperaturah. Butan je plin brez barve in ni strupen. Kaj je mešanica propana in butana Pri nas prodajajo mešanico propana in butana v razmerju 50:50. Težnja pa je, da bi bilo v jeklenkah več utekočinjenega propana in manj butana. Propan in butan izparevate v jeklenki tako, da tlak postopoma pada, kot pada tudi temperatura zaradi ohlajenja. Za gospodinjstvo prodajajo dobavitelji jeklenke z 10 kg plina, za industrijo pa jeklenke z večjo težo. Dovoljena polnitev jeklenke na en liter prostornine butana je 0,52, propana pa 0,43. Ce v polnilnici prekoračijo to mejo, je jeklenka lahko nevarna. Če je jeklenka prenapolnjena, je nevarno, da se tlak v jeklenki toliko poveča, da napokajo stene jeklenke. Takšna razpoka ali podobna okvara povzroči, da se utekočinjeni plin razlije in pomeša z zrakom v eksplozivno mešanico. Mečanici dodajo posebne snovi, ki dajejo plinu karakteristično neprijetni vonj. Vonj moramo zaznati, če iz jeklenke uhaja plin. Snov, ki se dodaja mešanici, je odorant. Snov se dodaja namenoma, saj ste plina propan in butan brez vonja. Jeklenke Plinske jeklenke so kovinske posode, v katerih prevažamo stisnjene, utekočinjene in pod tlakom raztopljene pline. Jeklenka mora biti nepredušna za plin, debelina njene stene pa tolikšna, da zadrži visoke tlake tudi pri padcih in udarcih med prevozom. Jeklenka z utekočinjenim plinom je bolj nevarna kot jeklenka s stisnjenim plinom, v primeru, da jo zajeme požar. Taka jeklenka eksplodira že pri nižjih temperaturah. Pri utekočinjenih plinih ne pada tlak sorazmerno z odvzemom plina, vse do 0. Na sliki je prikaz obnašanja tekočega in plinastega TNP v jeklenki, ki se segreva. Pri temperaturi 65°C je jeklenka do vrha polna tekočine in ima tlak 18 atm. Pri 67°C jeklenka ne zadrži več pritiska in poči. Uhajajoči TNP se vname. Jeklenka z utekočinjenim plinom je napolnjena od 88 do 90% pri temperaturi 15°C. Preostali prostor je napolnjen s plinsko fazo, ki omogoča v jeklenki raztezanje plina zaradi morebitne spremembe temperature. Tehnični predpisi določajo, kolikšna je dopustna polnitev utekočinjenega plina v kilogramu na en liter prostornine jeklenke. Tehnični predpisi so objavljeni v Uradnem listu SFRJ, št. 6/57 in 3/58 -35/72. Če bi bila jeklenka preveč napolnjena s tekočim plinom, bi polnilni faktor hitro narastel na 100%. To pa bi bilo izredno nevarno, ker tekočina ni stisljiva kot plin. Če je jeklenka napolnjena s tekočino do kraja in obenem še zaprte, naraste tlak ob povišanju temperature teko hitro, da posodo raznese. Malo je verjetno, da bi prišla tako napolnjena jeklenka do uporabnika. Toda nevestno polnjenje takega primera ne izključuje. Uporabnik bi moral vsako jeklenko, ki jo prejme, sam prekon-trolirati, če morda ni preveč polna. Preizkus ni težak. Treba je jeklenko malo nagniti na stran in jo zamajati. Pri tresenju ugotovimo, če se tekočina v jeklenki preliva ali ne. Če preliv občutimo, je to zanesljiv znak, da je polnitev plina normalna. Jeklenka s plinom je zelo nevarna, če polnitev ni bila normalna, to je če se pri preizkusu tekočina v jeklenki ne guga, kar pomeni, da je preveč napolnjena. Take jeklenke ne smemo prenesti v toplejše prostore, marveč jo moramo takoj odnesti ven, na prosto - proč od ljudi. Jeklenko je treba v tem primeru nekoliko nagniti ter odpreti ventil. Nadaljevanje na 14. strani Vonj po slastnih krofih Ljubljana je tokrat v predpustnem času imela kaj žalostno, v resnici pa običajno podobo. Le malo je bilo izložb, okrašenih v pustnem slogu. Tudi pustnih mask, pisanih trakcev in konfetov je bilo letos manj kot leta poprej. Marsikje pa je prijetno zadišalo po krofih, brez katerih pusta ni. Po uspešni prodaji toplih sendvičev in vročih hrenovk na stojnici v Čopovi, se je naša DO Konditor tudi tokrat odločila da svojo ponudbo krofov prenese kar na ulico. * Krofe naš Konditor pripravlja v majhnem obratu na Bohoričevi ulici v Ljubljani. Osem delavcev dnevno pripravi povprečno 7.000 krofov. V teh predpustnih dneh so jih ocvrli že okrog 185.000, prodali pa bi jih lahko vsaj še trikrat več. Skoda, da njihove zmogljivosti te- v našem Močilniku na Vrhniki in še kje. V hotelu Sremič v Krškem so na pustno soboto pripravili že tradicionalno zabavo za več kot 400 gostov. V lepo in prijetno okrašenem hotelu je bilo veliko mask; najlepše so dobile lepe in vredne nagrade, ki so jih poleg hotela Sremič prispevali tudi nekateri zasebni obrtniki iz Krškega, pa Radenska, Ilirija-Vedrog, Cankarjeva založba, Lisca, Dana, Fructal in zagrebška poslovalnica Slavnika, ki je podelila posebno nagrado: tridnevno potovanje po Jugoslaviji. To nagrado je dobila izvrstna skupina Ciganov, ki so bili res imenitni za pogled in prav profesionalno so zapeli, zaigrali in zaplesali. Tradicionalni marčevski izlet Panorama Prekmurja Takšen je naslov letošnjega že tradicionalnega marčevskega izleta, ki ga tokrat prireja Mercator Turist v sodelovanju z Dnevnikom turističnim obveščevalcem in Radensko. Program smo v pdrobnostih objavili v januarski izdaji Mercatorja, zato ga ne bomo ponavljali? Zapišem naj le to, da bo prijetno, da boste videli in doži- veli veliko novega, spoznali r>o [ kraje, običaje in ljudi. Prograipj bogat in če se boste odločili £ izlet v gostojubno Prekmurje,12 polnite prijavnico in jo pošljite1? Mercator - Turist, Tavčarjeva 1 Ljubljana. t I Še to : izlet stane 3.880 dinari6' J Za skupine nudijo popust. \ Prodaja je stekla že 9. februarja, ko so mimoidočim prodali 300 krofov. Drugi dan prodaje se je to število že potrojilo, 11. februarja so jih prodali že več kot tisoč, in kar 1500 na samo pustno soboto. En krof je veljal 13,50 din, za tri skupaj je bilo treba odšteti 40 din, cel plato (20 kom) pa so prodajali za 260 din. Za število prodanih krofov sem v Konditorjevo komercialo povprašal tudi na pustni torek. Že do lih dopoldne so jih prodali več kot 1000, glavno prodajo pa so pričakovali šele v naslednjih urah. Mimoidoči So takšno »veliko« prodajo ocenili kot zelo ugodno in nekateri so kupovali tudi večje količine. ga ne dovoljujejo. V tem času teče delo nepretrgoma, dan in noč, pa tudi ekipa osmih zaposlenih je bla primemo okrepljena. Krepko je bilo treba zavihati rokave, da so jih dnevno ocvrli kar okrog 30.000. In to vse zato, da bi bil tudi letošnji Pust masten okrog ust -vsaj od slastnih Konditorjevih krofov. Iz hotela Sremič: pustovanje, srbska kuhinja Na pustne plese so vabili tudi naši hoteli. V Ljubljanski Iliriji so pripravili Ples klobučkov, pustna sobota je bila vesela tudi Za obiskovalce je bil pripravljen družabni program z igricami in nagradami. Ples pred »Radensko maerlo in srci« je spravil na noge skorajda vsakogar. Za razpoloženjsko glasbo je skrbel ansambel Dominu s pevko Andrejo Zupančič, program pa je povezoval Mile Bitenc. Pohvaliti je treba tudi gostince, ki so skrbeli za lačne in žejne; pripravili so kup dobrot, ki so jih na mize prinašali malce našemljeni natakarji in natakarice.-In tako je tudi prav. V mesecu marcu pripravljajo v hotelu Sremič spet teden Srbskih kulinaričnih posebnosti in modno revijo modne industrije iz Bajine Bašte. r PRIJAVNICA za izlet VELIKA PANORAMA PREKMURJA« ime in priimek...................................... datum rojstva ...................................... točen naslov........................................ odločam se za 1. skupino (4. do 6. marca) 2. skupino (11. do 13. marca) P V/ I 5? 1$ I S/ S L (ustrezno obkroži Izognimo se nesrečam Anton Bele - MIP, DSSS Varno delo s plinom propan-tmtan Nadaljevanje s 13. strani Ko bomo odprli ventil, bomo opazili, ali piha iz jeklenke plin, ali pa odteka tekočina. Utekočinjena faza hitro hlapi in zato zmrzne. Treba je vedeti, da bo samo strokovnjak znal izprazniti prenapolnjeno jeklenko. Pokličimo ga! Jeklenka mora imeti vrezane naslednje podatke: 1. ime plina in kemijsko formulo 2. serijsko številko izdelave 3. ime lastnika 4. prostornino v litrih 5. preizkusni blok v kp/cm ali atm. 6. največji dovoljeni polnilni tlak v kp/cm2 ali atm. 7. težo jeklenke (bara vključno z ventilom in zavarovalnim po-krovcem) 8. največjo dopustno težo v kg (neto za utekočinjene pline) 9. datum zadnjega kontrolnega pregleda 10. Žig pooblaščenega organa, ki je opravil kontrolo. Pravila pri uporabi in nameščanju jeklenk s TMP Ne nameščajmo in ne hranimo jeklenk v kleteh, na stopniščih ali v predorih. V stanovanjskih in delovnih prostorih smemo namestiti samo po eno jeklenko, težko 10 kg. Večje jeklenke postavimo zunaj takih prostorov; po možnosti v prostor, ki je dostopen od zunaj in ga je mogoče zakleniti. Moramo pa jih redno kontrolirati. Prav je, da pri nameščanju jeklenke na prostem upoštevmo zaščitno cono. Prostor, kamor namestimo jeklenko, mora biti dobro prezračen, tako da se plin v njem ne more zbirati. Uporabljajmo samo jeklenke, ki jih je preizkusil in žigosal pristojni organ (kontrolirajte datum zadnjega pregleda, ki je vtisnjen v obroč jeklenke). Pri povezavi jeklenke s porabnikom uporabljajmo samo gibljivo gumjasto cev, ki je testirana in posebej izdelana za dovajanje plina. Občasno to cev pregledamo. Cev moramo na konceh dobro pritrditi na nastavke porabnikov s posebnimi cevnimi sponkami (ali jo pritrdimo s posebnim lepilom, da se ne sname). Določena sta tudi minimalna oddaljenost jeklenke od uporabnika (0,5 m) in maksimalna odalje-nost (1,5 m). Pri vsaki zamenjavi jeklenke preverimo stanje uporabljenih tesnil in preizkusimo z milnico, ali je spoj tesen. Lahko se zgodi, da se kljub vsej pazljivosti plin vžge. Navadno se to zgodi pri ventilu jeklenke. V takšnem primeru takoj zapremo ventil, jeklenko pa ohladimo z vodo. Ce plamen ne ugasne, prekrijemo jeklenko s primerno ponjavo ali pa uporabimo ročni gasilni aparat C02 ali S. Eksplozija jeklenke s TNP TNP se prevaža v jeklenkah, v katerih je ta plin tekoč in ima pri 20aC pritisk približno 6 atm. Zaradi nepravilnega ravnanja z njim v obratnih delavnicah in obratih kakor tudi v gospodinjstvu so se že pripetile težke nesreče. Nepoučeni ljudje v takih primerih govorijo o eksploziji butanske bombe oziroma jeklenke TNP, bojijo se tudi, da bi jeklenka lahko eksplodirala kar na lepem in sama od sebe. Za kaj v bistvu gre? TNP je v jeklenki utekočinjen pod tlakom. Tekočina se z naraščajočo temperaturo razteza, če ima prostor. Ce prostora nima, bo pritiskala na stene posode. Pritisk v jeklenki zrase za 7 do 8 atm pri vsaki stopnji naraste temperatura. Zaradi tega TNP ne sme biti napolnjen do vrha, ampak je treba pri polnjenju pustiti prazen prostor, ki vsebuje plinasti TNP. Ta prazen prostor je tolikšen, da ga tekočina popolnoma napolni, ko se segreje na 65°C. Naraščanje temperature preko te meje povzroči ogromen pritisk v jeklenki, ki zaradi tega poči in TNP se izlije iz nje. Plin se hitro upari in pomeša z zrakom v eksplozivno mešanico, ki jo lahko vname iskra. Posledica je eksplozija, ki ji sledi tudi požar. Pri uporabi TNP je treba skrbno paziti, da se jeklenke preveč ne segrejejo. Dopustna temperatura je 40°C. Kdaj nastanejo eksplozije Propan in butan sta v mešanici z zrakom hudo eksplozivna plina. Zato je nedopustno, če plina uhajata dalj časa v zaprtem stanovanjskem prostoru. Mešanica propana in butana z zrakom se vname že pri najmanjšem plamenčku ali iskri in nato eksplozivno zgori. Pri tem nastane izredno vroč plamen, ki lahko povzroči hude opekline. Zračni pritisk pa naraste tako sunkovito, da raznese okna in vrata, popokajo pa tudi zidovi. Moč eksplozije zavisi od količine plinske mešanice, ki se je nabrala v stanovanjskem prostoru. Eksplozija lahko nastane, če iztekajoči se plin prepozno prižgemo na plinskem trošilu (rešoju). Ni nujno, da pride v takšnem položaju do rušilne eksplozije, vendar pa nas lahko nastali plamen oplazi po obrazu, rokah ali laseh in s tem povzroči opekline. Požar, ki nastane zaradi nepredvidenega uhajanja plina pri štedilniku, pogasimo, če jeklenko takoj zapremo. Pri tem ocenimo trenutni položaj in ostanimo mirni. Plin, ki gori, ni tako nevaren kot plin, ki uhaja in je zmešan z zrakom. S pravilnim ukrepanjem zanesljivo preprečimo nesrečo. Hladno jeklenko takoj odnesemo iz ogroženega prostora na prosto. Kako pogasimo goreči plin Z mokro krpo primemo ventil in ga zapremo. Ce se je jeklenka segrela, jo ohladimo z vodo, da se ne pregreje. Odnesti pa jo moramo iz prostora in jo še naprej ohlajati. Ce jeklenke ne moremo pogasiti, 'pustimo, da plin gori, vendar jeklenko ves čas ohlajamo z vodo. Gašenje je mogoče s C02 - (ogljikov dioksid), gasilnimi aparati, balonom ali z aparatom na prah. Dovod plina po gumijasti cevi Dovod plina iz jeklenke do gorilne ali kurilne naprave speljemo po gumasti cevi ustreznega premera. Vedeti je treba, da guma sčasoma preperi, da v kuhinji ali v prostoru, kjer je nameščeno plinsko trošilo, nima vedno primerne temperature ter okolja in da je zavoljo tega potrebno gumasto cev zamenjati. Cev se lahko tudi mehansko poškoduje. Brž, ko opazimo spremembo na dovodni cevi, je najbolje, da jo takoj zamenjamo z novo. Pri zamenjavi cevi in jeklenke je treba preizkusiti z milnico tudi priključek na štedilnik ali peč - plinsko trošilo. Pravila pri ravnanju z jeklenko Plinska jeklenka z utekočinjenim plinom ne sme biti nikoli napolnjena do vrha. Polnih jeklenk z utekočinjenimi plini ne smemo v nobenem primeru segrevati preko temperature -f-40°C, (zato je ne postavljajte v bližino peči, na sonce ali h kakemu drugemu toplotnemu viru). Jeklenka z utekočinjenim plinom mora med odvzemom plina stati pokonci. Jeklenka oddaja preko svojega ventila vedno le plinsko fazo, ki je nad tekočino. V jeklenki se doseže ravnotežje pri odvzemu plina, ker ga prav toliko odda tekoča faza. Drugačna situacija nastane, če jeklenka leži vodoravno ali je obrnjena z ventilom navzdol. V tem primeru brizga iz ventila tekoča faza. Ce jeklenko TNP tresemo, tekoča faza pri iztekanju takoj prične ,tc izparevati. Pri tem je potrebuj ^ plota iz okolice, ki se začne ohlal;L vati. Če pridemo pri tem v dot^ tekočo fazo plina, lahko dot>lP ozebline. ‘X. £ Poškodovanih ventilov ne s_ popravljati uporabnik jekleni sam. Jeklenko s poškodovani^1^, ^ nedelujočim ventilom je treh3 j niti dobavitelju, čeprav je še Ejj na. Hkrati je treba dobavn sporočiti okvaro na ventilu. ,, 3lir/ Jeklenka naj bo dobro izol od toplote. Iz jeklenke naj plin ne uhaja . Prostor, v katerem uporabi)31 jeklenko, naj bo dobro zračefl’ Temeljito zračenje je potret t prostoru, v katerem uporabi)^ grelne premične plinske peš1' Kontrolirajte tesnilko pri16 9 latorju pri vsaki menjavi. & Tesnost plinske napeljave , trolirajte z milnico in čopiče11j se pojavijo mehurčki, pome13' plin uhaja). ^ Ce ugotovite, da plin uhaj^jV, prite ventil na jeklenki ter ^ odprite vrata in okna. Elektr* ,; ga stikala za prižiganje svetlo^j)^, teles ne uporabljajte, ne vžigalic ali vžigalnika ter odprtega ognja. Jeklenko odnesite na prosto. Jeklenke ne postavljajte11? hranite v prostoru, ki je niz) okoliškega terena. Kontrolirajte dovodno cev in jo po potrebi zamenj3^ * Pri kuhanju pazite, da so ■ficfi dV-vrilrvilri Iri llVl k »i4! samo tisti gorilniki, ki jih potrebujete. Kontrolirajte P' je gumbov. ^ Prezračujte prostor, v k3 g#:) imate jeklenko ali plinsko tr ^ j Plinsko napravo dajte v P^ najmanj enkrat na dve le opazite okvaro na plinski n3F ‘ ali napeljavi, pokličite doba ^ oziroma pooblaščeni servis- ^ Ne smemo se sprijaznitiz gpfc/! jo, da so nesreče neizbežn6^^ memimi vnaprejšnjimi lahko zmanjšamo njihovo » po11\[ in težo, če jih že ne morem0 LjeMc noma izločiti. Varstveni bodo uspešni samo tedaj, , bomo vsi delavci poznali111 ^ Mc njevali svoje dolžnosti ^tjo pjri duer poVi« mo vse delu. nevarnosti P13 mlin - 3/0/ JU£5 dOCE -/zoft/e./ TISK. VANAb- SKD TEZlRc EbEM ObBRA VSV AVSENIk PRVI netto ANTE Kova- čič m PRVO TUTRA- n/i Mercator 2A<5R-\rv /na- bALTS VANKA t/JDl- JANS -R&FČi f "a«« OBUPA,-HOZT TORMACJ. TONAM PRih/est KRAJ. SkuPN NEZ- NANEC KilffcovAoa: EbCM Ob MB P&b S£M7 KAND! pzmsK denar NA 0-STANO VAr MESTO GAMS MO*OL-T A V OST UNITED STATES LADO IESK0VM USTNIK. TOVARNI 1 MOŽ C-VALENTI bEcsrnj-c.t &V“ I# NAŠ NAIVE- tl! PolffTok POTOPI- TEV KONEC /biOTOtA je SORSit/ feser. ČOLN rzop SMUčAJL- KAAlEAlk t POPULA- RNA GLASBA ‘IS ’-lS SK-: veviK. IVANKA VPHCVcAk OSNOVNI droanii A N C, L. Hoško IH E ANTON tfER- MOTA- »h" DRUGO„ NATVEC vafon- SKO MESTO IŠVAN. VRAKITC OS MS A. l iH i 1 ilVAL 50#j£>{ OKVAKA VOJAČKA fae- HACnA OPNA- ivd sAercato« SLABA OCENA IZMECJO KENSKL AR RAt>k?p POLIC SiMeSKi ČES/CC PRIPAD- NICA Stb BOSNE KOtEKT TApoR KRAJ PRI KEKI AOANM AMPER XAGA SIVEC rpnskj Skoopj. TEČA7 DE LO hSoi/feo. KJiiiA- tae pon % SEKTOR. ZA TRŽNO KOHO-N/C-IRANje V CGPbttO PLETENA STEKLENICA .Šolska ■ KNJIGA- HEbN. OlNAkA IA „ POMOČ NIPIČ AJ-fil TONE SLOD- NJAK PETER. OARf. KONEC MOLlTVŽ bOHAČE ŽENSKA IHE /NDOSr. KASTLIA} POKRA7. VGRČPI DAVNI TREBI -VALCI PUtENEJ. PCtprn* 'NOBEL alepen DIŠEČA fAČIHBA visok.1 VPMovi HETER ko ^ AV SkifM- ORMVP. KOPHO A O&ZŽMJC "X VOOO Br/Šc H/N/AT. IZDELAV, PBTEkTA HEL/ŠČt S IBS. MOŠKO IME KEKA VANG- LIV/ JA CPEA KEOK-M /ME > nocoh. KLUP, / $&L- AVA vAs PKI LJUBU S SHOdi) sva eu*. krat rpu OPATI-Tl TAbkAN. Sko GAfLb-NEP-A V A- fi$f i. DELO Afričani smo, da je gost današnje nagradne križanke znan vsem, saj je to g^sii a jslovenska časopisno založniška hiša. V tiskarni te hiše tiskajo tudi naše $ Sa ° ^er ^-ižanka tudi tokrat ni težka, pričakujemo veliko pravilnih rešitev. Mam nagrado bosta dva reševalca, ki ju bo določil žreb, prejela knjižno nagrado, ’ 110 CGP DELO. rešitev iz prejšnje Pancar ^ado or^U’ ^ vozilna nier- ef°n 22i-044na’ Aškerčeva 3- Maja Hočevar Izid žrebanja nagradne križanke iz prejšnje številke Zopet smo prejeli kar precejšnje število rešitev. Do roka je na naš naslov prispelo 728 rešitev. Vse sicer niso bile pravilne, toda med temi je komisija izžrebala deset reševalcev, ki bodo po pošti prejeli nagrade. Tokrat jih je pripravil Studio za ekonomsko propagando. Nagrajenci so: 1. Milka LOGAR, Mercator-Kmetijska zadruga Logatec, 61370 Logatec, Tovarniška 3 2. Nada KOSTEVC, Mercator-Agrokombinat Krško, DSSS, 68270 Krško, C. krških žrtev 52 •3. Maks STERLE, Mercator-Nanos, TOZD Trgovina, 61381 Rakek, Trg padlih borcev 2 a 4. Ivan BAŠ, Mercator-Velepreskrba, TOZD Grosist, 61000 Ljubljana, Slovenčeva 25 5. Marjana BREZOVEC, Mercator-Konditor, 61000 Ljubljana, Oražnova 12 6. Marta REPAR, Mercator-Velepreskrba, TOZD Standard Novo mesto, prodajalna DVOR 7. Rudi ČELHAR, Mercator-Nanos, TOZD TMI Postojna, 66230 Postojna, Mesnica 1 8. Pavel PRAŠNIKAR, Mercator-Rožnik, TOZD Golovec, sal-dakonti 9. Mirko GAMZER, Upokojenec, Mercator-Sloga, Gornja Radgona, 69250, Partizanska 52 10. Gordana BABIČ, Mercator-Sadje zelenjava, 61000 Ljubljana, Poljanska cesta 46/a Radenci, ta lepi letoviški kraj v severovzhodni Sloveniji, so vedno zanimivi. Že v samih Radencih se dogaja toliko zanimivega in pestrega, da tam ni nikoli prav nikomur dolgčas. Hotel Radin, ki je »srce« Ra-denc in v tem letoviškem vrvežu osrednji objekt, ponuja vedno polno presenečenj. Snega je zdaj sicer dovolj, vendar prav vsi nismo smučarji. Vsakdo letnega dopusta ne porabi naenkrat - samo poleti. Radenci pa so zanimivi in vabljivi skozi vse leto. Zakaj ne bi nekaj prijetnih in koristnih dni preživeh tam prav zdaj?! Nadvse vabljiv sedemdnevni zimski paket so pripravili prav v hotelu Radin. Ugodnost je takšna, da jo je škoda zamuditi. Ugodna je že cena: za sedem dni le 4.235 dinarjev. »Paket« je res poln vsega; naj vse po vrsti naštejemo. din. Povedati pa moramo še to, da boste za enoposteljno sobo doplačali le 345 dinarjev. Vabljivi paketi v hotelu Radin veljajo še vse do konca meseca aprila. Dolgčas vam ne bo nikoli, saj boste svoj prosti čas lahko tudi kako drugače porabili na sprehodih po lepi okolici, na ogledu razstave likovnih del, v branju knjig, spremljanju TV programa, v muzeju Radenske. Tole je bilo prvo obvestilo iz Ra-denec. Drugo pa vas želi spomniti na to, da bo v Radencih tudi letos Maraton treh src. Ta bo, lahko rečemo, že tradicionalen. Tretji Ma-faton bo sicer šele v soboto, 30. aprila, vendar pa je že čas, da začnete razmišljati o udeležbi. Seveda je tudi že čas, da pričnete s treningi. Ti so še kako važni, da si za maratonske napore naberete pravšnjo mero moči in vzdržljivosti. Tako si boste povečali možnosti za boljšo uvrstitev. Lani je Mercator že sodeloval na Maratonu treh src v Radencih. Pričakujemo, da bo letos naš od- Trim kabinet v hotelu Radin - priložnost za vsestransko razgibavanje gostov. Seveda je v to ceno vključenih vseh sedem polnih penzionov. Naj povem, da je hrana v hotelu Radin okusna, raznovrstna, in tudi za še tako izbirčne bodo našli nekaj pravega. Neprestane skrbi, različne obremenitve in hiter tempo življenja nas včasih napravijo tudi zaskrbljene: kaj, če je morda kaj narobe z našim zdravjem? Odgovor na to bodo v tem času, ko boste bivali v Radencih, dali zdraviliški zdravniki. Opravili boste celovit zdravniški pregled in tako dobili tudi odgovor na vprašanje, kako deluje motor vašega telesa, srce. Hotel Radin ima za svoje goste tudi pokrit bazen. Vstop v bazen bo za vas prezplačen, dvakrat se boste lahko kopali tudi v C02 kopelih, in če ste ljubitelji savne, bo- , ste tudi v savno odšli enkrat brezplačno. V hotelu Radin je tudi piv- | niča mineralne vode. Lahko se je boste napili po mili volji. Večeri so prav prijetni v kavami Park, koder je tudi glasba. Za pen- j zionske goste je vstop brezplačen. Ugodnosti je torej veliko, vse to za sorazmerno nizko ceno 4.235 L. ziv še večji. Sicer pa, več o maratonu v naslednji številki Mercatorja, tokrat pa le še lep pozdrav iz Radenske. Mile Bitenc KUPON ZA POŠILJANJE KRIŽANKE I I Ime in priimek____________________ | I --------------------------------- , ___________________________________ I Naslov iz delovnega mesta ___ | __________________________________ I I ---------------------------------- I DO ali TOZD --------------------- ---------------------------------- I Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna I križanka, sicer rešitve, čeprav I bo pravilna, pri žrebanju ne | bomo upoštevali. j -----------------------------------J I C Umor lahko je tudi umetnost, če le preveč ne teče kri, Posebna Agatina spretnost |I=-1| | ■ 1 bili so strupi vseh zvrsti. Ta mesec mnogo premišljujem. In nekaj skupaj mi ne gre. Pa bolj, ko z znankami modrujem, manj kdo kaj pametnega ve. Ko Dan žena se približuje, nekako logično se zdi, da ženski spol načrte kuje za novih plodnih leto dni. A šmenta, stara je bilanca nekako bleda, brez soli! Kot da bilo bi leto spanca, in nimam kaj pokazati! Sramotno je, neodgovorno! Prav vse adute imam v rokah, ki dokazujejo nesporno, da ženski gre, če ni je strah. Enakopravnost je priznana. Iz tega logično sledi, da mi je možnost vsaka dana- doseči vse, kar se mi zdi: Emancipirano hitim na delo, ko zjutraj dan se prebudi. In rečem si: »Ne bo me vzelo še drugih par obveznosti!« Zato aktivno sodelujem, če že pravico to imam, tudi tako, da sestankujem in družbi, pač, kar morem, dam. . Popoldne pa enakopravno pridelam še kak honorar, kar za življenje enostavno še vedno važen je denar. Enakopravnost mi priznava tudi potomec, ki želi, da skupaj nogomet igrava. Kaj mame vse ne doleti! Pozabljati ne smeš kulture, v nič dajat 'družabnosti. In čar preredke proste ure porabiš v prid zunanjosti. Nič ne pomislim, ko sprašuje, kaj si za Dan žena želim: »Pletilke, volno - da brez nuje en ženski dan živim!« Marija Malus • M-Mednarodna trgovina tozd Contal In tudi v športu ni razlike. Med koli spretno zna zavit. Efekt te Hannine odlike . gre ženskem’ spolu vsemu v Prld' 5 Emancipacijsko misleči potrebno mnogo je duha, da zna ob priliki postreči kot nežna inspiracija. Prep-ešne misli je budila -noči neštetih up varljiv. Na svoj način je porabila spoznanje, kje je trši spol ranljiv. Železna volja in odločnost sta dva pomembna faktorja, ki garantirata bodočnost, če ju ima državnica. Prepričevala je rojake po svoji širni Francijii, da ženske moškim so enake po umu in odločnosti. ■ . m ivlercatoC Čisto na koncu mi je kanila v glavo misel, ki se mi sploh ne zdi neumna: če so moški že nekakšni kavalirji, bi prav lahko dopustili, da bi bile ženske v tej enakopravnosti bolj enakopravne kot oni. Glasilo delavcev in nih kmetov SOZD Mercator« sub. o., Ljubljana, Aškerčev'^ Izdaja Center za obvešča SOZD j, Uredništvo: Aškerčeva Ljubljana Ureja uredniški odbor: b stina Antolič, Jože Četver stina Antone, Jože ,, i - Sonja Dolinšek, Sergej Pa (y- nost, Anton Kočevar, Nada htar in Mirko Vaupotič ^ Odgovorni urednik Jaro Q< vak (telefon: 221-044) ^ Novinarka Vesna Ble>'v’e *0; [V ‘ih (telefon 221-010) . IpSr '“i Tajnica redakcije Katjah novec (telefon: 221-010) „ na" Nr Tehnični urednik Dušan t0 ( jovic Tisk ČGP Delo Igh Oproščeno temeljnega o io]r K r- Glasilo prejemajo ne* gle kmetje, učenci v gospou^Vt^ j in upokojenci SOZD Me'C ^ Naklada: 12.000 izvodov