Poštnina plačana v gotovini
Leto XX., št. 207
Ljubljana, sreda 6. septembra I939
Cena 2 Din
Jpravnistvo juDliana, &natl|evo C — Telefon ste* 3122 3123. 3124 3126 3126. nseratni oddelek? Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 in 2492 Jodružnica Maribor Grajski trg št. 7
Telefon št. 2455. 'odružnica Celle: Kocenovo ulice
Telefon st. 190. iačuni ori pošt ček. zavodih: ljub Ijana it. 11.842, Praqa čislo 78.18C VVien st 105.241
izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Urean <st vo: s u bi | a na, Knafljevc ulica S, reletor <122, 3123, 3124, 3125 3126; Mariboi 3rajski trg stev 1. telefon stev. 2455; Telie Strossmaverjevo ulico stev 1 telefon stev 65
<?okoDiS' se ie
Vsi smo s Teboj, nas kralj!
Sredi nove vojne vihre, ki se je raz-besnela v Evropi, se ves narod Jugoslavije v radosti in vdanosti združuje okrog svojega mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra IL, ki praznuje danes rojstni dan in stopa v sedemnajsto leto svoje starosti. Vsa Jugoslavija je želela na najsvečanejši način proslaviti ta krasni narodni praznik. Okoliščine zahtevajo, da so opuščene velike parade in druge nameravane javne svečanosti. Zato pa bo današnji praznik proslavljen tem prisrčneje z molitvijo, da nam dobra usoda ohrani mladega kralja, ki se razvija v čilega in bistrega krmarja junaške države.
Ko dopolnjuje naš mladi kralj danes šestnajsto leto svojega življenja, mu preostajata le še dve leti do onega dne, ko bo od kraljevskih namestnikov prevzel polno kraljevsko oblast. Ako upoštevamo najlepše uspehe, ki jih je do-s«!gel pri dosedanjem svojem šolanju, tedaj bosta dve leti zadostovali, da se dopolni izšolanje mladega kralja, tem bolj ko vemo, da se v našem mladem kralju krije duh stroge vdanosti izvrševanju dolžnosti.
Letos v juniju je mladi kralj z odličnim uspehom dovršil srednjo šolo. Srednješolski študij je pričel v marcu 1935. Treba je z občudovanjem priznati, da je v tako kratkem času, v štirih letih in pol, z odličnim uspehom dovršil vseh osem razredov in položil zrelostni izpit. Priznanje je tem bolj zasluženo, ker je kralj poleg šolskih predmetov, ki so mu jih izbrani učitelji predavali po splošne mučnem načrtu, kakršen velja za vse ostale srednješolce, moral študirati tudi druge predmete, ki so neobhodno potrebni za njegovo izobrazbo spričo dolžnosti in nalog, ki ga čakajo, čim postane polnoleten.
Kot dijak je bil naš mladi kralj vsestransko neoporečen, voljan in vesten. Niikdar ni izostajal od pouka, nikdar prihajal prekasno. Vse domače in šolske naloge, ki so mu bile naložene kakor vsakemu drugemu srednješolcu, je vedno skrbno sestavljal.
Že po prirodi zelo družaben, si mladi kralj s svojim neprisiljenim nastopom, z odkritosrčnostjo in iskrenim značajem takoj pridobi simpatije vsakogar, s katerim načne razgovor. Prerana izguba vzvišenega očeta mu je zadala nalogo, da se hitreje pripravi za bodočnost, ki stoji pred njim in nami vsemi. Po zaslugi svojih lastnih vrlin, po skrbnosti svoje kraljevske matere, Nj. Vel. kraljice Marije, kateri je vdan z brezmejno sinovsko ljubeznijo, in po prizadevanju Nj. Vel. kneza namestnika Pavla, katerega toplo spoštuje, naš mladi kralj že zdaj opravičuje velike nade, ki jih stavi vanj ves narod Jugoslavije.
Borba našega naroda za svobodo in . zedinjenje je bila dolga in mučna. V j
tej Borbi sredi težkih in slavnih dni Je bila naša narodna dinastija Karadjor-djevičev od Vožda Karadjordja do Viteškega kralja Aleksandra I. na čelu naroda, ki se je okrog svoje dinastije zbiral v vseh usodnih trenutkih svoje zgodovine. V pričetku borbe za svobodo je stal na čelu slavni Vožd Karadjor-dje. V pričetku borbe za zedinjenje je vodila narod svetla osebnost kralja Petra I. Pri izvojevanju svobode in zedinjenja vsega jugoslovenskega naroda nam je stal na čelu oče našega mladega kralja, blagopokojni Viteški kralj. Njihovih zaslug ne bosta zgodovina in narod nikoli pozabila.
Globoko vdan svoji narodni dinastiji je naš narod pri vsej veliki tugi, ki mu je bila povzročena z gnusnim marsej-
skim zločinom, globoko prepričan, da bo njegova domovina, pridobljena v krvi in borbi z neštetimi žrtvami, imela v sinu tragično padlega Velikega kralja svoje poroštvo in da bo mladi kralj po vzgledu svojih slavnih prednikov znal voditi svoj narod k sreči in napredku.
V tej prisrčni vdanosti do svoje narodne dinastije bo narod v vsej Jugoslaviji danes iskreno praznoval rojstni dan svojega mladega kralja. Podal bo nov dokaz svoje globoke ljubezni in svojega neomajnega zaupanja, zraven pa bo dal najtoplejšega izraza iskreni želji, da ostane naša domovina sredi nove velike in krvave dobe, ki je pravkar spet nastopila, čim manj prizadeta in v miru ohranjena za srečno bodočnost rodu in kralja.
I ske možnosti, M jSh nobena sila ne bo mo-I gla uničiti.
| Preko jugoslovenstva koraka sokolstvo k slovanstvu in k sodelovanju vseh narodov, ki verujejo v zmago misli in pravice nad sovraštvom in silo. Sokolstvo dobro čuti, da gre v današnjem svetovnem me-težu v prvi vrsti za to, ali se bo priznala manjšim narodom pravica do svobodnega življenja. Zato naše sokolstvo naglaša solidarnost vseh ogroženih v obrambi človeškega dostojanstva, na prvem mestu pa vseh sosednih in prijateljskih narodov na Balkanu in v srednji Evropi.
Bratje in sestre!
Sokoilstvo kljiub vsem težavam in nepri-likam, ki zadeva ob nje dandanes, napreduje dalje in je odločno sklenilo, da nadaljuje svoje delo.
Naše sokolstvo smatra poleg vseh rednih poslov za svojo najvažnejšo nalogo, da dočaka leto 1941. in dan polnoletnosti svojega vzvišenega vladarja, pod čigar vzvišenim starešinstvom je doseglo toliko uspe
izkazovanja tradicionalne vdanosti in zvestobe vladarski hiši Karadjordjevičev prinese končne rezultate Petrove petletke pred njegov prestol in da tisti dan proslavi z veličastnim sokolskim zletom v našem krasnem Beogradu, prestolnici vseh Jugo-slovenov.
Sokoli! Sokolice!
Naš kralj je naše upanje, naša vera in naš ponos! Na našo narodno dinastijo Karadjordjevičev gledamo kot na najvzviše-nejši simbol vsega, kar naš narod druži v močno celoto, in kot na najvarnejše jamstvo za zbiranje vseh narodnih sil okoli prestola in naše s slavo ovenčane vojske.
Zaradi tega, bratje in sestre, se glasi naš klic:
Na posel brez oddiha na vseh toriščih sokolskega dela, z vero v same seac, z vero v zmago naše sokolske stvari!
ŽIVEL NJ. VEL. KRALJ PETER n!
ŽIVEL VES KRALJEVSKI DOM!
ŽIVELA JUGOSLAVIJA! ZDRAVO!
hov, v polni moči ln poletu in da razen	Uprava saveza SKJ
^■^■C3«010101CD10i0«010101CDBCDlCDlC31C5iC310
Prisega rezervnih oficirjev
Za rojstni dan Nj. VeL kralja je bil zamišljen velik skupni pohod rezervnih oficirjev iz dravske banovine v Beograd, na Avalo in Oplenac. Nameravali so prisostvovati veliki vojaški paradi na Banjici ter se pokloniti svetlemu spominu pokojnih Karadjordjevičev in padlih junakov. Ob tej priložnosti so naši rezervni oficirji nameravali izročiti ministru vojske in mornarice g. armijskemu generalu Milanu Nediču krasno izdelano , spomenico, v kateri je na prisrčen način izražena vdanost nas vseh mlademu kralja in kraljevskemu domu. Veliki dogodki, ki so nastopili v Evropi, so preprečili izvedbo lepo zamišljenega načrta. Izlet je odpadel, vendar je pa posebna deputacija odnesla spomenico gospodu vojnemu ministru. Spomenica pravi: Klanjajoč se v globoki pobožnosti
nesmrtnim sencam velikega kralja Osvoboditelja in Viteškega kralja Zedi-nitelja, pod katerih vodstvom je naš narod s silo orožja in po ceni največjih žrtev uresničil svoje stoletno hrepenenje po svobodi in zedinjenju,
in večnemu spominu Neznanega junaka kot simbolu najvišje žrtve in svetlemu vzoru požrtvovalnega izpolnjevanja dolžnosti v službi kralja in domovine, obnavljamo rezervni oficirji iz dravske banovine v duhovni skupnosti z vsemi tovariši sirom prostrane domovine pred vami, gospod minister, slovesno zagotovilo: da hočemo slediti primeru neštetih borcev, ki so v teku stoletnih borb neustrašeno zastaviti in žrtvovali življenje za svobodno in nedeljivo Jugoslavijo, da hočemo kot vojaki in državljani storiti vse, da se v sedanjih resnih trenutkih ves narod strne v slogi, moči in edinstvu ter da ojekleni vse svoje moči, da more povsod, vsekdar in v vsakem položaja braniti z orožjem svojo svobodo, državno neodvisnost in neokrnjenost rodne grude, težeč za izpopolnitvijo svojih dokončnih idealov;	-^ISFniMSI
da, zvesti zadani prisegi do groba, nikdar ne bomo zapustili svetih znamenj vojnih zastav in da hočemo vse svoje telesne, duhovne in moralne sposobnosti posvetiti čim častnejši in uspešnejši vršitvi poverjenih nam vojaško-starešinskih dolžnosti v trdnem prepričanju, da bo sleherni Jugosloven v polnem razumevanju in rade volje prevzel vsako žrtev, da bo naša narodna vojska moralno in materialno sposobna za obrambo naroda in države.
Neomajno verujoč v vojaške vrline hrabrega jugoslovenskega vojaka in zaupajoč v vodstvo naše proslavljene vojske, vas prosimo, gospod minister, da našemu vrhovnemu komandantu Nj. Veličanstvu kralju Petru II. sporočite naše iskrene želje in čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu in ga zagotovite naših globokih čustev zvestobe in vdanosti ter naše odločne pripravljenosti, da se vedno odzovemo njegovemu klicu na braniku domovine.
Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Peter H.!
Naj živi ves kraljevski dom!
Naj živi Jugoslavija in njena zmagonosna vojska!
Dnevi oddiha in okrepčila v) počitnicah
Sokol ob rojstnem dnevu svojega starešine
Bratje in sestre!
šestega septembra proslavlja jugosloven sko sokolstvo skupno z vsem narodom z radostjo v duši in z globokim občutkom ljubezni, zvestobe in vdanosti rojstni dan svo,jega mladega vladarja Nj. Veličanstva kralja Petra H.
V hišah božjih, v šolah in javnih ustanovah. v vojaških taborih in sokolskih domo vih, širom cele naše velike in zedinjene domovine, pa tudi izven nje, kjer prebivajo našL rojaki, pošiljajo Sokoli in ljudstvo, kmetje in meščani, delavci in intelektualci, staro in mlado, združeni v eni misli in enem občutku, na današnji dan Najvišjemu vroče molitve za zdravje, srečo in dolgo življenje svojega ljubljenega vladarja, na katerega polagajo svoje največje nade.
Naš mladi kralj, ki mu je usoda odločila, da nosi že v letih prve mladosti kraljevsko krono, se razvija in krepi duševno in telesno, v veselje domačih ljudi in občudovanje tujcev, dozorevajoč tako od leta do leta za težke dolžnosti vladarja in voditelja naroda, ki mu jih je njegov veliki oče, Viteški kralj Zedinitelj, s toliko častjo zapustil v dediščino. Vzgojen v narodnem duhu, odlikujoč se že danes z vsemi vrlinami naše rase, dinastije Karadjordjevičev, predstavlja Nj. Vel. kralj Peter II. s resnici ponos in upanje nacije, tako da so na današnji dan po vsej pravici obrnjeni k njemu pogledi vsega naroda ter vse naše misli in želje.
Kraljev rojstni dan pada letošnjega leta med dneve svetlih jubilejev, a tudi resnih dogodkov. Proslava kosovske bitke, cerske, kolubarske in suvoborske zmage, sedemdesetpetletnica od ustanovitve prvega Sokola v Jugoslaviji itd. — so podčrtale še krepkeje splošno voljo naroda, da se obvarujejo sadovi teh junaštev za vsako ceno, brez ozira na bridke izkušnje, ki nas morejo zadeti v usodnih dneh, ki jih pre-
življa Evropa, katerih pa naš narod nikakor ni zakrivil.
Jugoslavija ne zahteva drugega kot to. da obvaruje, kar ji po pravici in doprine-senih žrtvah pripada; zato hoče vsako ped svoje zemlje braniti pred vsakim nasiljem z združenimi močmi vsega naroda, s pogledom, polnim vere uprtim v mladega kralja.
Največja želja našega naroda sta mir in napredek ob sodelovanju vseh, a še dragocenejša od miru je narodova svoboda in čast! To vzvišeno načelo, ki je vedno vodilo narodno dinastijo Karadjordjevičev, predstavlja i najvišjo vrednost sokolske ideje in sokolskega dela.
Kot izrazito nacionalna in nepolitična organizacija, ki so ji vsi deli naše domovine enako pri srcu, a ki ji je celota države in naroda najvažnejša, bo sokolstvo iz vsega srca pozdravilo vsako delo, čigar plodovi se kažejo v ustvarjanju čim ožje duhovne skupnosti v naši domovini, v zadovoljstvu vseh delov naroda, v pomirjenju notranjih nesoglasij in učvrstitvi celote. Mi Sokoli smo svojo pot določili že davno, tedaj ko so naši bratje za ideale jugoslovenstva padali na bojnih poljanah in umirali na vislicah. In te dobro premišljene, z delom tolikih intelektualcev in s krvjo najplemenitejših junakov posvečene poti se mi ne moremo in nočemo odreči. Nikomur ne želimo kaj vsiliti, vendar pa tudi nam nihče, ki je pameten, ne sme odrekati pravice, da v svoji državi, v Jugoslaviji, porabimo vse svoje konstruktivne sile za širjenje misli narodnega in državnega edin-stva, ki je — pa naj se je potem zgodilo karkoli — to državo ustvarila, in brez katere, po našem globokem prepričanju, njena popolna varnost in njen procvit ne moreta biti dovolj zajamčena. Imamo razumevanje za vse realnosti, enako kakor oni, ki drugače mislijo, ne morejo stremiti za
razdvajanjem, ampak za zbliževanjem. Ravno zato st nam zdi nei.i -6oča že sama misel, da bi v Jugoslaviji, če se upravlja v narodnem, demokratskem in svobodnem duhu, mogel kdorkoli ali v kateremkoli kraju ovirati rodoljubno delo jugoslovenskega sokolstva, čigar preteklost izpolnjuje najsvetlejše strani hrvatske, kakor tudi srbske in slovenske borbe za osvobojenje izpod tujega jarma.
Ako bi se pa to vendar zgodilo, tedaj mora vsakdo vedeti, da sokolstvo danes bolj ko kdaj p°prej čuti v sebi moč, da se vsem poskusom nasilja najodločneje upre ter da z lastno pripravljenostjo in delavnostjo izvojuje sebi svobodo neoviranega dela za dobro kralja in Jugoslavije.
Jugoslovanstvo ostane naš svetli ideal tudi zato, ker se v našem sokolskem življenju ni nikjer kompromitiralo, ampak je nasprotno dalo sijajne rezultate popolne enakopravnosti in edinstvenosti, če so se našle skupine in posamezniki, ki so zlorabljali jugoslovenstvo: ali ni bilo tudi skupin in posameznikov, ki so zlorabljali srbstvo in hrvatstvo? V sokolskem jugo-slovenstvu se nikdar ni delala razlika med verami in plemeni, pa tudi ni bil nikoli katerikoli del favoriziran na škodo drugega. V tem in takem jugoslovenstvu, kakor so si ga zamišljali največji sinovi vseh treh plemen in ki se da odlično izvajati, ako pride v prave in poštene roke, bo sokolstvo i nadalje vzgajalo nove generacije, prepričano, da bo misel, ki je ogromni večini ne samo srbske, ampak tudi hrvatske in slovenske mladine dajala moč, da kljub tolikim carstvom izgradi državno svobodo, znova ogrela bodoče generacije, očiščene današnjih sporov krivic in ozkih vidikov, za veličino in procvit take Jugoslavije, kakršno smo si jo pred dvajsetimi leti vsi zamišljali.
Verno idealom narodnega ©dinstva in svobode, ostane sokolstvo zvesto tudi idealom slovanskega bratstva in slovanske vzajemnosti.
Za te ideale bo delalo toliko trdovratne-Je. kolikor bolj se zde danes ponižani in oddaljeni. Sokolstvo ve, da so vsi slovanski narodi, pa naj so na severu, zapadu, jugu ali vzhodu, vzrastli iz istega debla in d" skrivajo v sebi neizčrpane moči in velika".
Kakor vsako leto, je Nj. Ve!, kralj Peter H. tudi letos preživel del svojih počitnic na morju in na Gorenjskem. Prav posebno letos, ko je tako uspešno dovršil srednješolski študij in položil maturo, je bilo potrebno, da se čim bolj okrepi za bodoče naloge. S svojimi tovariši, ki so mu bili dodeljeni za družbo, je najprej užival solnčne dni v Miločeru na Južnem Jadranu, kjer se je pridno kopal in solnčil, ribaril, vodil motorko in nekajkrat obiskal tudi vojno mornarico v Bold KotorskL Iz Miločera je potem odšel na Bled. S svojimi tovariši je imel potem na Gorenjskem taborišče, v katerem je točno kakor njegovi vrstniki izvrševal vse naloge in dolž. nosti. Ves ča« je bival v taborišču, postavil je s tovariši leseno gorenjsko hišico, posebno rad pa je s tovariši veslal po Bohinjskem ježem. Zelo okrepljen se je pred nekaj dnevi vrnil s »vojo kraljevsko materjo v Beograd. Naša dva posnetka kažeta mladega kralja, kako je Ml čil in veder v letošnjih počitnicah.
'	2>JUTRO« št. 207.	■	%	■	Sreda, 6. IX. 1930.	-
Prvi razpleti vojne na zapadu
Francosko uradno ooroilio pravi: Na kopnem. v zraku in na morlu se razviiaio volaike operacije povsem normalno - Angleži obsipalo Nemliio z letaki — Srditi boii na vseh
poliskih Irontah
London, 5. sept. c. Preteklo noč so angleška letala že v drugič izvršila obsežne izvidniške polete preko cele Nemčije in odvrgla zopet nad tri milijone propagandnih letakov. Nikjer niso posegla v borbo z nemškimi letali ter so se vsa nepoškodovana vrnila na angleška letališča.
London, 5. septembra. AA. Reuter: Ministrstvo za informacije objavlja sledeče obvestilo:
Včeraj popoldne je kr. letalstvo izvršilo uspešne napade na nemške vojne ladje v Wilhelmshavenu in Bransbiltteln ob nstju Labe. Angleške bombe so napravile na nemških ladjah veliko škodo. V Brunsbiit-telu je bil izvršen napad na vojne ladje, ki so bile razvrščene ob obali. Vojne ladje so pretrpele ogromno škodo. Za časa teh napadov, ki so bili izvršeni pod zelo neugodnimi vremenskimi razmerami, so bila naša letala napadena od protiletalskih baterij ter je bilo nekoliko letal sestreljenih.
Wilhelmshaven, 5. septembra. AA. (DNB) Snoči okrog 18. ure je poskušalo 10 do 12 dvomotornih angleških bombnikov tipa Wickers izvršiti napad na izliva rek Wesere in Labe. še dosti prej, preden so angleški napadalci prileteli v bližino obale je poročevalska služba javljala njihov prihod, tako da se je prebivalstvo lahko pravočasno zaščitilo. Tudi obramba je bila pripravljena. Ob 17.50 so prileteli angleški bombniki v prostor, kjer so jih dosegli protiletalski topovi na izlivu We-sere in Labe, kjer jih je sprejel uničujoč ogenj protiletalskih topov in pomorskih sil. Napad angleških bombnikov, ki niti približno niso mogli prileteti do cilja, je bil preprečen s težkimi izgubami za sovražnika. Samo enemu angleškemu bombniku se je posrečilo priti do cilja, vendar pa se je zrušil zadet od protiletalskega topništva v pristanišču Wilhelmshavenu. Angleški bombniki sploh niso imeli časa metati bomb, ker so jih preganjala nemška lovska letala. Od skupno 10 do 12 angleških bombnikov jih je padlo osem in morda še več. Posadka angleškega bombnika, ld je sodeloval pri napadu, je bila ujeta, medtem ko je pilot bil smrtno zadet v času zračne borbe.
Pariz, 5. septembra. AA. Uradno poročilo z dne 4. septembra zvečer pravi, da se Zveze s fronto postopno urejujejo. Francoske pomorske sile so prispele na kraje, ki so jim bile določene. Letalske sile so začele s potrebnimi izvidniškimi poleti.
Danes je bil izdan tretji francoski vojaški komunike, ki zopet samo na kratko ugotavlja, da akcije na kopnem, na morju in v zraku normalno napredujejo.
V vojaških krogih izjavljajo, da je sedaj položaj na franeosko-nemški fronti povsem drugačen, kakor leta 1914, ker imata obe strani svoje utrjene postojanke. Za vsako akcijo so sedaj potrebne večje koncentracije čet in skrbne priprave, ter zato doslej še ni bilo pomembnejših akcij.
Prvi alarm v Parizu
Rim, 5. sept. b. Po semkaj dospelih poročilih so pariške sirene dale davi ob 3.40 prvi alarm zaradi bližanja sovražnih letal, ki so nato krožila nad Parizom. Alarm je trajal do 7.10 zjutraj, torej okoli štiri ure.
Prva angleška pomoč Franciji — 20 divizij
Pariz, 5. sept. o. Računajo, da bo Anglija poslala za prVe vojne operacije v Francijo najmanj 20 motoriziranih divizij in potrebno število pomorskih ter letalskih edinic. V pariških meroda jnih krogih pravijo, da so angleške in francoske letalske sile že pričele davi na vse zgodaj bombardirati zapadni zid tako zvane Sieg-friedove črte.
Bobneči ogen]
na nemške utrdbe
Pariz, 5. sept. z. Vojne operacije na fran-cosko-nemški meji so se pričela včeraj zgodaj zjutraj. Z Maginotove linije je bil otvorjen topovski ogenj na nemške utrdbe, ki so jih obenem francoska vojna letala ponovno bombardirala. Danes popoldne ob 5. so otvorfli Francozi na vsej Maginotovi liniji tako zvani bobneči ogenj.
Pariz, 5. sept. o. S francoske fronte poročajo, da so po obsežni snočnji topniški pripravi davi rano francoske čete prodrle v bližino Siegfriedove črte nedaleč od Lnksemburga. Posrečilo se jim je zasesti nekatere nemške postojanke. Francosko topništvo je pomaknilo svoje cilje precej naprej. Tudi močni oddelki metalcev min ter elitne francoske pehote so v premikanju.
★
Irak napovedal
Nemčiji vojno
Bagdad, 5. sept. o. Vlada Iraka se je postavila na stran Anglije ter je izročila nemškemu poslaniku napoved vojne.
Novozelandski parlament odobril vojno napoved Nemčiji
London, 5. sept. o. Novozelandski parlament je danes soglasno odobril vojno napoved Nemčiji.
Tudi Južna Afrika na strani Anglije
Capetown, 5. septembra, c. Parlament je z 80 proti 67 glasovi sprejel predlog generala Smntsa o prekršitvi odnošajev z Nemčijo ter odklonU predlog predsednika vlade generala Herzoga, da naj odnošaji Ju-
žnoafriške unije do vojskujočih se držav ostanejo nespremenjeni, kakor da ni vojne.
Po svojem porazu v parlamentu je ministrski predsednik general Herzog stavil guvernerju dominiona predlog za razpust parlamenta. Ko je guverner to odklonil, je hotel Herzog izdati sam proglas, s katerim bi bil razpustil parlament in razpisal nove volitve. Kasneje se je posrečilo generala Herzoga prisiliti, da je podpisal svojo demisijo. S sestavo nove vlade, ki bo imela strogo nacionalni značaj. Je po* verjen general Smuts. Kakor se izve, je bil glavni pobornik Herzogove akcije, da bi Južnoafriška unija ostala nevtralna, vojni minister Pirow, ki je nemškega porekla.
Prekinitev odnošajev med Anglijo in Slovaško
Bratislava, 5. sept. AA. (DNB). Angleška vlada je odpoklicala svojega predstavnika pri slovaški vladi v Bratislavi. Isto-tako je slovaški minister za zunanje deve dal navodilo slovaškemu konzulu v Londonu, da se vrne v Bratislavo.
Kralj Jurij VI.
vojnemu ministru
London, 5. septembra. AA. Kralj Jurij VI. je poslal vojnemu ministru Hore Be-lishi brzojavko, v kateri med drugim pravi, da angleška vojska v toku svoje slavne in dolge zgodovine ni bila nikdar pozvana, da vodi borbo za pravičnejšo stvar, kakor danes. Angleška armada še nikoli ni šla v borbo za pomembnejšo stvar ter odločnejšo zaščito bodočnosti svetovne civilizacije kakor danes. Zelo dobro vem, da se zavedate dolžnosti napram svetovni civilizaciji in da bo vsak vojak svoje dolžnosti izpolnil z velikim junaštvom. V svoji molitvi bom prosil Boga, da vas oihrani in zavaruje vsakega poediiica.
Vojni minister Hore Belisha se je zahvalil svojemu suverenu za brzojavko* tako v svojem kakor v Imenu vseh angleških častnikov in vojakov.
Chamberlain — Daladieru
London, 5. septembra. AA. (Reuter). Chamberlain je poslal Daladieru brzojavko tele vsebine:
V trenutku, ko Velika Britanija in Francija skupno potrjujeta svojo vojno tovarištvo, ko sta se uprli napadu in branita stvar časti med narodi, pošiljam vam in preko vas francoskemu narodu prisrčen pozdrav. Nade na mir, ki smo jih tako vztrajno gojili, so izginile zaradi napada na Poljsko. Mi zdaj skupno prijemamo za orožje, ker vemo gotovo, da nikdar noben narod ni stopil v vojno za pravičnejšo stvar. Verujem, da žrtve, ki smo jih pripravljeni doprinesti, ne bodo zaman in da bo zmagala pravica.
Daladier je v odgovoru naglasil, da sta Velika Britanija in Francija pripravljeni združiti bratske napore za zmago po napadu na Poljsko.
Odgoditev angleškega parlamenta
London, 5. septembra AA. Predsednik vlade Chamberlain je v spodnjem domu izrazil mnenje, da bo tekočI parlamentarni dnevni red do četrtka izčrpan ter da bo tedaj predlagal, naj se seje odlože do srede prihodnjega tedna.
Nizozemci streljali
na neznana letala
Amsterdam, 5. septembra. AA. (Havas) Ker so se nad ozemljem srednje Holan-dije pojavila letala neznane narodnosti, je protiletalsko topništvo začelo nanje streljati.
Tudi včeraj je bilo bombardiranih več poljskih mest, med njimi Grodisk jugozahodno od Varšave, Zdunska Wolja pri Lodau, Kutno in Lisnčica.
Berlin, 5. sept br. Nemški listi pišejo zelo ogorčeno o postopanju Poljakov b nemškimi ujetniki. Netaaga pilota, ki se je moral spustiti a padalom, so ujeli, mu izbodli oči in ga nato ubili. Prav . tako so ubili vseh 31 nemških vojakov, ki so se s padali spustili za poljsko fronto. Osumili so jih špiona&e. Nemški listi protestirajo proti temu in naglaša jo, da ima Nemčija posebne oddelke, ki se s padali spuščajo n sovražno fronto. To niso vohuni, marveč redni vojaki. V tem primeru pa ne gre aa vojake teh oddelkov, ki jih še ni-ao začeli uporabljati, marveč za posadke
nemških letal, ki so se zaradi poškodb na letalih morala spustiti na zemljo s padali.
Zaplemba poljskega imetja v Gdansku
Gdansk, 5. septembra. A A. DNB: Na podlagi uredbe z dne 4. septembra se zapleni vse imetje poljske države, poljskih državnih ustanov in podobno v Gdansku. Izključno pravico razpolaganja s popisano imovino ima državni komisar. O zaplembi in rekviziciji pravnih in fizičnih oseb poljske narodnosti odloča državni komisar. Prav tako odloča tudi o odškodnini.
Poljska protiofenziva
Boji na poljskih bojiščih postajajo vedno bolj srditi Nemški uspehi na jugu, poljski na severu - Tretja poljska podmornica potopljena
Poljske čete so preteklo noč priredile protiofenzivo pri čerastohOvu in se jim je po srditih borbah kljub velikim izgubam in številčni ter tehnični nadmoči sovražnika posrečilo pregnati sovražnika in zopet osvoboditi Censtohovo. Konjeniška, brigada je pri Kovalevu prekoračila mejo Vzhodne prusije in prisilila nemške čete k zelo nerednemu umiku. V južni Poljski se nadaljujejo borbe, enako tudi v poznahj-skim vojvodstvu. Poljske čete so prešle na vsej fronti v ofenzivo in so prisilile nasprotnike k umiku, pri čemer so napravile mnogo ujetnikov. Nemški protinapad v smeri na Bialico je bil zavrnjen. Pri tem so poljske čete zajele dve motorizirani koloni. V poznan jski nižini preganjajo motorizirani in konjeniški oddelki umikajoče se nemške čete v dolini Odre. Nemci so poskušali presekati železniško progo proti Varšavi, kar pa se jim ni posrečilo. Pač pa so poljske čete ponovno zavzele Zbašin, prekoračile nemško mejo ki zasledujejo sovražnika na nemških tleh.
Pri Gdansku in Gdinji se vodijo srdite borbe.
Nemci so doslej le na nekaterih krajih prodrli na poljsko ozemlje, toda nikjer ne v globino nad 50 km.
Varšava, 5. septembra. AA. (Pat). Boji na južnem Poljskem in v poznan jski pokrajini se nadaljujejo. Hitri sunki poljskih čet proti nemški meji so povzročili zmedo v nemških četah. Pri preganjanju sovražnika so naše čete ujele veliko število Nemcev. Zabeležen Je močan protinapad na nemške motorizirane oddelke, ki so prodirali v južni Poljski v pokrajini Sieradza. Sovražnik je pustil na bojišču veliko število tankov, število ujetnikov je veliko.
Radiopostaja v Varšavi je objavila sledečo vest:
V zadnjem trenutku smo zvedeli, da je poljska brigada prekoračila mejo Vzhodne Prusije v okolici Kowalewa. Nemci so bili potisnjeni nazaj ter brigada nadaljuje napredovanje v notranjost Vzhodne Prusije.
Varšava, 5. se.pt AA. (Pat). Danes opoldne je vlada izdala naslednji proglas: Vlada poljske republike poziva vse državljane, naj ohranijo mir v trenutku, ko položaj zahteva potrebne preventivne uikre-pe. Vlada zagotavlja prebivalstvu, da bo izvedla delo državne obrambe do konca po ukazih vrhovnega šefa Poljske in njenih zaveznikov.
Varšava, 5. sept. c. Danes ob 9. dopoldne je 11 nemških bombnikov znamke 3>Heinkel« bombardiralo Varšavo. Leteli so v višini 500 m. Reuterjev dopisnik poroča, da so bombe povzročile mnogo požarov.
Pariz, 5. sept br. Iz Varšave poročajo, da je trenutni položaj na poljskih bojiščih naslednji:
„DaUy Telegraph" o trenutnem položaju
London, 5. sept. z. Posebni poročevalec »Daily Telegrapha« poroča s poljsko-nem-ške fronte: Nemški napadi v masiranih pohodih so sprva presenetili Poljake, ki niso bili pripravljeni na takojšnji udar Nemcev. Zato se je Nemcem posrečilo prekoračiti poljsko mejo in vdreti na poljsko ozemlje Toda Poljaki so se kaj kmalu znašli in se odločno postavili v bran. Zadnja dva dni vodijo poljske čete ogorčene borbe.
Večji uspeh, ki so ga dosedaj dosegli Nemci, je prodor skozi severni del koridorja, kjer so odrezali severni del koridorja od poljskega zaledja. Poljske čete v tem odseku niso bile dorasle nemški premoči in se tudi niso mogle postaviti z uspehom v bran. Zaradi tega so le ovirale prodiranje
nemške vojske in tako omogočile, da bo se poljske čete na ostalih odsekih fronte koncentrirale. Uspeh te taktike se že kaže, ker so se pričele ogorčene borbe. Nemci so se umakniti. Čete iz odrezanega dela koridorja se zbirajo sedaj nameji Gdanska, kjer so se pričele ogorčenj^borbe. Nemvi so se morali tu umakniti za več kilometrov in se vodi sedaj borba že na gdanskem ozemlju. Westerplatte se še vedno drži in vzbuja obramba Poljakov občudovanje, dasi ravno ni nobenega dvoma, da se bo morala Westerplatte slej ali prej vdati premoči.
V industrijskem okrožju Gornje Slezije se vodijo trenutno ogorčene borbe v okolici Katovic, Kraljeve Hute in Nikolajeva. Na tem področju se morajo boriti Poljaki ne samo proti nemški premoči, marveč tudi proti sabotaži nemškega prebivalstva, ki uničuje telefonske naprave, ruši mostove in na vse mogoče načine poskuša škodovati poljski obrambi. V Katovicah so Poljaki zaradi očitne sabotaže po prekem sodu ustrelili 30 Nemcev.
Na karpatski fronti nemške čete niso mogle prodreti preko prelaza Jablunke. Na obeh straneh so sedaj na tem odseku fronte koncentrirali zelo močne oddelke in pričakujejo pričetek velike bitke. Lep uspeh pomeni prodor Poljakov pri Lobau v Vzhodno Prusijo, dočim so pravtako prekoračile poljske čete nemško mejo tudi pri Zbašinu v poznanjski pokrajini, kjer se vodijo borbe sedaj na nemškem ozemlju.
Dopisnik doznava dalje, da se je vrhovno vodstvo poljske vojske odločilo izbrati ugodnejše postojanke in koncentrirati čete na krajši fronti, zaradi česar bo najbrže opuščena nadaljnja obramba obmejnih krajev.
Spuščanje s padali
v poljsko zaledje
Varšava, 5. septembra AA. (Pat) Dogodilo se je že ponovno, da so se Nemci s padali spustili v poljsko ozadje. Oblastem in prebivalstvu se je posrečilo, da so jih hitro polovili in prijeli. Sedaj uporabljajo Nemci novo metodo. Včeraj so se štiri osebe v uniformi poljskih vojakov spustile s padali. Sicer pa to ni prvi poskus očitnega kršenja vojnih pravil od strani Nemcev.
Nemška vojna poročila
Berlin, 5. sept. br. Nemško poročilo z vzhodnega bojišča naglaša, da nemške čete napreduje po določenem načrtu. Južno od čenstohove je bila po krvavi borbi uničena poljska divizija in ujet tudi njen štab. Gornješlezijsko industrijsko okrožje so začeli Poljaki izpraznjevati. V zasedenem ozemlju so prišle vse važnejše naprave nepoškodovane v nemške roke. V treh dneh so nemški oddelki ponekod prodrli že 100 km daleč na sovražno ozemlje. Vojna mornarica je zavarovala nemško obalo in je danes potopila še tretjo poljsko podmornico. Kancelar Hitler je prisostvoval borbam za prehod preko Visle in je nato obiskal več vlakov ranjencev.
Nemške čete, ki hitro napredujejo lz južne šlezije, so ujele že okoli 15.000 mož. Poljaki se umikajo iz Krakova v smeri proti severu.
V toku letalske bitke, ki se je razvila v bližini Lodža med nemškimi in poljskimi letali, je nemška eskadrila lovcev uničila več poljskih bombnikov ter dve lovski letali. Poljska letalska eskadrila, ki se je poskušala dvigniti z letališča, je bila napadena od naših lovcev. Nemška letala so uničila skupno 15 poljskih letal
Kaj bo storila Italija?
Zanimiva pojasnila italijanskih listov k službenemu sporočilu o italijanskem posredovanju
Rim, 5. sept. b. Današnji italijanski listi objavljajo razen službenega sporočila o Mussolinijevem posredovanju tudi inspi-riran komentar, datiran iz Rima, v katerem čitamo tudi naslednje vrste:
»Sedaj se svet sprašuje: Kaj bo storila Italija? Italija se i orožjem ob nogi svečano sklicuje na to svojo akcijo za mir in med ton čaka na svojo uro. Vstala bo nova Evropa, ki je ni mogoče zgraditi, ne da bi se poprej zabrisale versajske krivice. Gdansk je samo prvi člen v verigi, bosta na bojiščih vojaško opravili Anglija bosta na bojiščih vojaški opravili Anglija ln Francija. Ker se zdi, da se maršali ne morejo preveč premikati, delajo namesto njih propagandistl, ki streljajo v prazno. Kmalu bomo slišali o otrokih s prerezanimi rokami, o plinih, o utopitvah in drugih grozotah. Poznamo to metodo!«
V ostalem poročajo Italijanski listi objektivno • posameznih bojišč in govore o »angleško-francosko-nemški vojni«. Objavljajo prav tako nemška poročila kakor poročila nasprotne stranke.
Zanimivo Je, da noben italijanski Ust ni prezrl onega dela v službenem komunikeja o Italijanskem posredovanja, ld govori o konferenci petih driav sa razgovor
Berlin o posredovanju:
o revizij versajskih določb in takoj nato dodaja, da sta Anglija in Francija na ta predlog v načelu pristali. Temu angleškemu in francoskemu pristanku pripisujejo italijanski listi velik pomen. Tolmačijo ga kot prvo priznanje revizionističnega načela s strani obeh zapadnih velesil, Ta ugotovitev, ki se zdi točna, je v toliko važna, ker odpira Italiji možnost nadaljnjih razgovorov z Londonom in Parizom za mirno revizijo versajskih določb v vseh onih točkah, na katere je Italija v zadnjih letih že opozorila s svojimi zahtevami.
Mussolini ima v vidu le Italijanske cilje
Curih, 5. septembra, z. »Neue Zuricher Zeitung« poroča iz Rima, da vojna napoved Anglije in Francije Nemčiji rimskih krogov in italijanske javnosti ni presenetila. Posredovalna akcija Mussolinija in njen izid je še bolj učvrstil prepričanje, da bo Italija ostala nevtralna, ker ima Mussolini v vidu predvsem italijanske nacionalne cilje. Tudi objektivno pisanje italijanskega tiska to potrjuje. Dasiravno kaže italijanski tisk slej ko prej simpatije do Nemčije, vendar piše zelo zmerno in objektivno o stališču Anglije in Francije.
Vsega so krivi Angleži!
Nemška polslužbena agencija zatrjuje, da »Nemčija nI
hotela napasti Francije44
Včeraj smo objavili italijansko uradno sporočilo o Mussolinijevem posredovanju. Dodali smo pregled razvoja usodnih dogodkov med 30. avgustom in 3. septembrom tega leta v luči poslednjih uradnih pojasnil ter obrazložili vprašanje skladnosti italijanske akcije z italijansko-nemško vojaško in zvezno pogodbo. Opozorili smo, da spadajo vsa uradna in na pol uradna pojasnila zadnjih dni v vrsto onih pojasnil, j ki bodo tvorila glavni material k vprašanja odgovornosti sa novo vojno. Zaradi izčrpnega pregleda navajamo danes še pol-službeni komentar nemške agencije »Der Deutsche Dienst« k poslednjemu Mussoli-nijevemu posredovanju, pri čemer ponovno opozarjamo na dosedanje ugotovitve, ki smo jih objavili zlasti v sobotnem, nedeljskem in včerajšnjem »Jutru«.
»Der Deutsche Dienst« piše: »Svet se sprašuje, kdo je odgovoren za bodočnost, ki bo prinesla odločitev o novi Evropi. Brez vzroka in ne da bi upoštevala bodočnost novih generacij, je Anglija presekala nit, na kateri je visel evropski mir, in to prav v hipu, ko se je Mussolini jeva posredovalna akcija bližala odločilni točki.
Francoski državniki, ki so se zavedali odgovornosti napram svojemu narodu, niso podprli angleške igre. Francija je v zadnjem hipu sprejela Mussolinijevo akcijo. (Italijansko službeno sporočilo ugotavlja, da jo je sprejela tudi angleška vlada. Op. ur.) Vlada rajha, ki ni ničesar slabega čutila proti francoskemu narodu, ni mogla odkloniti svoje podpore Musso-linijevi akciji. Na seji angleške vlade v soboto (2. septembra) je vojna stranka vsilila svojo voljo onim ministrom, ki so hoteli pustiti Nemčiji odprta vrata. Rezultat te akcije je bil ultimat rajhu.
Anglija je sabotirala poslednje Mussolinijevo posredovanje, ne da bi ga niti proučila. toda Francija, ki ji ni mogoče priznati niti vloge »sijajnega sekundanta«, je bila dobesedno prisiljena prevzeti funkcijo trabanta angleške hegemonije. Chamber-lainove izjave, ki naj bi utemeljile borbo proti rajhu, se ne razlikujejo od argumentov, ki so jih Angleži uporabljali v dobi 1914—1918.
Gotovo je, da je Anglija izdala Evropo. Noben življenjski interes ni bil ogrožen na kontinentu. Navzlic temu je Anglija zakrivila zločin, da je zadela v srce Evrope, kajti borba proti Nemčiji zadeva v srce sistem vse Evrope. Gospodarski razvoj poslednjih let je pokazal, da je Nemčija evropsko srce. Vse krize, ki so izhajale lz versajske pogodbe, so pokazale, da je Evropa bolna. S svojo trgovinsko politiko je Nemčija varovala evropske narode, ki so jih prizadele posledice versajske politike, proti cenam na svetovnem tržišču, kakor jih je diktirala Anglija, ki je hotela usuž-njiti vse evropske narode in jih ponižati na stopnjo »kulijev«. Nemčija se bori za življenjsko raven vseh evropskih narodov in za njih blagostanje. Anglija pa napoveduje »forfait« vsej evropski Skupnosti na korist svojega imperija. Anglija se bori za privilegiran položaj in za prevladujoč položaj v ravnotežju evropskih siL
Toda zakaj se bori Francija? Zakaj mora francoski vojak napasti pregrajo iz jekla in cementa? Nemčija ne ograža francoskega ozemlja, saj je vendar jamčila za njegove meje; zapadne utrdbe dokazujejo, da Nemčija ni nameravala napasti Francije. Francija mora razumeti, da je postala samo sredstvo v rokah Cityja. Ako je Francija zgrabila za orožje proti rajhu, se dejansko bori za druge. Nobena propaganda ne bo mogla zakriti, da nove žrtve milijonov francoskih vojakov ne bodo služile ničemur. Vsak francoski vojak bo moral s svojim življenjem potrditi ukaz za napad na Siegfriedovo linijo in ta odgovor bo spremenil v neumestno vprašanje, ali čuti Nemčija potrebo, da odgovori z istimi sredstvi-«
(Kakor v itlaijanskem službenem sporočilu o Mussolinijevem posredovanju, tako zasluži tudi v tem polslužbenem nemškem komentarju posebno pozornost ugodnejše pisanje o Franciji ter sploh iridjuče-vanje Francije iz neposredne odgovornosti za novo vojno, vendar s to razliko med prvim in drugim, da prvo ne krije tudi angleških pristankov na Mussolinijeva posredovanja, dočim jih drugo popolnoma izključuje. Op. ur.)
Povratek diplomatov
vojujocih se držav
OldensMd, 5. sept AA. (Havas). Snoči ob 23.36 je pripeljal na holandsko obmejno postajo Oldenzaa! vlak, s katerim se vrača v Francijo francoski veleposlanik Ooulondre s člani veleposlaništva. Na isto postajo je privotdl tudi vlak, s katerim se v Nemčijo vrača nemški poslanik v Parizu Welczek. Angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson je istotako prispel na neko obmejno postajo, odkoder bo nadaljeval svojo pot v Anglijo šele tedaj, ko prispe nemški odpravnik poslov v Londonu dr. Kart v hoUralske vode.
Brufelj, 5. sept. AA. (Havas). Posebni vlak, s katerim potuje francoski veleposlanik v Berlinu Ooulondre z osebjem poslaništva in konzulata, je prispel opoldne v Bruselj. Coulondra je poodra/vU na postaji tovariš Bergeton.
Berlin, 5. septembra. AA. (DNB). Nemške interese v Franciji zastopa švedska, francoske interese v Nemčiji Zedinjene države, nemške v Britaniji Švica, britanske interese v Nemčiji USA, nemške interese na Poljskem HoJanctlja, poljske interese v Nemčiji pa Švedska.
Naša nevtralnost
Včeraj smo prinesli uradno objavo kraljevske vlade o stališču Jugoslavije v sedanjem mednarodnem položaju. Izjava poudarja, da bo ostala naša država dosledna svoji dosedanji politiki nevmeša vanja v spore drugih, pri katerih nista ogrožena neodvisnost in nedotakljivost Jugoslavije, in da bo zato tudi v sedanji vojni strogo nevtralna ip nepristranska. Gotovo soglaša s tem ^lepom prav vse prebivalstvo države, ne glede na svojo politično ali drugačno vsmerjenost. Ako bi izvedli o njem plebiscit, bi brez dvoma prinesel soglasno odobritev, tako soglasno, kakor redkokateri ukrep državnega vodstva.
To soglasno odobravanje odločitve, ki so jo najvišjim državnim činiteljem narekovali bitni interesi našega naroda, pa nalaga nam vsem brez izjeme tudi_ velike in resne dolžnosti. Vsi državljani se moramo prilagoditi v današnji dobi težkih mednarodnih potresov stališču in smernicam državnega vodstva ter po njih urediti svoje zasebno in javno življenje. Nevtralnost nas varuje nesreče vojnega meteža, zato pa od nas zahteva, da smo res nevtralni in da sledimo usodnim svetovnim dogodkom z mirom in nepristranostjo. Nihče noče nikomur zapovedovati ali prepovedovati njegovih zasebnih simpatij^ ali antipatij, od vsakogar pa se sme in mora zahtevati, da opusti vsako javno izražanje simpatij ali antipatij do katerekoli tuje države. Povsod po svetu je tako in nekatere nevtralne države so izdale celo posebne zakone, ki pod strogimi kaznimi prepovedujejo javno izražanje simpatij ali antipatij do vojujočih se držav ter vsako pro-
pagando za to ali ono teh držav ali proti njej.
Nevtralnost nam bo omogočila, da bomo lahko tudi v teh težkih časih nadaljevali v glavnem svoje dosedanje življenje ter svoje delo za napredek in okrepitev naše države, vsega njenega prebivalstva vseh nas. Zlasti se bo tudi naše gospodarsko življenje lahko zdravo razvijalo, in to ne le pri nas doma, temveč tudi v zvezah z ostalim svetom. Zato pa moramo opustiti vse, kar bi motilo običajno gospodarsko življenje. Ne mislimo pri tem samo na brezvestno špekulacijo, ki se tako rada pojavi v težkih časih in ki jo bo treba, če bi se začela kje kazati, za vsako ceno zadušiti, čeprav bi bili potrebni najostrejši ukrepi. V mislih nam je pošteno prebivalstvo, ki se mnogokrat da zbegati brez vzroka in potrebe. Zbeganost pa nikomur ne koristi, temveč prinaša samo zmedo in nesrečo. Prav nobenega povoda n. pr. ni za bojazen, da bi nam zmanjkalo te ali one življenjske potrebščine. Zato tudi ni nobenega razloga za prekomerno zalaganje z njimi.
Resna doba, ki jo preživlja človeštvo, stavlja na vsakega državljana nove dolžnosti. Prva je ta, da ohrani hladno kri in razsodnost ter mirno in vestno nadaljuje svoje poklicno delo. V viharjih, ki so se razbesneli okrog nas, se vsi še bolj strnimo v odločni slogi in medsebojnem zaupanja okrog našega ljubljenega kralja in naše narodne vladarske dinastije. Delajmo z vnemo in požrtvovanj em za okrepitev in napredek naše drage Jugoslavije, ki bo lahko potem brez zlih zosledic izšla iz sedanjih preizkušenj.
Lov na trgovske ladje
Po vseh morjih živahen lov na zakasnele ladje — Razen ,»Athenie44 je bilo potopljenih še več drugih ladij
London, 5. sept. c. Danes se je zvedelo ta tri nadaljnje potopitve trgovskih ladij. Nemci so potopili angleško ladjo »Ba-jrnia« (2400 ton), last Cunard-W!hite-Star-družbe. Razen enega mornarja se je rešila vsa posadka na neki norveški parnik. Angleži so potopili nemško ladjo »Olindo« (4576) ton), ki je bila na potu iz Buenos Airesa v Hamburg ter parnik s Kari Fritzen« (6593 ton) na poti iz Ho-landske v Ameriko. Angleška admiraliteta o potopitvah zaenkrat ni izdala informacij o kraju, času in drugih okoliščinah.
Kaj pripovedujejo
rešenei z „AthenieM
Glasgw, 5. sept. c. Okoli 400 potnikov s potopljene angleške ladje »Athenia« je davi dospelo v zaliv Firth of Clyde. Zaradi megle parniki niso nadaljevali vožnje v GIasgow, temveč so izkrcali potnike v Grreenocku. Tam so že čakali rešilni avtomobili, ki so ranjence takoj prepeljali v bolnico v Glasgow. Ostali potniki so nadaljevali vožnjo v Glasgow s posebnimi avtobusi. Med njimi je mnogo žen in otrok. V Glasgowu je pričakovala rešence velika množica ljudi. Rešenei pripovedujejo o potopitvi »Athenie« pretresljive podrobnosti. Vsi, ki so se mogli rešiti, so morali žrtvovati vse, razen oblek, ki so jih imeli na sebi. Mnogi so več kot uro z rešilnimi pasovi plavali v vodi, preden so jih mogli sprejeti v rešilne čolne. Pri eksploziji torpeda je bilo ubitih in ranjenih zelo veliko število potnikov. Nadaljnje žr-tve je povzročilo dejstvo, da je prišel eden izmed rešilnih čolnov pod vijak potapljajoče se ladje. Mnogo potnikov je tudi utonilo. število žrtev pa še vedno ni točno ugotovljeno. Mnogi potniki na »Athenii« so takoj po eksploziji torpeda opazili, da se je pojavila na morski površini podmornica, ki je plula v razdalji 100 do 500 m
London, 5. sept. c. V parlamentu je izjavil danes lord Stanhope v imenu vlade,
da je s pričami popolnoma nedvoumno ugotovljeno, da je bila ladja »Athenia« potopljena od sovražne podmornice. Izjavil
je še, da je nesmiselna trditev, da bi bila Anglija pustila položiti na kraju, kjer je prišlo do katastrofe, mine, ker Anglija sama hoče imeti to pot prosto za svoje trgovske ladje.
Druga skupina rešencev z ladje »Athenia« je dospela v irsko luko Galway. Med njimi je kapetan ladje, ki tudi potrjuje, da je potopitev povzročila podmornica. Torpedo je bil izstreljen z daljave približno 500 m in je zadel naravnost v strojni prostor. Z ladje so opazili rahel dim na morski površini, ko se je torpedo bližal ladji.
Kapetan je tudi izjavil, da je podmornica, ko se je pojavila po torpediranju nad morsko gladino, ustrelila tudi še s topom proti »Athenii«.
Sto smrtnih žrtev
New York, 5. sept. c. Agencija United Press poroča, da cenijo število žrtev pri potopitvi parnika »Athenia« na približno sto.
Zaplenjen nemški parnik
London, 5. sept. AA. (Reuter). Nemški trgovski parnik »Krištof Durnum« je bil po poročilu iz Halifaxa zaplenjen v Bot-woodu v Novi Fudlandiji. Posadko so zaprli v Saint Johnu v Novi Fundlandiji.
Zaščita ameriških ladij
VVashington, 5. sept. AA. Po seji vlade, ki je trajala dve uri, je državni tajnik za mornarico Edison izjavil predstavnikom tiska, da je vlada razpravljala o sredstvih za zavarovanje parnikov, ki prevažajo ameriške begunce iz Evrope. Obstoja namen, da se ob rednih atlantskih progah postavijo ameriške vojne ladje, ki bi ščitile ameriške in tuje parnike, ki vozijo ameriške državljane v domovino.
Nova pota Japonske
Končna odločitev Japonske bo odvisna predvsem od nadaljnjega razvoja dogodkov v Evropi
Rim, 5. septembra, b. V tukajšnjih političnih krogih z največjim zanimanjem zasledujejo razvoj japonske zunanje politike po prvih japonskih reakcijah na sklenitev nemško-ruske pogodbe. Na splošno prevladuje mnenje, da bo Japonska vodila v bodoče — vsaj nekaj časa — povsem neodvisno politiko, ki bo glede dogodkov v Evropi istovetna z nevtralnostjo. Njena končna odločitev pa bo odvisna predvsem od nadaljnjega razvoja dogodkov v Evropi. V italijanskih diplomatskih krogih pa se že sedaj sprašujejo, ali ne bo morda Japonska smatrala za potrebno, da že v kratkem revidira svojo politiko do Rusije* Kar čez noč ji seveda to ni mogoče storiti, toda ne sme se prezreti, da je sklenitev nemško-ruske pogodbe že doslej močno vplivala na politični razvoj na Daljnem vzhodu.
Glede japonsko-nemških odnošajev v bližnji bodočnosti se po mnenju italijanskih poučenih krogov še ne more izreči nobena dokončna sodba, glede italijansko-japonskih odnošajev pa opozarjajo tu na pomen sporočila italijanskega veleposlanika v Tokiu japonskemu zunanjemu ministrstvu z dne 28. avgusta, po katerem želi Italija ne le ohraniti, temveč tudi še nadalje razvijati in poglabljati svoje odnošaje z Japonsko. Ta korak italijanske vlade v Tokiu dokazuje po informacijah iz poučenih krogov, da »spremembe, ki jih je zahteval poseben evropski položaj v od-nošajih riied avtoritarnimi državami in Rusijo, ne morejo nujno vplivati tudi na spremembo prijateljskih vezi med Italijo in Japonsko«. Sodelovanje med Italijo in Japonsko je po oficioznem tolmačenju v nekaterih uglednih italijanskih listih mogoče celo »na nekoliko bolj utesnjeni osnovi, kakor jo je predstavljal protikomuni-stični pakt v svoji prvotni obliki, odnosno na. osnovi, ki bi lahko nastala zaradi nje-aja&njtkfe
Zdi se torej, da je trenutno italijansko čakanje, kakor označujejo nekateri sedanjo italijansko nevtralnost, v neposredni zvezi z enako politiko Japonske, s katero želi Italija slej ko prej in navzlic odmevom sklenitve nemško-ruske pogodbe v japonski prestolnici ohraniti tesne odnošaje prijateljstva in sodelovanja.
Tokio, 5. sept. c. Podtajnik za zunanje zadeve je sprejel danes poslanike evropskih držav, med drugimi angleškega in francoskega ter jim izjavil, da se bo Japonska v sedanji evropski vojni držala principa neintervencije. Pozneje je bil izdan oficielni komunike, ki opozarja, da je vlada zelo zaskrbljena zaradi stališča nekaterih evropskih držav do japonske akcije na Kitajskem ter zaradi incidentov, ki so v tej zvezi nastali.
Pogajanja med Rusijo in Japonsko
Tokio, 5. septembra. AA. (DNB). List »Jomiuri Šimbun« je objavil poročilo iz Moskve, da je japonski veleposlanik Togo začel razgovore s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovom, da se končajo spopadi med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo.
Gandhi pri podkralju
Simla, 5. sept. AA. Mahatma Gandhi je bil sprejet včeraj popoldne v avdienco pri podkralju Indije. Razgovor je bil zelo dolg. Kakor pravi neuradno poročilo je Gandhi obljubil, da bo s svoje strani nudil popolno podporo Veliki Britaniji.
Ugoden odmev naše nevtralnosti
Rim, 5. sept. o. Tukajšnji listi objavljajo v poročilih iz Beograda besedilo sklepa jugoslovenske vlade o ohranitvi nevtralnosti. »Giornale d' Italia« poudarja, da Jugoslavija pozdravlja miroljubno zadržanje Italije in da odobrava italijanski postopek. »Piccolo« piše, da je našlo italijansko zadržanje veliko razumevanje v Jugoslaviji. Smatra se, da bo to znatno vplivalo na ureditev položaja na Balkanu in da se bodo tudi ostale balkanske države orientirale prav tako kakor Italija in Jugoslavija.
Budimpešta, 5. sept. o. V tukajšnji politični javnosti spremljajo z veliko pozornostjo zadržanje malih držav in razvoj njihovih odnosov napram Italiji. V Budimpešti smatrajo, da je na strani Italije odločitev, ali se bodo male države zapletle v sedanjo vojno. V Jugoslaviji, Rumu-niji, Bolgariji in Grčiji žele očitno mir in je njihovo bodoče zadržanje odvisno v glavnem od stališča Italije.
Odložena reška svečanost
Rim, 5. septembra, b. Po današnjem uradnem sporočilu, ki so ga objavile tudi vse italijanske radijske postaje, je bila svečanost o priliki dvajsetletnice zavzetja Reke odložena na nedoločen čas.
Roosevelt podpisal nevtralnost
Washington, 5. sept. c. Predsednik Roosevelt je danes podpisal proklamacijo, s katero proglaša nevtralnost Zedinjenih držav ameriških v sedanji vojni.
Kralj Leopold o položaju Belgije
Bruselj, 5. sept. AA. (Havas). Kralj Leopold je imel snoči govor po radiu, v kar terem je med drugim dejal: Ob naših mejah se je začela vojna. Belgija se nahaja pred gospodarskimi, moralnimi in člove-čanskimi preizkušnjami. Varnost države je zavarovana. Naša vojska, ki je močna in disciplinirana, pozorno stoji ob mejah, želim, da tudi nadalje vsakdo vrši svojo vsakdanjo dolžnost in dela kakor doslej. Položaj Belgije kot nevtralne zemlje bo težak, toda z božjo pomočjo bo Belgija prestala to preizkušnjo.
Kralj Jurij v vojaški uniSorsni
London, 5. sept c. Kralj Jurij VI. nosi od vojne napovedi dalje vojaško uniformo. Na njegovo povelje bo odslej tudi vi uradmištvo na dvoru do nadaljnjega v vojaških uniformah.
Londonska borza
spet odprta
London, 5. sept. c. Londonska borza bo od četrtka dalje zopet odprta.
j Nevtralnostne izjave
Burgoa, 5. septembra AA. General Fran-co je podpisal dekret o strogi nevtralnosti Španije.
Teheran, 5. septembra. AA. Vlada je izdala sledeče obvestilo: V času, ko je na žalost izbruhnila vojna v Evropi, sporoča iranska vlada svoj sklep, da ostane nevtralna.
Buenos Aires, 5. septembra. AA. Ministrski svet je sprejel sklep o nevtralnosti Argentine. Ministrstvo za zunanje zadeve je sklenilo ukiniti vse častne konzulate Argentine v državah, ki se vojskujejo.
Rio de Janeiro, 5. septembra. AA. Zunanje ministrstvo je izročilo snoči nemškemu veleposlaniku verbalno noto. da bo Brazilija ohranila nevtralnost v sedanjem spopadu Nemčije z Veliko Britanijo, Francijo in Poljsko.
Santiago de Chile, 5. septembra. AA. Predsednik republike Aguire Cerda je objavil uradno izjavo, da bo republika Chile ostala strogo nevtralna.
Mexico, 5. septembra. AA. Predsednik Cardenas je proglasil nevtralnost Mehike ter izjavil: Mehika bo sodelovala pri vseh prizadevanjih, da se omeje sovražnosti in vzpostavi mir.
naj bo pri Tvojem otroku tudi sqndxjU SARGOV
KALDDONT
I PROTI ZOBNEMU KAMNU
Razvoj sedanje vojne
v italijanski luči
Italijanska sodba o verjetnem poteku vojnih operacij med Nemčijo ln njenimi nasprotniki
Postani in ostani čian
» m m	« v • . i seja urustva naroac
Vodnihaue 4 ružketl
Promet med Tunisotn
in Italijo normalen
Tunis, 5. sept. AA (Havas). Promet na pomorskih in letalskih progah med Tuni-som in Italijo je normalen.
Dnevniki v Italiji
samo na 4 straneh
Rim, 5. sept. AA. (Štefani). Da se omeji potrošnja celuloze v papdrniran bodo cd 9. septembra dnevniki izhajati samo na 4 straneh.
Bombe na dansko ozemlje
Kodanj, 5. sept. AA. (Havas). V zvezi z bombardiranjem Esbjerga s strani neznanega letala ugotavlja agencija Ricau, da je neznano letalo vrglo štiri bombe, od katerih je samo ena eksplodirala. Doadaj je bilo ugotovljeno, da je bilo 10 oseb ranjenih, od teh 4 težje.
Kršitev nizozemske nevtralnosti
Berlin, 5. sept. AA. (DNB). Nemško po-slaništvo v Haagu sporoča: Holandske raci iopo staje so sporočile v ponedeljek vest, da so nemška letala letela v ponedeljek zvečer preko nizozemske meje. Ta vest ni resnična. Ugotovljeno je, da gre za angleške bombnike, ki so se po brezuspešnem napadu na Wilhelmshaven rešili s tem, da so leteli preko nizozemskega ozemlja.
Poostritev tiskovnega
zakona v Franciji
Pariz, 5. sept. AA. Da bd se i^popolnfle nekatere praznine v tiskovnem zakonu, je vlada v uradnem listu objavila nov zakonski dekret, ki prepoveduje objavljanje vseh vesti, ki bi mogle biti v korist tujim državam aM ki Id utegnile slabo vplivati na prebivalstvo. Prestopki tega zakonskega odloka se kaznujejo z robijo od 1 do 10 let in z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 frankov.
Poslanci-vojaki v Franciji ne izgube mandata
Pariz, 5. septembra. AA. Uradni list objavlja zakon z dne 11. julija 1939 o organizaciji naroda za časa vojne. Zakon vsebuje odredbo, da je narodnim poslancem, ki so ali niso vojaški obvezniki in ne pripadajo prvemu rezervnemu pozivu dovoljeno prositi za sprejem v vojsko ter podpisati izjavo o vstopu v vojaške edinice. Narodni poslanci se s tem ne odrekajo poslanskim dolžnostim in se ne smatra, da so dali ostavko na svoje mandate.
Sprejemi v Vatikanu
Vatikan, 5. septembra. AA. (Štefani) Veleposlanika Italije in Francije ter poslanik Portugalske so obiskali danes državno tajništvo v Vatikanu, kjer so imeli konferenco z msgr. Montinijem. Kardinal Maglione je odpotoval v Casorio, kjer bo nadaljeval svoje počitnice, ki jih je prekinil zaradi mednarodne napetosti.
Seja DN preložena
ženeva, 5. sept AA. Generalni tajzrik Društva narodov je prejel brzojavko od angleške vlade, ki predlaga, da se preloži seja Društva narodov, ki U morala biti
Milan, 5. sept. b. Polslužbena italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Inter-nazionali« objavlja v svoji najnovejši številki uvodnik z naslovom »Usoda Poljske in odgovornost demokracij«, ki takole tolmači italijansko sodbo o verjetnem poteku vojnih operacij med Nemčijo in njenimi sedanjimi nasprotniki:
»Kakšno pomoč — uspešno in neposredno pomoč na poljskem ozemlju, ki bi bila edina učinkovita — lahko nudita zapadni velesili Poljski? Nemčija razpolaga z nad 100 divizijami, od katerih jih na dobro zavarovani zapadni fronti zadostuje ena tretjina, medtem ko ostali dve tretjini, vštevši sem tudi ogromno teži no oklopnih divizij, zadostujeta za odločitev o usodi Poljske... Preden je bil podpisan moskovski pakt, se je moglo misliti, da bi se poljska vojska po trdem odporu proti nemškim oklopnim divizijam in po izkazih junaštva v konjeniških spopadih, umaknila proti vzhodu, kjer bi se združila z rusko armado ter skupno ž njo stvorila dolgo bojišče od Baltiškega do Črnega morja. Vse to so nedvomno imeli v mislih in proučili tudi generalni štabi zapadnih velesil, ki so si tako utvarjali. da bodo mogli vezati na vzhodno bojišče večji del nemških oboroženih siL
Toda pogajanja za pridobitev Rusije za vojno proti Nemčiji so se zaključila z enim največjih diplomatskih porazov, kar jih pozna zgodovina. Sedaj bo za poljsko armado umik proti Rusiji nemogoč. Ako bi to tvegala, bi jo doletela ista usoda kakor francosko armado pod vodstvom Bourba-kija, ki se je z vojsko zatekel pri Belfortu na švicarska tla, pa je bila tam vsa armada razorožena in internirana. Anglija je torej zajameila Poljski samo sijajen In junaški konec. Neka visoka francoska voja-
ška osebnost je že predvidela nujnost druge faze, ki bo nato nujno sledila: nemške divizije, ojačene z novimi nabori, se bodo z vso ogromno težo železa in ognja vrgle od vzhoda proti zapadu. K temu pa je treba dodati še to, da bo Nemčija po zlomu Poljske razpolagala z vsem poljskim vojnim materialom, ki sta ga Anglija in Francija sami pomagali nakopičiti na Poljskem.
Z nekaterih strani se nakazuje možnost franooskega prehoda preko Belgije, od
koder naj bi se izvršil poskus bočnega pritiska na nemško obrambno črto. Toda to bi bila zelo nevarna igra proti »mali Belgiji«, katere nedotakljivost sta zajam-čili tudi zapadni velesili. Vsekakor pa se je Nemčija zavarovala tudi za ta primer z obrambo strateških poti severno Aquis-grane. Razen tega ne smemo prezreti osnovnega francoskega problema, vprašanja demografskih rezerv. Ali si sme Francija dovoliti uničenje kakega milijona svojih mladeničev, ne da bi se s tem izpostavila tveganju, da ne bo več dosegla enakega števila vojakov? Gre torej za dolgo vrsto samih zmot.
Samo Italija je od vsega začetka nakazala pravo pot in je tudi sama na nravi poti. Zakaj se ni ob pravem času poslušal MussoLinijev glas, ki je Evropi pokazal pot rešitve?«
(Po italijanski sodbi lahko torej Nemčija sama opravi s svojimi nasprotniki Italijanska revija prihaja do teh zaključkov na osnovi nemške preusmeritve po sklenitvi nemško-ruske pogodbe o nena-padanju. Zal iz izvajanj ugledne italijanske zunanjepolitične revije ni razvidna ali so bili isti razlogi odločilni tudi za Hitlerjevo odločitev, da Nemčiji za sedaj italijanska vojaška pomoč ni potrebna. Op. ur.)
Proslava kraljevega rojstnega dne
v Beogradu
Beograd, 5. sept p. Beograd se je pripravil, da slovesno proslavi, kolikor dopuščajo dogodki, rojstni dan našega mladega kralja. Mesto se je okrasilo zelo svečano z mnogo okusa. Posebno lepo so okrašene glavne ulice, zlasti Kneza Mi-hajla, Kralja Milana in Terazije, ki so dobile povsem drug videz. Med »Moskvo« in hotelom »Balkanom« so v malem parku postavljeni visoki stebri, ki so zelo okusno zgrajeni in s katerih vihrajo dolge državne zastave. Med stebri so razobešene električne žarnice, razen tega pa jih razsvetljujejo reflektorji. Iz morja barv naših državnih zastav se visoko dvigajo začetne črke imena našega mladega kralja »P II.« Tudi ob kraju Terazij so postavljeni visoki stebri, ki nosijo velike krone, razkošno okrašene z zastavami. Prav tako so postavljeni na obeh straneh glavnih ulic visoki stebri z 20 m dolgimi zastavami. Javna poslopja so bogato okrašena z zelenjem in razsvetljena z žarnicami in reflektorji.
Na mnogih zasebnih zgradbah se vidijo okrašene inicialke našega mladega kralja, sestavljene iz žarnic. Posebno lepo je okrašeno poslopje PAB, kjer se vidijo začetne črke našega kralja, kakor da bi bile sestavljene iz žitnega klasja. Tudi veliki most preko Save je bogato razsvetljen. Čeprav je odpadla za jutri napovedana velika parada naše vojske na Banjici, nocojšnja baklada po mestu in sprevod razsvetljenih čolnov in ladij po Dunavu, se vendar prebivalstvo veseli iz vsega srca rojstnega dne našega kralja ter je že danes zavladalo po mestu svečano razpoloženje. Ob pol 18. je bila v slavnostni dvorani beograjske občine slavnostna seja mestnega sveta, na kateri so počastili rojstni dan našega kralja in ki so ji prisostvovali tudi zastopniki nacionalnih in rodoljubnih udruženj. Zvečer so zavalovile po mestu velike množice, ki so občudovale razkošno razsvetljavo.
Begunski naval v Švici
Bero, 5. sept br. Zaradi vedno večjega dotoka beguncev je zvezna vlada danes izdala oblastem posebna navodila, v katerih odreja, da morajo begunce brez izjeme sprejeti in jih odpremiti v posebej določena taborišča, odkod«- bodo čimprej morali odpovati v poljubno tujo državo. V svrho kontrole tujcev so izdani strogi predpisi. Vri tujci se morajo v rdku 24 ur prijaviti pristojnim oblastem v svrho kontrole in dovoljenja za prebivanje v Švici. Tujci, ki bi se kakorkoli pregrešili zoper švicarsko gostoljubnost in kršili švicarsko nevtralnost bodo strogo kaznovani in po prestani kasni brez izjeme izgani.
Prodaja alkoholnih pijač In tobaka v Nemčiji
Bertin, 5. sept a Nemški minister za gospodarstvo Walter Funk je izdal odredbo, po kateri morajo vse trgovine, ki prodajajo tobak ali alkoholne pijače, napraviti inventar. Nadaljnja prodaja omenjenih predmetov je prepovedana.
Bolgarska vlada
K. sept AA. Vlada je sprejela vrsto sklepov m ureditev prehrane prebivalstva in onemogočanje špekutantstva. Proti špekulantom so bdi sprejeti preventivni ukrepi, v primera kršitve predpisov i fia ao določene stcctfe
Obrambni ukrepi Španije
Madrid, 5. septembra. AA. (DNB). nija je pod vzela na mejah v Pirenejih ki v Maroku daljnosežne obrambne ukrepe. Vsi vojaki, ki so na dopustu, so dobili poziv. da se takoj javijo svojim poveljstvom. Vrše se obsežni transporti čet in materiala predvsem v smeri proti severni meji. V španskem Maroku so garnizije znatno okrepljene. Tam je zdaj skupno okoM 100.000 ljudi
Nadzorstvo nad žlvifi v Angliji
London, 5. sept. br. V Londona !n po drugih mestih so bili danes ustanovljeni posebni odbori za nadzorstvo nad živili m drugimi potrebščinami, ki so podrejeni novemu ministrstvu za novo gospodarstvo. Vsak odbor šteje po 15 članov. Od teh je po 5 zastopnikov trgovcev. Odbori ao ž» pričeli delovati v vseh angleških in severnih irskih mestih.
Razveljavljene
vozne olajšave
Beograd, 5. sept. AA. Ker je beograjski velesejem odložen, je generalno ravnateljstvo državnih železnic razveljavilo odobreno vozno olajšavo na železnicah za sbi-skaloe tega sejma.
Vremenska napoved
Zemunska: V zahodni polovici držav« se bo pooblačilo in bo ponekod deževala Na vzhodu bo prevladovalo jasno vreme s smerno kojp»p ? P IU I ijfc	■(
Beležke
i
r Seja vodstva JNS
Včeraj dopoldne ln popoldne je bila v Beogradu seja predsedstva JNS. Sejo je vodil strankin predsednik Peter živkovič, posvečena pa je bila razpravi o notranjem položaju, ki je bil ustvarjen z imenovanjem vlade Cvetkovič-Maček. Razprav se udeležuje tudi glavni tajnik stranke dr. Albert Kramer.
Glasilo dr. Mačka o naši nevtralnosti
Glasilo podpredsednika vlade dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« piše, da je vlada v svoji včerajšnji izjavi naglasila, da računa v svoji politiki nevtralnosti s podporo vseh državljanov. Zares more v tem pogledu vlada računati enako s Hrvati kakor s Srbi in Slovenci. Tako smo se v sedanjem času znašli vsi skupaj. Skušali bomo nadalje ohraniti dobre odnose z vsemi državami Kar se tiče nas Hrvatov, smo demokratsko razpoloženi in želimo imeti demokratske ustanove, vendar pa hočemo ostati zvesti ideji miru in se nočemo mešati v spore velikih. Vlada narodnega sporazuma je čvrsto odločena, da vodi politiko nevtralnosti, s čimer se je pokazala obenem kot tolmač volje in razpoloženja STbov, Hrvatov in Slovencev.
Hrvatske množice pozdravljajo sporazum
»Hrvatski dnevnik« poroča v uvodniku o številnih skupščinah Hrvatske seljačke stranke, ki so bile preteklo nedeljo širom banovine Hrvatske. Na skupščinah so poročali člani strankinega vodstva o sklenjenem srbsko-hrvatskem sporazumu in o ustanovitvi avtonomne banovine Hrvatske. Glasijo dr. Mačka pravi, da so na teh skupščinah stotisoči Hrvatov odobrili sporazum in izrekli svoje zadovoljstvo zaradi obnovitve »naše drage Hrvatske. Istočasno pa so tudi slovesno izrekli svoje polno zaupanje našemu narodnemu voditelju, predsedniku dr. Mačku. Videli smo v očeh številnih govornikov solze radosti, ko so govorili ljudstvu o doseženem uspehu. Z njimi pa so bili globoko ganjeni tudi vsi nešteti poslušalci, ki so občutili veličino doseženega uspeha. Saj so pristopili danes, ko morajo drugi narodi prelivati kri za svoje pravice, Hrvati mirno k organiziranju svoje hrvatske domovine vznikle na osnovi medsebojnega sporazuma Srbov in Hrvatov.«
»Ponekod so poskušali — pravi dalje »Hrvatski dnevnik« — temni elementi s hujskanjem in raznimi očitki zmanjšati vrednost doseženega sporazuma. Narod je prešel preko teh hujskačev, ker se instinktivno zaveda, da je s sporazumom dosežena velika stvar. Sicer pa lahko govoriči in hujska, kdor hoče. Hrvatski narod je pravilno ocenil stvarni položaj in ga nihče ne bo mogel speljati na kriva pota. Nobeni dogodki nas danes ne morejo več iz-nenaditi ter odvrniti z naše poti, ki je pot naše narodne svobode, naše narodne samobitnosti in take organizacije državne skupnosti, v kateri bodo imeli Hrvati položaj, dostojen svobodnega hrvatskega naroda.«
Organiziranje banovine Hrvatske
Podpredsednik vlade dr. Maček je prebil ponedeljek v krogu svoje družine v Ku-
pincu, kjer je konferiral cel dan s podpredsednikom HSS inž. Košutičem ter glavnim tajnikom HSS dr. Krnjevičem, ki se
je v soboto vrnil iz desetletne prostovoljne emigracije.
Popoldne je obiskal dr. Mačka novi pod-ban banovine Hrvatske dr. Krbek ter ga je informiral o organiziranju uprave nove banovine in o prenosu kompetenc. Po informacijah beograjske »Politike« so že na delu posebne komisije, ki pripravljajo uredbe o raznih upravnih institucijah, predvidenih po uredbi o ustanovitvi banovine Hrvatske. Poslovanje teh komisij vodi pod-ban dr. Ivo Krbek.
Ministrski podpredsednik dr. Maček je v družbi dr. Krnjeviča včeraj opoldne obiskal hrvatskega bana dr. šubašiča. Oba sta ostala pri banu na obedu. Zvečer se je dr. Maček nato odpeljal v Beograd.
Sporazum in Vojvodina
Novosadski »Dan« posveča v nedeljski številki uvodnik sporazumu med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem. »Dan« pravi v uvodu, da odgovarja čuv-stvovanju in tradiciji našega naroda demokratski režim, prežet svobodoljubnih idej: »Ljudstvo pri nas hoče svobode, zraka, pravice, poštenja in samouprave. Ju-goslovenski narod stremi za popolno demokracijo. V sporazumu med dr. Mačkom in g. Cvetkovičem gleda naš narod najboljšo garancijo za uvedbo političnih svoboščin in demokracije.«
Dalje pravi »Dan«, da bo sporazum popoln, če bo prešel preko okvira rešitve hrvatskega vprašanja in postal nosilec zavesti, da je naša Jugoslavija plod naporov in skupnih žrtev nas vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov: »Vojvodina vidi v sklenjenem sporazumu pričetek novega obdobja složnega dela med Slovenci, Hrvati in Srbi v pravcu skupnega napora za gospodarski, socialni in prosvetni napredek vseh delov našega naroda in države. Sedaj prihaja tudi čas, ko bodo Srbi in Hrvati zopet skupno nastopali v vseh predelih naše Vojvodine ter ji ponovno udarili pečat izključno jugoslovenske pokrajine.«
Nova telovadna organizacija na Hrvatskem
Novosadski »Deutsches Volksblatt« pojoča iz Zagreba, da pripravljajo v banovini Hrvatski ustanovitev posebne hrvatske telovadne organizacije po vzorcu telovadne organizacije »Slovenskih fantov«. Merodaj-ni krogi v Zagrebu že izdelujejo pravila in program, ki bosta v kratkem objavljena v hrvatskih listih s pozivom za vstop v novo telovadno organizacijo.
Pričakovanja in zahteve krščanskih socialistov
»Delavska pravica«, organ krščanskih socialistov, pozdravlja v uvodniku srbsko-hrvatski sporazum ter pravi, da pričakujejo krščanski socialisti uvedbo novega duha v našem javnem življenju po sklenitvi sporazuma.
Nato nadaljuje: «Pravica zahteva, da se storjene krivice popravijo. Zakon se ne sme izigravati, ampak se mora izvajati v tistem smislu, katerega mu je hotel dati zakonodajalec. Tudi takrat, ko gre za de-lavcal Pravica zahteva, da se uvede v vse delavske ustanove red in zakonitost. Pravica zahteva, da pride v delavskih ustanovah do besede delavstvo po svojih izvoljenih zastopnikih. Zaradi tega zahtevamo volitve v vse delavske ustanove. Le na ta način bodo likvidirani razni nepoklicani,
Nemško-poljska fronta
po položaju 5- septembra
Kloip«do{ (Mc»el)
O ° "J
\ O -
a ^ # < :J,-
O
'Slotp
lisi iy wiQ
Aninimi
KfmrMO.oAlU«^


'-lira V

("jj 11 I I j | i^^fii^K^^^k^alfvo
'-4/	\£TlaWO OstrotefUo
/' ^Wloclawclc
P	---V VAttŠAVA
^"oBialvstolc
^ J11*®
t, Krjgte*w
Lodz
sto«Viov*o
Kielc«
t,
j i 0K«wpM
__ \m£?'ieiv\ inii^s^r*
0B»el„ © I li^^tvJbl--
mm
|1> j	v
t	Z - .T «	A,
!	O V A S V-
S os now?ec _ Krakov/
K *
<*LubWn
LMeV. lo;
e to de i« i« «oek«
'Tomov
>
2e pet dni traja vojna med Nemčijo in Poljsko in boji postajajo vedno bolj srditi. Nemci napadajo z veliko premočjo in z najmodernejšim vojaškim orožjem. Prodrli so že na več krajih po silnih bojfti na poljsko ozemlje in zasedli med drugim Sucho, Katovice (važno industrijsko področje), Lublinec, Censtohovo (znamenito božjo pot), Vieluw in Krotošin ter tudi odrezali koridor, kjer pa Poljaki Se vedno krepko drže Gdynio in Westerplatte v Gdansku. Južno od Vzhodne Prusije so Nemci prodrli preko Grudzidža in Mlave.
Po najnovejših vesteh so Poljaki že pričeli s protiofenzivo, zavzeli zopet Censtohovo, vdrli v goznanjskl pokrajini pri Zbošinu v Nemčijo, lz Kovaleva pa v Vriiodno Prusijo.
ki ne spadajo niti po svojem čuvstvovanju, niti po svojem delovanju v delavske vrste. V te so se vrinili le po sili obstoječih okoliščin.«
Zveza združenih delavcev in narodni sporazum
Zeleni »Slovenski delavec« pripoveduje, da je dal sporazum med dr Mačkom in ministrskim predsednikom Cvetkovičem mnogim delavcem, ki niso organizirani v
Jugorasu, novega poguma. Med drugim piše glasilo slovenskega dela Jugorasa:
»Sedaj besedičijo okoli in pripovedujejo, da bosta Jugoras in z njim Zveza združenih delavcev šla po gobe. Vse to je pa račun brez krčmarja in smo mi trdno uver-jeni, da jih bodo bližnji dogodki prepričali, kako napačno so poučeni. Naša organizacija ne pozna korakov nazaj, ampak samo naprej, ne oziraje se. kaj se okrog nas dogaja. Ti naivneži pozabljajo, da je predsednik vlade istočasno tudi predsednik Jugorasa.«
Gospodarstvo
Pred uvedbo splošne kontrole uvoza
2e včeraj smo prinesli po beograjskih informacijah vest, da pripravljajo v Beogradu popolno kontrolo uvoza in izvoza. Te vesti se sedaj potrjujejo. Po mnenju, ki vlada na merodajnih mestih, so glede na mednarodno situacijo in vojno v Evropi potrebni ukrepi, da se zavaruje naše gospodarstvo in da se zavarujejo nacionalni interesi za primer eventualnih iznena-denj.
Najprej bo uvedena splošna kontrola uvoza iz neklirinških držav. Uvedba te splošne kontrole ima predvsem namen, zaščititi našo nacionalno valuto in preprečiti odtok deviz. Opozorili smo že, da je naš izvoz docela prenehal, ker je v najvažnejših smereh ustavljen mednarodni železniški promet in ker je tudi pomorski promet začasno prenehal odnosno je zelo riskanten. Toda to stanje ne more biti trajno. Če ne bomo uvedli splošne kontrole uvoza iz neklirinških držav se izpostavljamo nevarnosti, da bo nekontroliran uvoz povzročil v prometu s posameznimi državami pasivno trgovinsko bilanco odnosno da bo odtok deviz v te države večji, nego dotok deviz od izvoza. Sicer že obstoja kontrola uvoza iz neklirinških držav, toda le za določene izvozne predmete. Zaenkrat. kakor rečeno, ni nevarnosti večjega uvoza, ker je mednarodni železniški promet onemogočen, toda po informacijah
s Sušaka obstojajo nadaljne možnosti prevoza po morju, zlasti v nevtralne države, dokler zavarovalnice zavarujejo prevozno blago. V pomorskih krogih zatrjujejo, da je prevoz po morju še vedno lažji, nego prevoz po suhem, ki je izpostavljen velikemu riziku. Zavarovalnice v nevtralnih državah še niso docela ustavile zavarovanja prevozov, temveč so zaradi vojnega rizika le znatno povišale zavarovalne premije. Seveda pa se ta položaj lahko vsak dan spremeni.
Kontrola uvoza pa ima tudi ta namen, da se uvozne možnosti rezervirajo predvsem za uvoz surovin, ki so nam nujno potrebne za redno poslovanje v naših industrijskih podjetjih.
Kar se tiče kontrole izvoza, obstoja namen, že obstoječi sistem kontrole znatno razširiti. Predvsem je pričakovati, da bo prepovedan izvoz onih surovin, ki so neobhodno potrebne naši industriji in da bo uvedena stroga kontrola izvoza živil, ki jih potrebujemo sami za prehrano. V ostalem, pa gre tendenca za tem, čim bolj olajšati izvoz, zlasti v neklirinške države, ki nam plačajo v devizah. In v one države, od koder lahko dobimo surovine. Treba je tudi ustvariti garancije za to. da zaradi prevzema izvoznega blaga v inozemstvu ne bo naš izvoznik izpostavljen večjemu riziku.
Naše gospodarstvo v Juniju
Narodna banka je izdala svoje poročilo o razvoju gospodarstva Jugoslavije za mesec junij in za prvo letošnje polletje. Iz objavljenih podatkov posnemamo naslednje podrobnosti.
Gibajne cen. V juniju se je naš Indeks cen v trgovini na debelo (1926=100) povečal za 0.4 na 77.7 (lani 79.4). Od posameznih delnih indeksov je indeks cen rastlinskih proizvodov popustil za 2.1 na 81.2 (88.7). indeks cen živine in živinskih proizvodov se je dvignil za 2.4 na 68.1 (64.2), indeks cen industrijskih proizvodov za 0.6 na 77.2 (80.3), indeks cen mineralnih proizvodov pa za 1.4 na 93.7 (89.9).
Gibanje hranilnih vlog. Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah, ki so letos dosegle najvišje stanje v začetku marca, ko so znašale 11.809 milijonov din, so se do
I.	maja skrčile na 10.958 milijonov din, do L junija pa so se zopet dvignile na
II.112	milijonov din. Pri državnih denarnih zavodih so znašale 1. marca t.* 1 2887 milijonov, 1. maja so padle na 2.631 milijonov, 1. junija pa so se zopet dvignile na 2.669 milijonov. Pri samoupravnih hranilnicah so znašale 1. marca 2.540 milijonov, v začetku maja 2416 milijonov, v začetku junija pa 2449 milijonov. Pri privatnih denarnih zavodih pa so znašale 1. maja 6382 milijonov, v začetku maja 5921 milijonov, v začetku junija pa 5.994 milijonov.
Borze. Promet na naših borzah se je v juniju precej povečal. Celotni promet se je dvignil na 454 milijonov din (lani 287), od tega v Ljubljani na 56 milijonov (lani 25). Predvsem je narasel devizni promet, ki je dosegel na vseh treh borzah 419 milijonov (lani 248), promet z vrednostnimi papirji pa je bil razmeroma slab in je znašal le 35 milijonov (lani 38).
Indeks cen v trgovini na drobno (1930=100) v 10 glavnih mestih Jugoslavije je od maja do julija za malenkost nazadoval, in sicer od 0.3 na 92.6, (lani 92.8). Od posameznih mest je indeks cen na drobno v Beogradu popustil za 0.8 na 98.7, v Zagrebu za 0.6 na 90.3 v Ljubljani pa se je dvignil za 0.2 na 91.S.
Promet. Kakor smo že prejšnje mesece poročali je bil naš železniški tovorni promet v prvih petih mesecih letošnjega leta nekoliko manjši nego lani v ustreza jo-čih mesecih. V juniju pa se je nekoliko dvignil v primeri z lanskim junijem. V tem mesecu je bilo natovorjenih 147.470 vagonov nasproti 140.605. 136.302, 116.058 in 110.470 vagonom v istih mesecih prejšr njih štirih let. Državna rečna plovba je prevozila 60.4 milijona tonskih kilometrov (lani 59.0), tonaža v naše morske luke došlih ladij pa je znašala 2.05 milijona bruto registrskih ton (1.94).
Revizija uredbe o sladkorni centrali
Pred 14 dnevi je izšla uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o sladkorni pesi ter zakon o državni trošarini, ki predpisuje, da se mora v enem mesecu ustanoviti posebna prodajna centrala za sladkor, ki bo vodila vse sladkorno gospodarstvo. Proti določbam te uredbe pa so se sedaj pritožile kmetijske zbornice, ki so poslale pristojnim ministrstvom obširno spomenico. V tej spomenic! zahtevajo kmetijske zbornice, da se nujno izvrši revizija uredbe. Na merodajnih mestih so to spomenico upoštevali ln je že sestavljena posebna komisija, ki bo sestavila besedilo za spremembo uredbe.
Spomenica kmetijskih zbornic pravi med drugim naslednje* Z novo uredbo ni rešeno vprašanje našega sladkornega gospodarstva, temveč se je stanje še poslabšalo, kajti oni, ki so zakrivili sedanje stanje, imajo po uredbi celo moč. da diktiralo vsemu sladkornemu gospodarstvu. Uredba
predpisuje obvezno ustavitev prodajne centrale za sladkor, v upravi te centrale pa so poleg državnih zastopnikov le zastopniki sladkornih tvornic in ni nobenega zastopnika pridelovalcev sladkorne pese. Določbe uredbe pomenijo, da se sladkorni kartel uzakoni in da se temu kartelu daje pravica, voditi vse naše sladkorno gospodarstvo. Prodajna centrala za sladkor namreč nima samo naloge, da vrši prodajo sladkorja, temveč ima nalogo, da proučuje vse činitelje sladkornega gospodarstva, da dirigira vso proizvodnjo sladkorne pese in proizvodnjo sladkorja. Tako je dana sladkornim tvorni eam možnost, da one same predlagajo vse ukrepe; jasno pa je, da bodo predlagale le take ukrepe, ki so v njihovem interesu.
Taka ureditev ne more koristiti naSemu sladkornemu gospodarstvu, še manj pa potrošnikom sladkorja, za kar imamo v zadnjih letih dovolj dokazov, saj so sladkor-
Ljubljanski jesenski velesejem zasluži največjo pozornost
Ker je prvo vznemirjenje zaradi vojne v Evropi več ali manj popustilo, je pričakovati, da bo jutri na državni praznik zopet običajno živahno zanimanje za naše velesejmsko razstavo, ki v resnici zasluži največjo pozornost v vseh slojih prebivalstva. Zato opozarjamo naše občinstvo, da si velesejem odnosno kmetijsko razstavo ogleda zlasti na današnji državni praznik
in v petek na Mali šmaren.
•
Ocenitev razstavljenega sadja in sadnih sokov
Včeraj Je končala svoje delo komisija za ocenitev razstavljenega sadja in sadnih sokov na veliki kmetijski razstavi.
Ocenjevalna komisija je bila sestavljena po odredbi inž. Podgomika. načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani. Tvorili so jo naslednji gospodje: Priol Josip, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru; Kuret Vladimir, kmetijski svetnik v Ljubljani; Skuli Andrej, sres. šol. nadzornik v p. v Ljubljani.
Komisija je ugotovila, da je ves aranžma zelo lep, razstava prirejena smotrno, vzorno in primerno času in našim gospodarskim prilikam. Po pregledu in presoji je komisija podelila naslednje nagrade: Sveže sadje:
1) DollnSek Ivan, drevesnica Kamnica pri Mariboru a. nagr.); 2) Kartuzija, Ple-terje - St. Jernej (I. nagr.); 3) Mestna občina, LJubljana (II. nagr.); 4) Stojan Joško Dravlje (II. nagr.); 5) Tanko Erna (I. nagr.); 6) Pire Alojz, Ravne-Krško (U. nagr.); 7)
ne tvornice v prvi vrsti krive vseh nered-nosti v preskrbi prebivalstva s sladkorjem. Dejstvo, da so v upravi prodajne centrale za sladkor zastopana tudi nekatera ministrstva, ne daje prav nobenega jamstva, da se bo v bodoče vodilo naše sladkorno gospodarstvo pravilno. Zlasti proizvajalci sladkorne pese in potrošniki nikakor ne morejo upati, da bodo njihove interese pravilno zastopali zastopniki ministrstev. Če se bodo v bodoče tudi cene sladkorni pesi določale v sporazumu s sladkorno centralo, bo to na škodo proizvajalcev, kajti nikjer uredba ne predpisuje, da bi bilo treba v tem pogledu za-slišati proizvajalce.
Končno spomenica ugotavlja, da načrt uredbe ni bil predložen kmetijskim zbornicam v izjavo, kakor to predpisuje točka 2. § 4. uredbe o kmetijskih zbornicah, temveč so bile vprašane za svet le sladkorne tvornice, čeprav takega postopanja s svojim dosedanjim delom prav gotovo niso zaslužile. Zato zahtevajo kmetijske zbornice, da se uredba takoj razveljavi in se izda nova, ki se pa mora prej predložiti kmetijskim zbornicam v izjavo in se mora potem tudi upoštevati mnenje teh zbornic.
Gibanje klirinških računov z inozemstvom
Izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov na dan 31. avgusta zaznamuje med aktivnimi kliringi znatno povečanje salda naših klirinških terjatev v češko-Moravski, in sicer kar za 8.7 na 214» milijona Kč. V enem tednu so torej naše klirinške terjatve v protektoratu narasle za 12.8 milijona Kč, odnosno za 19.2 milijona din.
Tudi saldo naših klirinških terjatev v Madžarski se je ponovno povečal za 1.9 na 35.4 milijona din. Zmanjšal pa se je saldo naših terjatev v Nemčiji za 0.56 na 11.83 milijona mark. V rednem kliringu z Bolgarijo so se naše terjatve skrčile za 0.23 na 1.28 milijona din in v kliringu s Turčijo za 0.02 na 17.75 milijona din.
Med pasivnimi kliringi izkazuje klirinški račun ponovno povečanje salda našega dolga v kliringu z Italijo, in sicer za 7.0 na 129.2 milijona din. Zmanjšal pa se je saldo našega klirinškega dolga v Poljski za 0.9 na 26.3 milijona din, v Rumu-niji za 1.0 na 4.0 milijona din, medtem ko se je naš turistični kliring z Bolgarijo le nebistveno zmanjšal in znaša 1.43 milijona din.
Poslovanje ju a inozemskih borzah
Na curiški borzi je včeraj poleg Pariza, Londona in New Yorka pričela znova no-tirati deviza Bruselj. Deviza Pariz, ki je v v ponedeljek popustila od 10.68 na 10.50, je včeraj nadalje nazadovala na 10.25: deviza London, ki je v ponedeljek padla od 18.75 na 18.35 pa je včeraj nadalje popustila na 18.12.
Na londonskem trgu se je včeraj cena zlatu dvignila na 168 šilingov za unčo in se je s tem že zelo približala dvojni ceni, ki je veljala do leta 1931 (stara pariteta: 84 šil. 11 p. za unčo), kar pomeni, da se obseg devalvacije angleškega funta od prejšnjih 43% poveča na približno 50%. Tečaj funta v dolarjih je znašal včeraj 4.02 dolarja za funt. Borze so bile tudi včeraj v Londonu zaprte, v petek pa bo zopet pričela poslovati londonska efektna borza.
Borze
5. septembra
Jugoslovenske borze tudi včeraj v smislu uredbe o izjemnih praznikih za denarne zavode in borze niso poslovale. Ker je danes narodni praznik se bo pričeto normalno poslovanje borz zopet jutri, DFVTZF
Čarih. Pariz 10.25, London 18.12, New Tork 445.50, Bruselj 76.
Blagovna tržišča
SITO
'•4- Chicago, 5. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 81.375, za dec. 81.875, za maj 82.62625; koruza: za sept 53.75, za dec. 54.625, za marc 57.125.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A« R
Sadjarska podružnica Rašica (II. nagr.);
8)	Sadjarska podružnica Šiška (II. nagr.);
9)	Červan Peter, Vič-Rožna dolina (II. nagrada); 10) Mihevc Anton, Vič (I. nagr.); 11) Sadjarska podružnica Brusnice (II-nagr.); 12) Sreski kmetijski odbor, Črnomelj (II. nagr.); 13) Springer Jakob. Petrova vas-Črnomelj (II. nagr.); 14) Ban. kmetijska šola, Rakičan (I. nagr.); 15) Inž. Rataj, Sv. Peter pri Novem mestu (n. nagrada); 16) Zavadlav Josip, Podsused a. nagr.); 17) Kmetijska šola, Grm (L nagr.).
Suho sadje:
1) Sadjarska podružnica Brusnice (II. i nagr.); 2) Jelen Anton, St. Ilj pri Velenju . (II. nagr.); 3) Vinarska in sadjarska šola, Maribor (I. nagr.).
Sadni aokl:
1) Gusel Adalbert Maribor (Reneta — I nagr.); 2) Vinarska in sadjarska šola v Mariboru (I. nagr.).
*
Nagradno tekmovanje Jugoslovanskih
harmonikarjev na ljubljanskem velesejmu bo letos v nedeljo 10. septembra. Tekmovalo se bo v šestih skupinah: diatonična harmonika; kromatična harmonika: mla- j dinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. i leta na diatonični aH k romati čni harmo- i niki; profeslonali; proizvajalci in trgovci harmonik; ansambli. Tekmovanje bo za prehodni pokal na diatonični in kromatlč-ni harmoniki in za naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1930/40.	i
EIN IN DRUG Zagreb,
GAJEV A 7.	HJCA 15.
obvešča neobvezno«: Pri današnjem žrebanju V. razreda 38. kola državne razredne loterije so biU izžrebani sledeči dobitki: DIN 80.000.— št. 29501 43053 73310 DIN 60.000.— št. 29259 57332 DIN 50.000.— št. 49535 72166 DIN 20.000.— št. 61760 81434 DIN 16.000.— št. 52904 DIN 12.000.— št. 81053
PO DIN 10.000.— 8214 8560 13032 15220 16525 25576 40308 55041 56249 58657 99676
PO DIN 8.000.— 18053 29179 31260 43576 78389 93017 93375 06966 98076
PO DIN 6.000.— 7152 20189 25201 27212 29644 30123 35920 57160 58179 67396 71837 77021 81293 82161 02648 05370 98847
PO DIN 5.000.— 4806 4940 17716 20573 25130 26540 52672 55100 59992 64387 71381 71537 78791 81234 81346 91857 95641
PO DIN 4.000.— 5082 6305 10484 11267 12734 14768 17789 20959 22475 29887 32627 35538 36799 37099 42531 52561 53662 61566 65636 67000 69030 70141 70559 76026 88S79 9194S 94700 98492 Poleg tega je bilo izžrebanih 1300 številk po Din 1.000.—.
Prihodnje žrebanje bo 7. septembra 1039. Popolno uradno listo dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
Za pravilnost številk, zaradi telefonskega prenosa tvrdka A Reln ln drug ne nosi odgovornosti.
»JUTRO« št. 207.
seda, & rs. mt.
Upe:
Lokalni vlak
Posebnost lokalnega vlaka je njegovo ime. Imenujejo ga lokalnega, vendar ne spričo njegove loka vos ti in ker se na odhodni postaji naloka vode, marveč mu je vzdevek vrinila tujka in tu= jerodka, cenjena pri nas in spoštovana — čast ji zato in priznanje. Kajti so lokavi in se ga nalokajo tudi sprevodniki in strojevodja takega vlaka, a ni krsta živega in tudi mrtvega ne, ki bi ga pital z lokalnim sprevodnikom. Še takrat ne, ko se ga po priliki naloka tako, da mu še potnikov ni mar in s Staro šrango smeši postajico Drenov grič.
Posebnost lokalnega vlaka bi bili še nekateri vozovi, ki so manjši, menim pa, da so tudi bolj higienični. So namreč ti vozovi po dva in so pogosto tudi trije skupaj in ne najdeš v vseh treh zasilnega prostorčka z napisom toaleta. Tudi tujka in tujerodka. Čast in priznanje tudi njej vendar smatram yozove lokalnega vlaka za bolj higie-nične od drugih, kjer je toaleta zastopana v vsakem in so v marsikaterem tudi po dve.
Lokalni vlak je veseljak. Za vsakim vogalom zavriska. Tuli, ko vozi čez križišča in mostove, nad govedom neumnim zapiska, ki se je nevarno približalo progi, in se sploh dere nad vsakim smrkavcem in beračem, ki stopi čez tir. Je menda gospodu strojevodji pi-skalo lokomotive edini dosegljivi in« strument. Izživlja se na njem. In se tudi lahko: široko mu nudi polje udej-stvovanja.
Ja^ se vozim z lokalnim vlakom. Vsak dan. Zjutraj v mesto, popoldne nazaj. In to zopet vsak dan. Razumete: človek je lahko mrtev na ocvrto ščuko
z okusno priloženo rezino citrone; toda vsak dan — obupal bi! Nad ocvrto ščuko in nad rezino citrone.
Obupal bi lahko tudi nad lokalnim vlakom. Tja ie nazaj — vsaik dan. Gre to človeku na živce, na možgane in v bližino pameti. Znoriš na lepem in ljudje so tega neznansko veseli. Zabavo jim povečaš, če v takem stanju izbuliš oči, besniš ki razgrajaš.
Da se to ne zgodi, skrbe sopotniki! Dva, trije, nekajkrat tudi več. Redni so in stalni. Odhaja vlak zgodaj, zato se privale sopotniki v vozove krmež-ljavo in zaspano. Pozimi v trdi temi, da se komaj pritipljejo do postaje in v voz. Stalno zasedajo ista mesta, si manejo oči, pretegujejo se,vzdihujejo in zdehajo nekateri tako, da bi jim lahko pogledal po požiralniku v drob in želodec.
Prvikrat sem se pojavil v lokalnem vlaku. Motilo me je to in mi je bilo nerodno. Obziren sem bil na levo in sem bil obziren na desno, ko sem se kopal do praznega sedeža. V kot sem se stisnil, skromno skrčil noge pod sedež in se še strogo ravnal po napisih in tablicah, ki te vljudno opozarjajo, da ne pljuvaj po tleh in da se ne nagi-nji. Udobno je bilo in prijetno, dokler ni prišel stalen sopotnik odurnega obraza in črnih obrvi ln se mi skoraj vse-del na kolena. Spregledal pa je človek in sprevidel, da to ne gre, me je zato raje grdo pogledal in si godmjaje na* pravil mesta pri sopotnikih, ki so tudi godrnjali in zazijali vame.
Mučno mi je bilo in sitno. Segel sem v žep in sem segel v drugega, pogladil sem si neobrite ščetine in se počehljal po glavi. Še sem se ozrl po sopotnikih, pa me je to zmedlo še bolj in sem zato okrenil glavo proti oknu, buljil ven in zdel tako nepremično do Ljubljane.
O, sedaj je zadeva urejena. Navadili so se me. Zdeham lahko in se pretegujem. Zame se ne zmenijo več. Posta! sem sopotnik in imam pravico grdo gledati vsakega, ki bi se na novo poj a vil v našem vozu.
Sopotniki so zanimivi. So taki nekateri in so drugi drugačni. Lahko jih gledaš, opazuješ, sklepaš o njih marsikaj in delaš zaključke. Poznam vse. Po poklicih in imenih. Meni ne pripovedujejo. Med seboj pa se pomenijo o tem in onem, o prijatelju in sosedu in še o sebi in odsotnem sopotniku: nevsiljivo prislonim uho in poslušam. Sicer so taka pripovedovanja mnogokrat zanimiva nad vse, kakor so zanimivi sopotniki sami, vendar se človek naveliča tu= di pripovedovanj, klavrno in dolgočasno bi mu postalo, da ni izrednih dogodkov.
Kakor na primer oni dan. ko je pozabila revna ženica otroka na peronu. Sama se je odpeljala reva z vlakom in je pozabila na otroka, kakor pozabi človek na dežnik ali lasuljo. Majhne pa je spal na peronski klopi. To je recimo nezaslišano, graie, obsoje in še marsičesa vredno. In je kajpada vredno, da govorimo sopotniki o tem ves teden in tudi delj. kajti se tak dogodek ne primeri vsak dan in imaš še manj prilike čitati vsak dan v seznamu najdenih predmetov: speči majhne, najden na ljubljanskem kolodvoru.
Dobro!
To se je zgodilo in se tudi lahko zgodi! Zenica je bila stara, revna in tudi betežna. Čakala je sirota na vlak, žvečila suho sikorjo in se kregala s skrbmi. Pa ti zarjove po kolodvoru, da vozi ta vlak tja in tja, mešani da je in da stoji na petem tiru. Ni kazalo revi obotavljati se in je pozabila na otro* ka. Res ni čudno!
A je tem bolj čudno, da se je Lena Plahuta izpod Kamniških planin, mastna in zavaljena prizibala v naš voz in zasedla dve številki. Ni se zmenila za sopotnike. Odzibali smo se s postaje, Lena pa je segala v košaro, glodala jabolka do črnih kosti in metala oglodke skozi okno. Prišel je gospod sprevodnik — sopotniki mu rečejo gospod spre-hodnik. — potipal Leni vozni listek, jo pogledal in jo obzirno opozoril, da je bržkone sedla v napačen vlak.
Mastne ženske skoro smešno jokajo. In kar je najbolj žalostno: skoraj vedno po nepotrebnem. Lena tudi!
Smo si postali sopotniki po tem dogodku bližji in zaupnejši, kajti ga ni bilo med nami štora, štorastega tako, da bi se vsedel v vlak in čakal, da ga odpelje in to kamorkoli. Pomilovalno smo se ozirali in si mežikali.
Odipravili smo Leno na prvi postaji iz voza in smo ji še dopovedali, kako naj se ravna: tako in tako. Da bi ne ostala večno tam in bi ne bili domači
v skrbeh.
Mi sopotniki pa smo se odpeljali. O dogodku smo razpravljali in se smejali. Ženski neumni smo se smejali, ki je donda brezbrižna sedla brezskrbno v vlak, pa se ni prej pozanimala, kam vlak vozi, kdaj in ali sploh vozi. Da! Ali sploh vozi! Lahko ostane na postaji, na tem in tem tiru, vsedeš se vanj in čakaš, kdove kako dolgo! Morda do sporazuma, morda celo do preureditve in poglobitve take postaje! Ni priporočljivo tako čakanje na vsak način!
Pa sem se zamudil oni dan. O, kolikokrat sem se že zamudil. Oni dan pa sem se temeljito, tako — do zadnjega trenutka. Moral sem skočiti ie nekaj korakov za lokalnim vlakom, da sem se obesil za zadnji vagon, pa si Se z
Dragocen Napoleonov meč
Moskovska »Večerna pošta« poroča, da je po naključju neki krojač iz Moskve našel meč, ki ga je svoj čas nosil Napoleon Bonaparte. Meč ima ročaj iz damaščan-skega jekla ter nosi v francoščini: »Napoleon Bonaparte, prvi konzul francoske republike«. Držaj meča ima okras, ki predstavlja levjo glavo ter je delo rezbarja Boutteja iz Versaillesa. Ta meč je Napoleon iz hvaležnosti poklonil knezu Su-valovu. ko ga je knez spremljal na otok Elbo ter mu posodil svoj suknjič, v katerega se je skril, da ga niso spoznali.
desnico pomagati, da sem obvisel na njem in mi ni druga polovica ostala v Ljubljani.
S škodoželjnimi pogledi so me sprejeli v vozu. Žal jim je bilo in hudo, ker si nisem zlomil vsaj noge ali roke. In jim je bilo še bolj hudo, ker se me je držala celo aktovka.
Lovil sem se med sedeži, omahnil zdaj sem in zdaj tja, a sem se končno le zazibal starejšemu gospodu na kolena. Surovo me je odrinil na nasprotni sedež, me neznansko gTdo pogledal in me še vprašal po letih in starosti. Odleglo mi je, prijazno sem se nasmehnil in mu povedal, da jih imam toliko in toliko. Je dejal, da je to več ko dovolj, da bi stal na lastnih nogah in da me zato ne bo pestoval.
Zij?Ji£sto so strmeli vame sopotniki Všeč jfen je bil stari gospod, še bolj so jim bile všeč njegove domislice; pobožno so se hahljali na moj račun.
Nisem se še vozil v zadnjem vagonu. Neznan sem bil sopotnikom, zato so se pokazali še hudobnejšL Dvakrat nerodno mi je postalo. Aktovko sem odprl in gostoljubno povabil gospoda, naj seže vanjo in si vzame breskev ali dve, ki da so sladke tako, da bodo potolažile jezo in pregnale zamero.
Vdal se je gospod ter ugriznil v bre< skev, da se mu je pocedilo po bradi m telovniku Živo sva se nato zapletla v pogovor in debato o kongresu ki olimpiadi in še o shodih in njih organizaciji
Vljuden sem bil in popustljiv; mnogo mi je bilo na tem, da popravim nerodnost in zboljšam vtis, ki sem ga napravil na sopotnike zadnjega voza. To bi se mi bilo kajpada skoro posrečilo... toda gospod spre hodnik se je neznansko grdo zadri:
»Kamnikl«
Jaz se namreč vozim na Vrhniko!
svetovni
razstavi
Po vsem razstavišču mnogo uporabljajo plin v odprtih gorilcih, da prikazujejo li-zajoče gibanje in rdečkasto milino svetlobe, ki je ni mogoče udejstviti na noben drug način. V amerikanskem delu razstave, kjer so poslopja grajena v karakterističnem kolonialnem slogu, so ulice razsvetljene s starinskimi plinskimi cestnimi svetiljkami, podobnimi, kakor smo jih nekoč imeli tudi v Ljubljani. In kakor pred leti pri nas, na kar se še spominjam iz svojih otroških let, jih prižigajo in ugašajo pri-žigalci, ki nosijo preko rame drog in na koncu goreč in kadeč se petrolejski vžigalnik: ostanek iz prošlosti v razstavi bodočnosti. Z izjemo od perisfere ni nobeno poslopje na razstavi razsvetljeno z žarometi, kakor je na primer ljubljanski grad, temveč je notranjost in zunanjost večine zgradb razsvetljena od »vzidanih« luči, ki tvorijo del arhitekturne risbe. In tako nam kaže vsako poslopje, če ga po noči ogledujemo od zunaj, popolnoma drugo obliko in napravlja drug vtis kakor podnevi. Ponoči se nam kaže vzorec razsvetljenih linij in ploskev, ki se razlikujejo v barvah, toda so v harmoničnem skladu z arhitekturo. V notranjosti pa dvigajo posebni barvni svetlobni efekti strukturo stropa in gornjega dela sten ter njega okraskov, med tem ko je spodaj projicirana svetloba večinoma brezbarvna.
Posebno lepa sta pa ponoči, nič manj ko po dnevi, oba znaka svetovne razstave: trilon in perisfera. Danes je njiju silhueta že znana po vsem svetu: trilon (Amerikanci pišejo Trylon in izgovarjajo trajlon), 210 m visoko trioglat obelisk, simbol vzvišenega namena razstave, in tik poleg njega ogromna votla krogla s premerom 65 m, perisfera, oba snežno bela.
Nikoli poprej v zgodovini si niso upali zgraditi kroglo tako ogromne veličine. Visoka je 18 nadstropij, široka kakor velemestni hišni blok, njena notranjost pa več kot dvakrat prekaša veliko koncertno dvorano v newyorški Radio City. Načrte zanjo, ki so jih izdelali arhitekti, predstavljajo končno destilacijo več kakor tisoč predhodnih skic. Prvotna ideja je bila. uporabiti krog in trikot, temeljne in najenostavnejše geometrijske like, da se prikaže nova nota v risbi. To je bila že prva zamisel, ki so jo potem genialno utelesili. Toda nič manj važno je bilo, najti za ta dva simbolična lika razstave tudi primerni imeni. In tudi to se je posrečilo; za oznako teh dveh zgradb so skovali nove besede: trilon, od »tri,« ker ima tri ploskve, in »pylon«, kar pomeni grško »velika vrata, portal«; to zna-či, da je postavljen kot monumentalni dohod v kraljestvo bodočnosti, medtem ko prihaja ime perisfera od grškega »peri« okoli, okrog«, in »sfaira«, krog.
Kilometre daleč sta vidna ta dva ogromna bela lika, prav lepo ju je na primer videti z vrha Empire State Buildinga, najvišjega nebotičnika, toda pravi vtis dobite šele od blizu. To je zares nekaj, kar vas
naravnost zagrabi. Ogromna bela krogla izgleda, kakor bi plavala ▼ zraku. Jekleni
stebri, na katerih počiva, so namreč popolnoma zakriti od sistema ogledal, okoli katerih neprestano brizga v višino vodo osem fontan. Vtis svobodno v prostoru plavajoče krogle je s tem popolnoma dosežen in je vprav nenavaden. Ponoči pa mogočni žarometi projicirajo premikajoče se oblake v naravnih barvah na kroglo, tako da imate čudovito iluzijo, da je to planet, pokrit z oblaki, ki se vrti okoli svoje osi, in rti ga gledate iz neposredne bližine iz vse-mirskega letala. Zares iluzija sveta bodočnosti.
Bilo je na stotine predlogov, kaj naj vsebuje notranjost te krogle, dokler se ni njen ustvaritelj, Henry Dreyfus, slednjič odločil, da v skladu z devizo razstave pokaže vizijo sveta bodočnosti In ta privid, prestavljen v istinitost, vas čaka, ko prestopite spodaj prag perisfere vas dvigne v višino dolge premikajoče se električno stopnišče na svetu. Ko ste se tako brez vsakega šu-ma in ropota dvignili navzgor 16 m visoko, stopite na enega od dveh vrtečih se balkonov, ki sta prav za prav ogromna prstana in izgledata, kakor da bi plavala v vse-mirju. Tako čudovito so postavljeni svetlobni efekti. Te dve okrogli ploščadi, ki se sučeta v nasprotni smeri, rabita šest minut za celi obrat in prav toliko časa traja predstava, ki jo gledate. Predstave se vrše neprestano od jutra do večera.
Orjaški kip »Speed« nam ponazornje na
svetovni razstavi prevozništvo in je ponoči krasno razsvetljen
Ko se iz popolne teme izlušči malo svetlobe, zapazite pred seboj v ogromni jami pod nebom »Democracity« — simbol popolne metropole bodočnosti v ritmu njenega mogočnega življenja. Panorama v dnevni luči vam pričara popolno resničnost ter vam izbriše obzorje na vseh straneh. Ty je milijonsko mesto a prebivalstvom
250.000 delavcev, katerih stanovanjske hiše stoje izven mesta samega, v petih vrtnih naselbinah. Kakor velike žile vežejo široke avtosrtade preko zelenih travnikov m polj zunaj ležeče industrijske naselbine kakor tudi delavska naselja z velemestom v sredini.
Ko ste gledali ta model dve minuti, vam ga polagoma zakrije tema: noč pada na zemljo. Nad vami se zasveti nebesni svod z nebrojnimi zvezdami. In s spremljanjem simfonične godbe začujete zbor tisoč glasov, ki prihaja iz neba. Nehote dvignete glavo in v temi se vam prikaže veličastna živa slika, kinematografsko proicirana na nebo: proti vam stopa v ritmičnih korakih množica pojočih delavcev, nosečih svoje orodje na rami, in kmetov, ki nosijo kose in snope. Bližajo se vam, veselo pojoč pesem demokracije, in tu vidite, da predstavljajo različne skupine moderne družbe, vse elemente, ki morajo skupno delati za obči blagor, da se omogoči boljše življenje, kakor bo procvitalo v takšnem mestu, kot ste ga spodaj videli. Vedno glasneje postaja petje delavske množice m spremljajoča simfonična muzika, postave prihajajo vedno bliže in so že mamutske veličine. Naenkrat izginejo v prihajajočih mogočnih oblakih, godba tu doseže svoj vrhunec in ogromna notranjost krogle se za-biiska v polaroidni luči.
Predstava je končana.
Ko stopite na prosto, se kar ne morete znajti, padli ste iz sveta bodočnosti nazaj v sedanjost.
Dr. Pavel Brežnik
Londonske
Statistični zbornik mesta Londona, ki je izšel pred kratkim, ugotavlja, da je London s svojimi 8,655.000 prebivalci slej kakor prej največje mesto na svetu, večje od New Yorka. Knjiga priobčuje še mnoge druge zanimive podrobnosti.
Tako je iz nje razvidno, da je prosluli londonski Scotland Yard, policijska centrala, lansko leto preiskal 61.718 prstnih odtisov sumljivih o6eb in je od tega identificiral 24.318 odtisov. Uprava londonskega mesta velja letno malenkost 7000 milijonov dinarjev. V vsem Londonu imajo danes komaj še 20 kočij s konji.
New York, avgusta
Mnogo kilometrov daleč se vidi po noči ŽM svetlobe, ki izhaja s svetovne razstave. Loč, ogenj, barve, vodo in godbo so na genialen način združili, da ustvarijo bleščeče prizore, ki obsegajo vse barve spektra. Razstavna poslopja, stopnišča, avenije in stolpi se kopljejo v najčudovitejših, naj-pestrejše prelivajočih se živih barvah. Drevje je razsvetljeno od očesu nevidnih zelenih reflektorjev, ob zidovih poslopjih pa so pritrjene vijoličasto modro žareče cevi, napolnjene s hlapovi živega srebra. Vse to daje avenijam na razstavišču vprav fantastičen izraz, tako da se obiskovalcu zdi, da se sprehaja po deželi bujnih sanj ali pa nekje v bajni pokrajini ter pričakuje vsak trenutek, da stopi predenj začarana princesa aH pa da sreča sedem škratov, natovorjenih z zlatom in dragim kamenjem, in med njimi Snegulčico, kakor je to nekoč videl v Walt Disnevevem filmu.
Ponekod sikajo iz plinskih kandelabrov modri in rumeni ognjeni jeziki v nebo ter se majejo v lahnem večernem vetriču. To je res začarano mesto. Najlepše pa je na »Laguni narodov«: tu vidite igro vodopa-dov, prepletenih s plameni, sinhronizirano s posebno godbo in menjajočimi se barvami reflektorjev, kateri obsevajo šumeče kapljice in peneče se valovje. To je treba videti in slišati, opisati se ne da: mešajo se ogromni slapovi, valovi in pena s curki gorečega plina, ki sika med nje ter z umetnim ognjem, ki valuje na vse strani. Grandiozen je pogled na srebrno in zlato žarečo simfonijo rudeče, rumene, zelene in plave svetlobe, ki prelestno žari v noč.
Morda še čudovitejši je ponoči pogled na »Vodometno jezero« (Fountain Lake). Žarometi se igrajo na pritrjenih balonih in umetnem dimu, ki ga proizvajajo s tita-
nijskim tetrakloridom. Svetlobne bombe pokajo, da je kaj. Voda je sijajno razsvetljena z živosrebrnimi cevmi in močnimi raznobarvnimi žarnicami, med tem ko piha sredi jezera ogromen plinski kandelaber plamen petdeset metrov visoko pod nebo, spremljan od pokanja raket, ki švigajo na vse strani, in prasketanja umetnega ognja. To je pravi »inferno«, to je hujše, kakor če bi Vezuv začel bljuvati sredi Niagarskega vodopada, in vse to spremlja največji sim-fonijski orkester na svetu s kakofonskim ozadjem Verdunske bitke: to je nočni prizor na »Vodometnem jezeru.«
Glasbena dvorana na svetovni razstavi
Nezv Tork kot svetovna metropola bodočnosti
Donaie vesti
ŽIVI, KRALJ!
Živi, mladi kralj naš Peter, rasti kakor cvet v poljani, ki ga boža hladni veter, ki ga prst deviška hrani — živi, rasti v mladi zarji čvrst in varen pred viharji.
Dvigaj v svetli se oblasti na visoko, na široko, sonce božje daj Ti rasti dolgo, zdravo in globoko — luč z neba naj sije nate, da duh teme ne zazna Te.
Sprosti se, sin Mučenika, teže zgodnjega spoznanja — duh prečiščen ne zanika smotrov večnega dognanja — bodi kremen trd in jasen, ki ne stre ga udarec časen.
Živi, rasti, cveti, ljubi narod svoj in izročilo — vrag ne bo ušel pogubi, če preti s krivično silo — čuj nas, kralj, ob Tvoji strani ščit smo vsi Jugoslovani!
Griša Koritnik.
*	Deveti razred gojencev pomorsko letalske šole v Divuljah je zaključil letošnji tečaj. Vsi fantje-mornarji so pokazali mnogo vdanosti in smisla za letalski poklic. K uspehu jim je čestital poveljnik šole kapetan korvete Boris Slavik. Učiteljem se je zahvalil prvi gojenec v tečaju Edvard Martinko.
*	Smrt blage žene. V starosti 84 let je umrla v Šoštanju gospa Marija Smolni-karjeva, soproga šolskega upravitelja v pokoju. Pokojnica je bila vzorna mati in žena, priljubljena v Zavodnjem, kjer je z možem živela dolgo vrsto let. kakor tudi v Šoštanju, kamor se je preselila po moževi upokojitvi. Zadnjo pot bo nastopila v petek ob 14.30. Blag je bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	DeKanat juridične fakultete v Ljubljani obvešča: Vsi gg. slušatelji (-ice), ki nameravajo v jesenskem izpitnem roku polagati pravnozgodovinski državni 'zpit, se pozivajo, da vložijo svoje prošnje za pripustitev k izpitu najkasneje do 20. septembra t. 1. Prošnje, ki morajo biti kole-kovane s kolekom za 200 din je treba nasloviti na dekanat juridične fakultete v Ljubljani. Začetek izpita bo dekanat objavil s posebnim razglasom na oglasni deski juridične fakultete.
ŠOLSKO NAZNANILO
ENOLETNO TRGOVSKO UČILIŠČE
CHMSTOFOV UČNI ZAVOD
Odobren ■od Ministrstva trgovine in industrije
S PRAVICO JAVNOSTI
LJUBLJANA — DOMOBRANSKA CESTA št. 15.
Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola in izobrazuje učenke in učence za raznovrstne pisarniške poklice v gospodarskih podjetjih, denarnih zavodih, odvetniških, trgovskih, spedicijskih pisarnah itd. — Izpričevala služijo kot dokaz izobrazbe za navedene poklice in obenem tudi kot dokaz dovršene učne dobe in pomočniške prakse v trgovinski obrti. To je važno za one, ki nameravajo otvoriti ali prevzeti na svoje ime trgovsko podjetje.
Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi.
Edinstvena strojepisnica s 50 pisalnimi, računskimi, razmnoževalnimi stroji itd. Zavod je urejen po vzoru sličnih uglednih inozemskih šol in ima tudi posebne učilnice za pisarniške vaje, knjigovodske vaje, za filmska predavanja. — Prvovrstni profesorski zbor jamči za odlične uspehe. — Posebni oddelki za deklice. — šolnina
zmerna.
Edini zavod te vrste, ki ima lastno moderno novozidano šolsko poslopje, ki se
uporablja v šolske namene.
VPISOVANJE
se vrži sedaj redno vsak dan tudi v nedeljo in na praznik dopoldne in popoldne ob običajnih urah. — Učenci uživajo vse pravice kot na drž. trgovskih šolah tako glede rodbinskih doklad in dijaških voznih kart.
Brezplačna šolska izvestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno.	TELEFON DIB. 48-43.
* Slovenski dijak ne potrebuje samo učnih knjig, marveč mu je nujno potreben tudi dijaški koledarček, ki mu razporeja študijsko delo in mu s koristnimi podatki pomaga pri študiju. Tak vzorno sestavljen dijaški koledarček je letos dobila naša srednješolska mladina. Uredil ga je uredniški odbor »Naše Volje«, natisnila pa ga je Narodna tiskarna v Ljubljani. Tako po formatu in opremi, kakor po vsebini, je dijaški koledarček tak, da ga pač ne sme pogrešati noben naš napreden študent. Poleg obsežnega celotnega dnevnika in različnih potrebnih tabel vse-
TRGOVSKO UČILIŠČE
Robida
s pravico javnosti, LJUBLJANA, Trnovska ulica 15,
vpisuje v enoletni trgovski tečaj vsak dan. Učilišče je osnovano kot redna enoletna trgovska šola. Dijaki imajo ugodnosti rodbinskih doklad, žel. voznih kart itd., kakor učenci državnih trgovskih šol. Ker je pouk popolnoma individualen, sprejme zavod samo določeno število učencev. — Vpisovanje tudi v nedeljo in na praznik dopoldne, Trnovska ulica 15.
buje koledarček rodoslov kraljevskega doma, članek o potrebi narodno obrambnega dela, razpravo o nas in Bolgarih, nato pa vrsto različnega pouka. Francoski in nemški glagoli, matematične formule, pouk o slovanskih državah in slovanski ideji, pregled slovanskega življa. važni zemljepisni in zgodovinski podatki, razpredelnica kemijskih elementov, pouk o prvi pomoči, o denarju, merah, glasbi, vojni mornarici, motornih vozilih, poštnih pristojbinah in Morsovi besedi — vse to je v koledarčku, da lahko služi tudi odraslemu inteligentu. Treba je priznati uredniškemu odboru, da je strnil v priročno knjižico mnogo gradiva. Je torej res v interesu dijakov samih, da si dijaški koledarček takoj nabavijo. Staršem priporočimo, naj razveselijo svoje sinove in hčerke z dijaškim koledarčkom. Namesto pridig in ustnega poučevanja jim bodo s koledarčkom dali ob začetku šolskega leta najuspešnejši napotek.
* Kraljica za botro devetemu otroku. V Stari Reki pri Prnjavoru se je siromašnemu kmetu Janu Ugrasu rodila deveta hčerka. Botrinjo je prevzela Nj. Vel. kraljica Marija, ki jo je pri krstu zastopal polkovnik Bogdan Majetič iz Banjaluke. To je bil v nedeljo velik narodni praznik za ves okoliš. Dekle so krstili za Marijo in polkovnik je pripel otroku okrog vratu zlato verižico s križcem, staršem pa je
* Kongres za nauk o podedovan ju v Edin burgu. Od 23. do 30. avgusta je zasedal v Edinburgu na škotskem VII. mednarodni kongres za genetiko (nauk o podedovan ju). Kongres je razpravljal v desetih sekcijah. Posebna pozornost je bila posvečena aplikaciji genetike na rastlino-gojstvo, živinorejo in na človeka. Genetsko zanimivo rastlinsko in živalsko gradivo je bilo razstavljeno v posebnem poslopju edinburške univerze. Iz naše države je na kongresu referiral g. dr. A. Tavčar, profesor za genetiko in rastlinogojstvo na zagrebški univerzi. G. prof. Tavčar je na kongresu predsedoval sekciji: rastlinogojstvo v luči genetike.
Grobnice in
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
Prani« kuoorai
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 40-09
*	Sprejem v vojno veterinarsko službo.
Veterinarski oddelek ministrstva vojske in mornarice je razpisal natečaj o sprejemu diplomiranih veterinarjev za veterinarske oficirje. Za potrebne informacije se je treba obrniti neposredno na ta oddelek.
*	Dober ribolov na Jadranu. S Su-šaka so v ponedeljek sporočili v Zagreb, da so ribiči na Jadranu vlovili zadnje dni velike množine palamid. Palamide, ki so ravno v jeseni najbolj užitne in okusne, bodo s posebnimi vagoni za prevažanje rib prepeljane v Zagreb ln jih bedo prodajali po tako nizki ceni. da si jih bodo lahko nabavili tudi najrevnejši sloji. Navadno je cena palamidam din 20—24 kg, zdaj pa se prodajajo v Zagrebu po din 10 kg.
*	Nemška ladja je poiskala zavetje v Splitu. V Split je priplul nemški parnik »Aegina«, last severnonemškega Lloyda. Bilo mu je naročeno, da se na poti v BraHo umakne v kakšno jugoslovansko pristanišče, zato je prispel v Split. Posadka ladje šteje 38 Nemcev in 30 Kitajcev, častnikov je 8.
Državno priznani Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti
Uri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje
vsak delavnik med običajnimi uradnimi urami. — Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola ta nudi učencem vse ugodnosti, kot jih imajo učenci trgovskih šol. šolnina je dostopna vsakomur. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago
* Smrtna žrtev modrasa. Iz Banjaluke poročajo: V Starem Bočcu pri Mrkonjič-gradu so se zadnje dni pojavile strupene kače. Neki modras je ob 4. zjutraj usekal 141etno Rozalijo Coto, hčerko siromašnih staršev. Kača se je priplazila v kočo in je pičila dekle v lice. Dekle je že čez četrt ure podleglo strašnim boiečinam. Oče je
»^■MJv&fefe
Danes velika premiera najlepšega muzikalnega filma sezone!
Življenje, ljubezen, umetniško ustvarjanje in rojstvo Straussovih nesmrtnih valčkov »Na sinji Donavi«, »V dunajskem lesu« itd. Straussova velika ljubezen a primadono dunajske opere. Revolucija in strastna Straussova muzika, ki je užgala ves Dunaj
Umetnina francoskega režiserja mojstra Juliena Duviviera.
Kino Union. teL 22-21 „ 99
p	h	Krstna predstava filma je bila v pariški Veliki operi pod imenom »Toute la ville danae«.
fredstave ob 15., 17., 19. in -1.	LUISE RAINER — FERNAND GRAVET in koloraturka MILICA KORJUS.
Veliki valček46
*	Nesrečna smrt mladeniča na lovu. Zaradi praznovanja bank se je ravnatelj centrale Jugoslavenske banke v Zagrebu g. Josip Bezdiček podal z dvema svojima sinoma v Daruvar, da obišče prijatelje. Z njimi se je podal na lov v Hercegovac pri Daruvaru. Opoldne so se vrnili v Daruvar, kjer je bilo skupno kosilo. Po obedu pa je starejši Bezdičekov sin Miroslav, ki bi moral zdaj v 7. razred gimnazije in je bil star 16 let, odšel s tremi tovariši streljat vrane. V bližnjem sadovnjaku so jedli sadje in iskali vrane. Ko so se tovariši nekoliko oddaljili, se je Miroslavu naenkrat sprožila lovska puška. Nesrečni fant se je zgrudil. Lahko je še izpovedal, da se je izpodtaknil in da se mu je pri tem sprožila puška. Strel mu je raztrgal glavno žilo na desni nogi. Nesrečnega fanta so prepeljali v daruvasko bolnišnico, kjer pa je zaradi prevelike izgube krvi izdih nil. Prepeljali so ga v Zagreb, kjer so ga včeraj pokopali.
*	Vozne olajšave. Prometno ministrstvo je odobrilo tele vozne olajšave na železnicah: polovično vozmino vsem zastopnikom zadrug, ki se bodo udeležili skupščine glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug 27. t. m. v Beogradu. Olajšava velja za odhod od 25. do 27., za vrnitev pa od 27. do 29. septembra; polovično voznino vsem članom, ki se bodo udeležili kongresa in skupščine jugoslovanskega teozofskega društva v dneh od 29. septembra do 3. oktobra v Zagrebu. Ta olajšava velja za od hod od 27. septembra do 3. oktobra, za vrnitev pa od 3. do 5. oktobra; polovično voznino udeležencem kongresa jugoslovanske filatelistične zveze, ki bo v Ljubljani 9. in 10. t m. Olajšava velja za odhod od 7. do 10., za vrnitev pa od 10. do 12. t. m.
— Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito či ščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstra-nja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek.
rte« po min. soc. pol. in n. xdi S-bt. 15.485 25 V 55
* V vlaku je zaklal soseda. Na vožnji iz Djakova v Osijek sta se v nedeljo zvečer sprla 281etni Marko Milanovič in 271etni Mijo Brčič. Ze dve leti sta kot soseda živela v sovraštvu. V vlaku je Brčič, kakor izpovedo priče, prvi začel napadati Mila-noviča, nakar je ta potegnil nož in ga v mraku zarinil Brčiču v prsi. Brčič je brez glasu padel in izdihnil. Ker se je vse odigralo v temi, ostali sopotniki niso vedeli, da je Brčič mrtev. Takoj po prihodu vlaka v Osijek je policija Milanoviča prijela in zaprla.__
Izplača se Vam naročiti filme Iz Ljubljane
m poslat) Iste v razvijanje, ker Vam izgotovljene slike, Se isti dan ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Imamo na zalogi
filme	^
najnovejše emulzije do L 1941. ^^
Razvijamo ln kopiramo priznane prvovrstno! Naš ček račun št. 13-285 Naša teL št. 25-66 to 25-67. — Se priporoča
Foto Tourist — Lojze Smuč
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA O. 8.
*	Izlet v Južno Srbijo z minimalnimi stroški priredi Tujskoprometna Zveza v Ljubljani v dneh od 16. do 25. septembra t. 1. Prijave v vseh biletarnah Putnika do 10. t. m. (—)
*	Kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije, ki je bil določen na dan 8. in 9. t. m., je preložen na soboto dne 30. septembra t L in na nedeljo dne 1. oktobra t. 1. Vršil se bo v Nišu z enakim sporedom, kakor je bil že določen in objavljen. Po kongresu so predvideni izleti v planine v okolici Niša. Planinci, ki se želite udeležiti navedenega kongresa in s tem zvezanih planinskih izletov, se prijavite do 20. septembra t. 1.
*	Nov vozni red na Jadranu. Od včeraj dalje ni več dnevne zveze med Splitom in Sušakom, marveč vozi ladja trikrat na teden. Z Dubrovnikom je imel Split zvezo dvakrat na dan, zdaj pa samo enkrat.
*	25 vagonov neprodanega vina premore ob novi trgatvi splitska okolica. To so same stare zaloge. Letošnja trgatev je v splitski okolici za polovico slabša od lanske.
*	150 mladih jadralcev se je izvežbalo v teku enega meseca na Zlatiboru. Zlatibor je za Beograd in okolico, kar za Ljubljano in Slovenijo Bloke. Akademski Aero-klub na beograjski univerzi je tam ustanovil jadralno šolo 1. 1934 in odtlej vsako leto sprejema v jadralni pouk nad 200 omladincev. Upravnik Zlatibora je Miroslav Milin. Letošnji uspehi so bih zelo zadovoljivi.
*	Na dosmrtno ječo je bil v Vršcu obsojen zloglasni roparski morilec Lazar Stoju, imenovan kratko Laja. Zagovarjati se je moral predvsem zaradi roparskega umora, ki ga je izvršil v noči na 14. aprila 1929 nad gostilničarjem Mihaelom Wln-dauerjem in njegovim 7-letnim sinom Julijem v Vršcu. Laja je svojčas pobegnil iz Rumunije na Madžarsko, kjer je potem prebil vrsto let v ječi zaradi različnih zločinov. Pred dvema letoma pa je bil izročen našim oblastvom. Ves čas je v bolnišnici za duševne bolezni v Kovinu in v Beogradu simuliral blaznost, zdravniki pa seveda niso dvomili, da je duševno zdrav. Laja je bil tudi osumljen, da je L 1929 umoril in izropal meniha Kostiča ▼ samostanu Mesiču pri Vršcu in Se nekaterih drugih ropov. Ko je predsednik senata vprašal obtoženca ali sprejme ob sodbo, je prvikrat odgovoril razločno in pritrdilna »Da«.
KINO MATICA, tel. 21-24
Film o internacionalni špijonaži
Blagajna odprta ob 11. uri. __________________ __
VERA KORENE, JEAN WORMS, JEAN GALLAND. — Ob 15., 17719. in 21-
l
RDEČA PLESALKA
MATA HARI
P
Danes globoko pretresljiv film po J. Spielmanovem romanu
Krasen film!
Žrtev spovedne molčečnosti Č^TiT
Heroična borba plemenitega dušnega pastirja proti globi in nasilju. 2rtev spoved-nega pečata pretrpi najgroznejše muke zaradi svojega vzvišenega poklica. Film — ki se da primerjati s »Kirchfeldskim župnikom« in »Petrom Vojtehom«.
'Rezervirajte vstopnice v predprodaji!	_
■■■■■■BmnHHmBmmHBBnmni
<
Oče je ubil sina. V vasi Zdralovi pri Bjelovaru so se večni prepiri v družini Josipa Matuške končali s krvavo ža-loigro. Gospodar Josip je popival in ie potem znašal jezo nad ženo Marijo in sinom Josipom V nedeljo zjutraj se je hotel sin podati v Bjelovar. Oče mu je branil. Nastal je prepir in je sin treščil očeta s polencem po glavi. Tedaj pa je oče popa-del velik nož in zabodel sina v prsi. Sin je na mestu izkrvavel. Zapustil je 181etno vdovo.
Iz
u— Proslava kraljevega rojstnega dne v Ljubljani. Ker na kraljev rojstni dan 6. septembra odpadejo vse javne manifestacije po ulicah in cestah, kakor n. pr. vse vojaške parade in revije ter civilni sprevodi in baklade, je župan mesta Ljubljane dr. Juro Adlešič sklical slavnostno sejo mestnega sveta ljubljanskega v proslavo rojstnega dneva Nj. Veličanstva kralja Petra H. Pri slavnostni seji bodo zapeli združeni pevski zbori Jenkovo »Molitev«, župan dr. Juro Adlešič bo govoril prigo-den govor, nato bodo pa združeni pevski zbori zapeli »Slovenec, Srb, Hrvat« in godba »Sloge« bo zaigrala državno himno. Slavnostna seja mestnega sveta se prične v sredo zvečer 6. septembra točno ob 20. in jo bo oddajala tudi radio postaja, na kar opozarjamo vse naročnike radia in vso ljubljansko in slovensko javnost. Da se občinstvo ne bo zbiralo po ulicah in cestah, odpade tudi razsvetljava privatnih domov, pač bo pa slavnostno dekorirana mestna hiša. Vabimo Ljubljančane, da rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Petra IL praznujejo z udeležbo pri cerkvenih opravilih, zvečer pa narodni praznik kraljevega rojstnega dne obhajajo dostojno na svojih domovih. Okrasite domov« z zastavami!
u— Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra O. je ban dravske banovine razdelil med nižje uslužbence banske uprave, ki imajo šoloobvezne otroke, podporo 25.000 din. V poštev prihajajoči uslužbenci scf dobili danes za vsakega šoloobveznega otroka primeren znesek.
u— Sokolska proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Ker letos izostanejo vse javne manifestacije po mestu, bodo Sokoli proslavili rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. na Taboru ob pol 19. uri z istim sporedom, kakor je bil že objavljen. Članstvo in naraščaj naj se udeležita proslave polnoštevilno v civilu in s sokolski-mi znaki. Zastavonoše v sokolskem kroju. Prihod na Tabor kakor tudi odhod nai ne bo v skupinah, marveč le posamič. Bodite točni in zavedajte se sokolske dolžnosti!
u— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja starše, da je vpis na Matično šolo še vedno mogoč. Gojenci se sprejemajo vsak dan v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8, čeprav se prične redni pouk v četrtek 7. t. m. Starši, pohitite z vpisom, da bo pouk reden.
u— Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, s pravico javnosti, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ravnateljstvo zavoda objavlja: Vpisovanje se vrši Sedaj vsak dan dopoldne in popoldne tudi na praznik ob običajnih uradnih urah. Pojasnila in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago osebno ali pismeno. Zavod je organiziran kot redna enoletna trgovska šola, potrjen je od ministrstva trgovine fct industrije in ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, vozne olajšave). Učence in učenke pripravlja v enem letu za vsakovrstne pisarniške in trgovske poklice. Največji in najmodernejši zavod te vrste v naši državi! Lastno novo šolsko poslopje! šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! (—)
u— Pevcem Hubadove župe JPS naročamo. da se zbero danes ob 18.15 uri na Taboru (ne na letnem telovadišču). kjer bodo zapeli na sokolski proslavi rojstnega dne kralja Petra II. pesmi »Molitev« in »Slovenec, Srb, Hrvat«. Po tej slavnosti odidejo pred mestni magistrat. Bodite točni! — Uprava Hubadove župe JPS.
u— Lovro Šu.štar pri Abrahamu. Mestni računski višji inšpektor, Lovro Šuštar obhaja danes 501etnico. Ker je bila njegova 50 letna doba eno samo tiho in mirno delo, bodi v uradu, kakor v socialnih organizacijah, zasluži g. šuštar, da se ga spomnimo. Blag in mehke duše je bil vedno izvrsten družabnik, zvest prijatelj, a v uradu koncilianten šef in zvest tovariš. Mnogo let je deloval v šentjakobski knjižnici kot blagajnik, zlasti neumorno pa deluje že preko 20 let v odboru Bolniške blagajne mestnih nameščencev ljubljanskih. In zato mu dolgujemo vsi člani te važne socialne institucije nevenljivo zahvalo. Kolegi in kolegice mestnega finančnega oddelka so svojemu šefu k pomembnemu jubileju toplo čestitali, že leč mu še mnogo uspehov na njegovem ka.ri.ta ti vnem delovanju. Tudi mi se pridružujemo vsem čestitkam in želimo jubilantu doživeti še mnogo zadovoljnih let v krogu ljubljene družinice!
u— Udruženje četnikov, pododbor Ljubljana, poziva članstvo, da se v proslavo kraljevega rojstnega dne danes udeleži službe božje, ki bo v vseh cerkvah. Sprevoda ne bo. Predsednik.
u— Jesen gre v deželo. Po dolgi vrsti lepih, sončnih dni se je nebo v včerajšnji noči pooblačilo in je začelo deževati. Deževalo je potem z malimi presledki ves dan. Ozračje se še ni prehudo ohladilo, a vendar je poletna doba zaključena in bolj in bolj tonemo v jesen. Kljub lepemu vremenu je listje začelo zgodaj rumeneti. Gozdovi okrog Ljubljane in parki po mestu so polni čudno lepih barv. Lastovke se že odpravljajo na polet v toplejše kraje.
u— Francoščino, nemščino, ldavir in teorijo, od osnove do obvladanja, redno, vestno, privatno poučuje Aneta Potočnfic, strok. dipl. Tržaška cesta l/I križišBes Bleivveissova, Groharjeva in Aškerčeva cesta. (—)	.
Kmetijska razstava na jesenskem ideseji
Pogled na razstavo gob, ld Je prirejena v cftvb«
na velesejnm

t
u— Sprejemni fispiti za novovstopivše gojence srednje glasbene dole (konserva-torij) se bodo vršili po sledečem vrstnem redn: V Četrtek 7. sept. ob i/gl0 uri. izpit lz klavirja za glavni in stranski predmet, soba št. 24. Izpit te kfevirja kot stranskega predmeta morajo polagati oni gojenci, M so se prijaviš za skladbo in orgle kot glavni predmet. Ittt dan ob 15. uri bo izpit iz solopetja V sobi št. 20. Vsak gojenec solopetja mora SareO pripravljeni vsaj dve pesmi. Note je prinesti s seboj. V soboto 9. sept. bo izpit iz violine kot glavnega predmeta ob 10. uri v sobi št. 20. Za gojence, ki so se prijavili za kompozicijo fcot glavni predmet, se vrif izpit te harmonije ob 11. ari dop. isti dan v MM it 17, gojence, ki so se prijavili za gtmve predmete: klavir, violino, kempozlelj*, orgle in solopetje w vrše tepfci le teosljs ie fa-tonacije tudi v soboto J, f^t Sb f*f 9. v sobi št. 17. Gojene!, ki so se |WtJ|»S za glavne predmete: flavto, ofcee, Mart It ln rog, so oproščeni sprejemnega ozirom na njih glasbeno (teoretično in praktično), (»oživa vse, ki so Se priglasili k nemu izpitu, da so ob določeni ljivo na razpolago izpitni komisfJL
u— Dama, ki je včeraj 5. U M. ma zamenjala v '.pravi »Jutra« se naproša, da ga vrne ravnotam, kjer dobi svojega.
u— Danes premiera »Vel ikega val -č k a « v kinu Unionu. Od danes naprej se predvaja v kinu Unionu film »Veliki valček«, ki je brezdvomno eden lepših glasbenih filmov vseh Č8S0V. *ihh je bil v Parizu pri krstni predstavi predvajan v pariški Veliki operi pod pokroviteljstvom najodličnejših osebnosti in je bila ta premiera velik družabni dogodek za velemesto Pariz. Vse do današnjih dni je tekel nato film v raznih pariških kinematografih pod francoskim naslovom » T o u t e la ville d a n s e «. Tudi drugod po svetu je to znamenito filmsko glasbeno delo francoskega režiserja JU-lisna Duviviera doživelo epohalen uspeli. Film nam slika v pristnem dunajskem fttl-Ijeju tedanje dobe življenje fn glasbeno ustvarjanje kralja valčkov, J oh. Stfaussa, njegovo umetniško delovanje in rojstvo vseh njegovih znamenitih klasičnih valčkov: »Na modri Donavi«, »V dunajskem lesu« itd. Najboljši filmsld igralci, kakor Dunajčanka Luise Rainerjeva, Perd{fl3ftd Gravet in koloraturna pevka Milica Kdf-jus nastopajo v tej filmski umetnini, o kateri lahko mimo rečemo, da pomeni film za ljubljansko mužikalno publiko nekaj prav izrednega. Vabimo Ljubljančane, da si prav vsi ogledajo ta film, ki bo nudil obiskovalcem kina Uniona lžr©-den užitek. (—)	„ _ __
n— Kino Sloga predvaja danes film »Žrtev spovedne molčečnosti«. Za »Ali Babe« je postavila upcava kina Sloge dane« na: svoj spored lep in mnogo obetajoč film, ki je izdelan v budimpeštanskih ateljejih po J. Spielmanovem romanu »žrtev »povedne molčečnosti«. FIlm nam slika dobre-ga vaškega dušnega pastirja, plemenitega duhovnika, ki je vse svoje življenje žrtvoval ljubezni do bližnjega, podpiral Siromake in tolažil bedne. Bogu vdano je vršil svoj težki poklic, dokler ni podel ŠS6CUMC zlorabil njegove dobrote in izkoristil župni-kc vo dolžnost spovedi!« molčečnosti in ga pripravil v največjo nesrečo. Ubogi duhovnik je moral vzeti na sebe največji križ suma težkega zločina, pretrpeti pretresljiva. ponižanja, vse zaradi svojega poklica. Ta pretresljivi in vsebinsko globoki film, ki se da primerjati z lepimi filmi, kakor »Kirchfeldski župnik« in »Pater Vojteh«, bo imela Sloga od danes naprej na sporedu in prepričani smo, da s! ga bo ljubljansko občinstvo v največjem številu ogledalo. (—)
u— Lepe slive kg 2 din Fr. Khaan, Kongresni trg 8. (—)
u— Modrasi so Se zmerom nevarni. Včeraj so v splošno bolnišnico pripeljali 43iet-no posestnikovo ženo Ano Ceglarjevo iz Debeče vasi pri šmartnem v litijskem okraju. V tem poznem, že napol jesenskem času jo je na domačem vrtu pičil modras v roko.
u—■ Prometne nesreče brez konca ln kraja. Na cesti pri št. Vidu je včeraj neki avtomobilist podrl 641etnega paznika Janeza Planinca lz Spodnjih Pirnič pod šmarno goro in mu prizadejal precej hude poškodbe po glavi Zadnje Čase vobče doteka mnogo ranjencev, ki so postali žrtve prometnih nesreč. Tako je na Tržaški cesti neki avtomobilist povoefl delavca Andreja Tonija, da je dobil precej hude rafte po vsem telesu. V ponedeljek zvečer pa So pripeljali ▼ bolnišnico 461etnega snažMca državnih železnic Ivana Poharja, ki sta ga na glavnem kolodvoru stiaitfa Odbijača pri vagonih ln mu prizadejala bode notranje poškodbe.
u— Pouk harmonike v SoH Rudolf« Pi-liha se prične te dni. Vpisovanje bo v Četrtek 7. t m. od 10. do 12. ure v trgovini Warbinek Miklošičeva 4. Pismene prijave: Rudolf Filih, hotel MCtropM, Ljubljana. .(—) ,
fe Celja
e— Proslava krstjevegg rofgtnegit dne. Tudi v Celju je Odpovedana za danes ob 10. določena svečana proslava pred mestnim poglavarstvom in za drevi določena baklada. Ob 8. bo svečana služba božji v opitijskl cerkvi, ob pol 9. pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v starokstoliSki kapeli. Ob 10.30 dopoldne se bo pričela v veliki dvorani Narodnega doma sokolska proslava kraljevega rojstnega dne. Sokol-ski društvi Celje-matici in Celje I. pozivata vse članstvo in naraščaj, da se udeleži proslave kraljevega rojstnega dne in sicer krojaSi v krojih, ostali pa v ciVBu 1 znakom.	. - "i
e— Kdo je kriv? V nedeljo zjutraj so neki lepaki povzročili veliko razburjenje v Celju in okolici. V mestu sO se začele dopoldne zbirati velik« množiče. Nekaterim ljudem so naročili« naj se odpeljejo tudi v razne kraje izven Slovenije, tako v Dalmacijo, Banat ln Srbijo. POzfteje pa se je izkazalo, da SO bile vse te odredbe pretirane ta deloma neutemeljene. Ljudje, ki so se podali na dolgo pot, so imeli po nepotrebnem velike stroške. Kdo bo Sedaj povrnil te strelke in kdo je ca Zadevo Odgovoren ? Javnost pO vsej pravici zahteva pojasnilo.
e— Zdravniško delttthO ituibo za člane OUZD bo imel danes zdravnik dr. čerin
v Prešernovi ulici, v petek 8. t fft. -pa zdravnik dr. Pfemšak na Cankarjevi cesti.
«►— Proslava 20-letniee mature, ki SO jo nameravali prirediti maturanti celjske gimnazije iz 1. 1919., je preložena na prihodnje leto.
| —e Brivski fe OfWcM Mfoni V Celju ' bodo danes v«r dfe Zttprtf, r petefr pa bodo odprti do 12.	. .
e— Gradnja necega fkrtSepJk OCV v Celju. Včeraj sta se mudila v Celju ravnate^ seasCR-jU g. dr. Konta In ravnatelj
dr. Boftfajee ter razpravljala z žrtpmetm & §rašmjl poslopja OUZD poleg sedanjega poslopja v Vodnikovi UMcL Iz-gfedfc, da kmata odstranjene vse ovire asa graatajo in da se bodo mogla dela v dogSsdnem Umu pričeti.
e— Planinska maki. Ha praznik 8. t m. otr fo. bo prt Kocbekovem domu na Koro-šiifii
ki jo bo opravil kspfap g. Sun-čiS. V nedeljo 19. t m. ob Iflt bo maSa pri Mozirskf koči na Golteh. MaSeval bo g. župnik fe Sfluhela nad Mozirjem. Izletniki m planinci vabljeni?
t— Tečaje za francoski, angleški, srbo-hsvatski, sfovepski (samo za Slovence), italijanski, ruski in nemški jezik (začetni, nadaljevalni, kecrverzacijski), za nemško stenografijo, nauk o reklami in socialni ekonomiji prireja tudi letos Društvo absolventov dež, trgovskih šot v Cefjtf. Interesent* — tudi brezposelni — naj se ja* vijo v podružnici »Jutra« v Celju.
e-~ Zmpt* Hurtaa žrtev fitassNas nesreče. V nedeljo »veder je neki motodklist na cesti v Rakovljah pri Brariovčak podrl 7 »-let ne ga posestnika Antona Brinovca te BraMovč na tla tet mu prebil lobanjo In hudo poškodoval nogo. Brinovca so takoj prepefjsH
V eeljsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po preveau izdihnil.
ie dve prometni nesreči. V nedeljo okrog 22. se je 30-letni sodar Luka čan-čer i% jjšk pn fe, Juriju ob Taboru tale. tel z motornim kolesom v ograjo mostu v Grižah ter se hudo poškodoval po glavi in rokafa. Na cesti v etorah je neki kolesar v nedeljo, podrl 20-letnega delavca Franca Oabra ž Dobrove pel Celju na tla ta mu zlomil desno nogo v gležnju. Oba ponesrečenca so prepeljan v celjsko bolnišnico.
e— Požar, V nedeljo zvečer se je iz ne-pojaenjenega.
vzroka vnelo gospodarsko poslopje posestnika Sovinška pri Sv. Petru na Medvedjem šefu. Poslopje je pogorelo do tel. Požar je bil viden daleč naokrog.
a— Neeeeča pri delu. Ko je 301etni Anton FerliČ, gostilničar na Cesti na grad V Celju, V nedeljo doma sekal meso, si j« pO hegftodf odsekal levi kazalec in sredinec, feriič se Idravi v bolnici.
e— V prepiru ga je zabodel. V nedeljo zvečer je čertjarski pomočnik Stanko Trdine * Vranskega v
prepiru zabodel 24-letne-gs posestnikovefs sina Matijo Pikle e Vrenskegs in ga zabodel t nožem v desno stran prsi Fikla so prepeljali v celjsko bol-
nišnico.
h Maribora
a— Maribor v svečanem okrasju. 2e
včeraj je W1 Maribor v prazničnem razpoloženju ta svečanem Oblačilu. Na javnih ln zasebnik poslopjih ter na drogovih vzdolž Aleksandrove ceste In na Glavnem trgu so zavihfale državne trobojnice v proslavo kraljevega rojstnega dne. Izložbe S6 Okrašene S Sliko Nj. Vel. kralja Petra II. Na rotovžu so uslužbenci mestnega električnega podjetja montirali električne žarnice, urejene V obliki kraljevih začetnic ter kraljevega grba. Navtlic temu, da so bile snočnje velike Slovesnosti odpovedane« je bila «brana po ulicah ln trgih velika množice Mariborčanov. Danes dopoldne bo po mariborskih cerkvah Slovesna služba božja. Mariborsko sokolstvo pa ima svojo interno proslavo e pričetkem ob 10. v Sokolskem dmu.
n« dežeH. I dom v Markovcih. Kot skromno zahvalo Pil Sv. Marjeti PesMCi^bo v petek 8. ' mu je izročil v imenu matičnega društva
lepo sliko. Neto je g. župnik izvršil blsgo-
t. m. proslava složnega vaškega kulturnega deia ob meji, ki ga je izvršilo v teku 16 let svojega obstoja Društvo kmetskih fantov ta deklet. Proslava obsega kmetsko mladinsko zborovanje z razvitjem društvene zastave, meddruštveno tekmo koscev, veliko kmetsko slavje ta uprizoritev »županove Micke«. Dolžnost nacionalnih Mariborčanov je, da podpro s čim večjo udeležbo pri proslavi plemenita prizadevanja naših Šmarjeških prosvetnih pionirjev.
a— Spet problem bombaža In preje. Normalno obratovanje naših mariborskih tekstilnih tvornic spet ogroCa občutno pomanjkanje preje in bombaža, ki je V sveži z najnovejšimi dogodki v svetu. Zaradi tega krožijo po Mariboru govorice o bližnji omejitvi obratovanja r nekaterih mariborskih tekstilnih tvornicah. Kaže se pomanjkanje tujih valut, brez katerih si ne moremo misliti nabave in preskrbe potrebnih količin preje, oziroma bombaža. Seveda je zaradi tega prlaadeto tudi tekstilno delavstvo, ki bo v primeru omejitve obratovanja občutno oSkodovano pri svojih prejemkih.
Zobozdravnica
dr. BOSILJKA KBAJNOVIČ
ZOPET BEDNO OBDINIBA Maribor — Kopališka ulica 4.
a— Preloženo. Proslava ta razvitje praporov Sokolskega društva Maribor L ki je bilo napovedano za danee popoldne, je preloženo na nedeljo dne 10. septembra.
a— Mariborska sokolska dlllllia Imajo v smislu sporočila meddruStvenega odbora mariborskih sokolskih druStev interno proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n v Sokolskem domu danes ob 10. uri dopoldne. Zbirališče je Ob 9.45 v Sokolskem domu. Oni, ki imajo kroje, naj pridejo v krojih, ostali pa v eivttu z znakom.
a— Obrtno gibanje t Mariboru. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru izdanih 15 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa 9.
a— 1919 tujcev je bilo V preteklem mesecu v Mariboru. NOČnta je bilo 4656. Med tujci je MlO najvefi Nemcev, 584 s 1068 nočninami.
a— Planinske proslave ne bo. Za 9. in 10. t m. napovedane prestare 20 letnice obstoja in delovanja mariborske podružnice SPD ne DO.
a— Draginja naraSte. V sadnjem času so narasle cene nekaterim tlvljecjskim potrebščinam, predvsem meeu in slanini. Oblastva so uvedla zaradi tega poizvedbe, v koliko je upravičeno naraSSanje cen in draginje. V zvezi s tem se pričakujejo primerni oblastveni ukrepi.
a— Spet se zaživele mariborske ulice ob pričetku novega šolskega leta. Ob dnevih vpisa je bilo pred posarneattmi šolskimi poslopji izredno živahno vrvenje. Dijaška mladeS spet preplavlja mariborske ulice.
a— Zdravniško dežurno shiibo sa nujno zdravniško pomoč ima danes v sredo zdravnik OUZD g. dr. Stanko Pogruje, Tyrševa ulica 14.
a— Velike tatvine v Haflbftitovl usajar-nL Zadnje dni so prišli v tukajšnji Hal-bartovi usnjarni na sled velikim tatvinam, še ne ugotovljeni storilci so demontirali s strojev, ki niso bili v obratu, medenino in razne bakrene dele, ki eo jih potem prodali nekemu mariborskemu trgovcu, škoda je 30.000 de 40.000 din. — Drzni vlomilci so se pojavili v stanovanju L. Volkerjeve v Krsnlkovl uliel 1 ta odnesli razne predmete, vredne 4.000 do 8.000 din. Policija si prizadeva, da M izsledila tatove in vlomilce.
Tragedija Stanka Palonca
Postal J« žrtev anedealh časov
Včeraj okrog pol ene ponoči je l2ne- I vest. da ee je naS Stanko za večno umak-nada tragično preminul zasebni uradnik nil tem zdivjanim in človeštva nevrednim Stanislav Palottc, star komaj 42 let Po dnevnih opravkih se Je okrog 21. tire vrnil na svoje stanovanje v 3, nadstropju hiše na Novem trgu 1. Ko se je razgovarjal e svojo gospodinjo in z domačimi, So opazili, da se je moralo nekaj zgoditi ž njim V skrbi zanj je domači sin Še pozno v noč ostal v njegovi sobi, a ko se mu Je zdelo, da se je umiril in da bo zaspal, se je umaknil. Kmalu nato je Stanislav Palouc vstal, stopil k oknu ln se vrgel na cesto. Pri padcu — obupno dejanje je storil v trenutku duševne zmedenosti «— je dobil smrtne poškodbe, da je intervencija mestnih reševalcev, ki so na poziv takoj prihiteli na Pfevi trg in ranjenca odpeljali proti eploini bolnišnici, ostala teman. 2e med prevozom je Stanko Palouc ranam podlegel Pogreb dragega pokojnika, ki Je imel v Ljubljani Številno prijateljev, in znancev bo danes Ob 14. iz mrliške Veže splošne bolnišnice fia pokopališče k Sv. Križu. — Pokojniku V Spomin smo prejeli naslednje vrstice;
V ponedeljek ponoSi je nenadno preminul mož, ki m stal v ospredju naše javnosti in je skromno odklanjal vse pohu-dene mu Sesti, a vendar je vse mnogoštevilne znance in prijatelje hudo zadela
časom.
Pokojnik je bil tih ljubitelj naše pri-rode, katero Je kakor malokdo poznal in pobožno ljublL Kljub najvišjim trgovskim študijam in navzlic blestefiim vabilom je ostal v skromnem življenjskem zatišju. Čeprav nadpovprečno razgledan človek, je koristil le skrivaj, kjer in komur je mogel. Njegova preudarna, molka in srčno pametna osebnoet je osvojila vsakogar, ki je hodil kdaj Ob njegovi strani. Prestal je zgodaj vse težave naših dni. Skoraj otrok je izkusil grožo svetovne vojne, trpljenje ranjenca in ujetnika ter spoznal kot samoten mož zlom svoje subjektivne sreče. Toda znal se je smehljati, ko je bilo najhuje... Bil je kakor hrast, ki Se ne ziblje, a se zruii nenadoma.
Iskren, zvest prijatelj, vnet glasbenik ln pevec, navdušen planinec, miren filozof in srčno dober človek ni poznal zla, zato bo naš kapitan ostal vsem, ki smo ga poznali, v najčistejšem spominu. Imel je postavo borca, a srce humanista. Dragi Stanko. naj TI bo pot na najvišjo Planino lahka in polna svetlega razgleda. Ure, ki jih doživljamo, niso bile več za Tvojo dobroto. Do svidenja in hvala Til	Ivo r.
slovitev, dr. Šalamun pa slovesno otvoritev doma. Četi eo čestitali v kratkih govorih 8e župni starešina br. dr. Gorilek, predsednik delavskega društva »Vzajemnosti« Janko Segula in v imenu Sokola L Maribor br. Mohorko.
Sledil je na letnem telovadišču telovadni nastop, ki mu je prisostvovalo okrog 2000 gledalcev in so izkazovali nastopajočim viharno odobravanje. Fo nastopu se je pričela zelo dobro oMkkana, prisrčna zabava Ta slavnost Je izpričala, da je sokolstvo zelo važen tvorec vsega narodnega življenja-
Planinski zbor na Ucilji gori
ZMo m Jo wi|i pUutfaeev te
Složna rarodna manifestacija pri otvoritvi Sokolskega doma v Markovcih
Ptuj, 5. septembra Markove! prf Ptuju so bili v nedeljo priča krasne sokolske manifestacije. Sokolska četa je v letošnjem letu izvršila za Petrovo petletko zaobljubljeno nalogo, zgradila si je lep in prijazen dom, katerega otvoritev je bila veličastna Zaradi dogodkov zadnjih dni je fBSfsikdo podvomil, če bo otvoritev sploh možna. Tem večje pa je bilo iznensdsnje, kO sO V Zgodnjih popoldanskih Urah začele vreti V Markovce množice sOkolstva in nerodnega občinstva iz PtUjS, Maribora, Ormoža, Murske Sobote id drugih bližnjih in daljnih krajev, da prisostvujejo lepi manifestaciji sokolskega
dela.
% zbirališča v Zabovcih je ob 15. uri krenil mogočen sprevod v vas. Tega so tvorili konjeniki-čstaši t državno zastavo na čelu. Za temi So M razvrstili kolesarji, nato starešinstvo« prapori in močni oddelki članov, Slanic, naraščaja in dece v krojih ter številno Članstvo v civilu. Hvalevredno in pomembno pri tej prireditvi je bilo, da se je te sokolske prireditve udeležilo tudi 16 članov Fantovskega odseka Iz Markov-cev in Ptuja v krojih, ki so strumno kora-
kali v povorki. V teh resnih časih to fantje dali lep zgled tovariške vzajemnosti In narodne sloge.
Sprevod se je ustavil pred novozgrajenim domom, kjer je bila zbrana že številna množica ljudi. Prispel je domači g. župnik, da izvrši obred, nakar je pevski zbor »Železničar« zspel pesem »Sokolskl pozdrav«. Uvodne besede je spregovoril funkcionar čete br. Mirko K ostani evec, ki je lepo orisal pomen tega praznika, obenem pa se je vsem zahvalil za obisk. Po vzklikih Nj. Vel. kralju je godba zaigrala državno himno. V imenu matičnega društva je starosta dr. Šalamun čestital četi k lepemu domu. Poudarjal je iniciativnost, sokolsko požrtvovalnost, marljivost in vztrajnost, ki je omogočila v najtežjih okoliščinah zgraditev ponosnega Sokolskega doma, ki bo nosil ime velikega sokolskega delavca dr. Lju-devita Pivka, ki je bil markovski rojak. Poudarjal je, naj se v tem domu vzgaja mladina, ki bo ponos države in zvesta Opora kralju. Zahvalil se je za neeebično delo domačinu br. Primožiču, ki je vodil vsa dela in ki je z velikimi Žrtvami pripomogel v največji meri, da danes stoji novi
Slovenj Gradec, 0. septembra Po prvem planinskem taboru, ki je bil lani na OkreSlju, je Ml v nedeljo drugI planinski tabor na PleSivcu ali UrSljl gori, krasnem vrhu med Misllnjsko ta Mežiško dolino, na koncu verige severnih Karavank. Tabora se ni90 udeležili samo planinci iz Ljubljane, Maribora, Šoštanja, Guštanja, Slovenjega Gradca in Celja, marveč je prihitelo gori tudi veliko število domačega kmetskega ljudstva hoteč dati e tem poudarka ljubezni do naSega planinskega sveta In naše zemlje vobče. še vse drugačen pa bi bil tabor, če se ne bi bili prav v nedeljo razširili glasovi o nekaterih izrednih ukrepih. Dolžnost je marsikoga zvala drugam, vendar pa eo vztrajali
graditi most do Adrljo. V naših planinah je gradilo nemSke planinske koče, nameščalo na markiranih potih nemške orientacijske tablice ta napise, hoteč tako vtisniti naši pokrajini tuj pečat. Slovensko planinsko društvo je bilo tisto, ki je že pred svetovno vojno otelo naše najlepše planinske predele in ki je prevzelo po prevratu nemSKe planinske postojanke z nakupom v svojo last. SPD je torej tudi zelo važna narodno obrambna organizacija, ki si je nadela nalogo čuvati naSe planine in s tem našo zemljo po geslu: Nočemo tujega, a ne damo svojega! — Govornik je nato s pesniškim zanosom prikazal krasoto razgleda z vrha 1696 m visoke Uršlje gore po slovenski domovini ln zlasti po
drugI, ki so z navdušenjem poslušali bese- j tužni Koroški, tja do Gospe Svete. V na-
de predsednika Mlsllnjske podružnice SPD v Slovenjem Gradcu g. nadzornika Miloša Grmovška ob otvoritvi tabora po maši v cerkvici sv. Uršule, pred Turistovsklm domom.
Na PleSivcu je bila v nedeljo v razdobju enega meseca že druga večja prireditev. V začetku minulega meseca so zborovali na UrSlji gori člani Legije koroških borcev krajevne organizacije iz Slovenjega Gradca, v nedeljo pa planinci skupno s kmetsklm ljudstvom. Predsednik Grmov-šek je omenjal, da imajo planinski tabori namen propagirati med širokimi plastmi naroda v prvi vrsti planinsko idejo, ki pa naj tudi pripomore k medsebojnemu spoznavanju in Zbliževanju. Hkrati naj bodo tabori močne nacionalne manifestacije zlasti ob naši severni državni meji. Dobro vemo, da je porodila Slovensko planinsko društvo nujna narodna potreba. Ustanovljeno je bilo leta 1893, torej pred 40 leti kot protiutež delovanju nemško avstrijskega planinskega druStva, ki je v zvezi z ostalimi napadalnimi društvi pomagalo
daljnjem Je pozdravil vae goste, zlasti pripadnike kmečkega stanu, ki žive na pobočjih naših planin in črpajo iz domače grude vse ono, kar jih preživlja.
Po tem govoru, ki so ga spremljale gromke ovacije, je povzel besedo predsednik glavnega odbora SPD g. dr. Josip Pretnar, ki je v čuvstvenih besedah opisal ljubezen planinca do rodne zemlje in posebej do našega divnega gorskega sveta. Te svete zemlje ne bomo nikoli pepustili tujcu, ki je nekoč že z grabežljivo roko posegal po njej, hoteč ji dati videz, da tu ne prebiva slovenski rod. Na obrambo te zemlje je pripravljen vsakdo, oni, ki jo obdeluje v potu svojega obraza, in planinec, ki ga zamamljajo vrhovi, ki jih obiskuje z neodoljivim hrepenenjem in ljubeznijo.
Prežeti navdušenja za planinstvo in naS skalnati gorski svet so udeleženci tabora burno pritrjevali navdušujočim besedam. Tabor je bil nato zaključen, v vseh srcih pa je ostalo prepričanje in volja, da dočemo biti in ostati na svoji zemlji gospodarji.
ŠPORT
Davisov pokal spet v Avstraliji
Avstralija Je S S : Z zmagala nad Ameriko in po 20 letih četrtič osvojila to
teniško lavoriko
Kakor smo poročali že v naši včerajšnji IL izdaji, se je zadnji finale za Davisov pokal med Ameriko in Avstralijo v predzadnjem singlu senzacionalno obrnil v korist Avstralije. Avstralec Qulst je namreč po silno dramatičnem boju porazil svojega ameriškega nasprotnika lUggaa v petih setih ta tako priboril Avstraliji izena-čujočo drugo točko v tem srečanju.
V zadnjem singlu, ki je bil torej odločilen za letošnji izid tekmovanja za Davisov pokal, je nastopil Avstralec Brotmvich proti Američanu Parkerju. Bromwich je zaigral v sijajni formi in že v prvem setu s takim elanom, da se je takoj videlo, da je Parker izgubljen. In res je že prvi set s 0:0 pripadel Avstralcu, prav tako pa je Bromwlch tudi drugega ln tretjega s 0:1 in 6:8 dobil z največjo lahkoto. S to zmago si je Avstralija priborila odločilno tretjo točko ta e skupnim izidom 3:2 zmagala nad Ameriko, ki je letos Se tretje leto hranila in branila Davisov pokal.
Svetovno znana teniška lovorika, za katero tekmujejo najboljši teniški igralci sveta že skoraj 40 let, »e po letošnji zmagi Avstralije v Forest Hillu spet vrača v Avstralijo, in sicer četrtič, odkar obstoja ta konkurenca. Prvič so Avstoalci osvojili ta pokal leta 1907. in ga imeli v posesti dve leti, nato so podoben podvig ponovili leta 1911. m tudi v letu 1914, ko se Je začela svetovna vojna, so bili oni zmagovalci, tako da je Davisov pokal ves čas vojne počival v Avstraliji. TUdI leta 1919, ko se je to tekmovanje obnovilo, je bila še enkrat zmagovalka Avstralija, nato pa je morala čakati celih 20 let do letos, da se ji je spet posrečila ta pomembna zmaga.
V Ameriki je poraz ameriških teniških mojstrov v letošnjem zadnjem finalu za ta pokal izzval splošno presenečenje, ker so kljub zmagi Avstralije v doublu še vsi računali a končno zmago ameriških moj-
Sarajevčani
v Ljubljani
V nedeljo ligsika tekma SA§K—Ljubljana
Prihodnjo nedeljo bo spet popolen spored V hrvaško-Slovenski ligi. V Ljubljani bo gostoval sarajevski SAŠK, dolgoletni prvak sarajevskega podaaveza. BASK ima izvrstno enajstorico, pri kateri igra tudi naš rojak Korošec, ta sicer kot srednji napadalce.
Doslej smo gledali v Ljubljani sarajevsko Slavijo, v nedeljo pa bomo videli po res dolgem presledku SAšK-a To bo vsekakor zanimiv gost, ki ga že dolga leta nismo videli na ljubljanskih tleh.
V neka) vrstah
Kranj ln Disk v prvenstvu
Med nedeljskimi prvenstvenimi tekmami je vzbudila mnogo zanimanja, predvsem seveda med kranjskimi prijatelji nogometa in domžalskimi navijači, ki jih je ta dan precej prišlo v Kranj, tekma za točke med SK Kranjem in novim kandidatom v prvi podsavezni ligi — Diskom iz Domžal. Kranj je v tej tekmi zmagal a 0:2 (2:1). Ves prvi polčas in tudi dve tretjini drugega dela igre je Disk nudil Kranju močan odpor, kar so domačini Igrali mofoo raztrgsno. Vodstvo Je dosegel Disk, potem pa Je Kranj izenačil, nakar Je Se desni branilec Diska a lastnim golom pomagal Kranju do vodstva. V IS. minuti drugega polčasa so goetje celo Izenačili ta sedaj Sele se Je Kranj pričel zavedati, da gre sares. Moštvo Je preneelo igro na krila ta nato kmalu doseglo po desnem krilu štiri sepoiedne uspehe.
Kranjčani so potrebovali sele dolgo, da so sposnali, da bodo mogli le s dobro tehnično igro po zemlji ukrotiti žilavega nasprotnika.
Mladinski attotdd miting v Celju
Ker je bila lzvsdba mladinskega atletskega troboja ljubljanske Ilirije, mariborskega SeleznlSarja ta SK Celja, ki je bil določen sa preteklo nedeljo na Glasi ji v Celju, is tehničnih razlogov nemogoča, je bil prirej«! samo mladinski atletski miting, Id so se ga udeležili člani omenjenih treh klubov.
Rezultati so bili naslednji: Tek na 100 mt 1. Račič (Sirija) 11.7; 2. Bratovi (I) 12.1; 3. Horjak (Celje) 12.2 Tek na 1000 mt 1. Glonar (I) 4.28.3; 2. Agref (C) 4.28.4; 3. Gojkovič (I) 4.48.4. Tek na 8000 m: 1. Steiner (C) 10.01.2; 2. Rožman (C) 10.11; 3. Karlin (železničar) 10.35.5. Met kroglei 1. FerenCak (C) 10.01; 2. KatiČ
»not 1. Mllanovič Dušan (I) 1.65; 2. Mi-lanovič Brane (I) 1.00; 3. Ferenčak (C)
1.55.
številne odpovedi športnih prireditev
Zaradi izrednih časov in napetih razmer, ki nas obdajajo, je seveda športno življenje močno zamrlo, predvsem pa so onemogočene razne mednarodne prireditve, ki so bile sklenjene za te dneve.
Tako je nogometni savez prejel včeraj brzojavko poljskega nogometnega saveza, po kateri Poljaki odpovedujejo mednarodno nogometno tekmo z Jugoslavijo, ki bi morala biti danes v Beogradu. Tekma je odložena na boljše dni.
Jugoslovenskl plavalni aavez Je včeraj dopoldne brzojavno odpovedal plavalne dvoboje z Madžarsko, ki so Mil določeni za dneva 9. in 10. t. m. in sicer moški dvoboj v Segedlqu, ženski pa na SuSaku. Plavalna reprezentanca, ki je trenirala na
SuSaku ln Bjelovaru, Je odšla domov. ★
Zabeležiti Je treba, da dozdaj Se ni odpovedana mednarodna nogometna tekma med Jugoslavijo in Rumunijo, ki je določena za nedeljo 10. t. m. Prav tako namerava beograjska Jugoslavija to soboto in nedeljo gostovati v Sofiji in odigrati dve tekmi proti tamkajšnji Slaviji Moštvo bo odpotovalo kompletno, kolikor njegovi igralci morebiti ne bodo določeni v državno reprezentanco. Vse to pa je seveda odvisno od dnevnih dogodkov na drugem polju...
v Celju. SK Olimp v Celju je priredil v nedeljo svoj 11. športni dan. Popoldne Je bila na Olimpovem IgriSču v Gaber ju najprej nogometna tekma med SK Borutom iz GotovelJ in mladino Olimpa. Zmagala ja mladina Olimpa s 2:0 (0:0). Slediti bi bilo moralo lahko-atletsko tekmovanje, ki ga pa zaradi nepredvidenih zaprek ni bilo. V glavni nogometni tekmi je zmagal HftK Zagorac Is Zagreba nad SK Olimpom z 2:0 (0:0). Gola sa goste sta zabila Kolanko ta KattaM. Sodil je g. Oberlintner.
SK Ljubljana. Danes ob 10 strogo obvezen trening vseh aktivnih nogometa-
»Duetrevane sportske novosti« St. 30 eo Uvodni članek ta precej obširna poročila eo posvečena IX kolu tekem v hr-vatsko-stovenski ligi, dalje čitamo Se o mednarodnih avtomobilskih dirkah v Beogradu, o galeriji svetovnih prvakov, o ne* davnem nogometnem porazu ▼ Pragi, M je krivda voditeljev ta ne igralcev, o wa-terpolistlh Jadrana, ki so osvojili Splitu edino državno prvenstvo v plavanju itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža in **e-
__________________ ______ _______ kaj službenega gradiva. Posamezne fte-
(C) 9.79; 3. Horjak (C) 9.28. Skok V vi- 1 vilke so po 1 din.
Pes, uradni vremenski prerok
Državni vremenoslovni zavod v Hartfor-du v Connecticutu ima psa, ki je kot vremenski prerok, kakor pravi vodja tega zavoda, nepogrešljiv. Več mesecev so opazovali, da se pes kakšni dve uri pred vsako nevihto skrije v svojo hišico. Na dan pride spet šele tedaj, ko je nevihta mimo.
Nekega dne se je pes umaknil, ne da bi najmanjši znaki kazali na nevihto. Ko je nevihta vendarle nastala, so sklenili, da se bodo v bodoče zanašali pred vsem na psa. V Hartfordu izdajajo sedaj v resnici napovedi o nevihtah šele tedaj, če jih potrjuje vedenje zanimivega psa. Do danes se ni j niti enkrat zmotit
Dve sestri —
dva brata•••
Edinstven primer spremembe spola so imeli na Angleškem, kjer sta dve sestri, ki nista bili niti dvojčici, istočasno postali moška.
Pred štirimi leti sta iz Yarmoutha izgi-nifi sestri Marjorie in Daisy Feroww. Starejši je bilo tedaj 13 let, mlajši 11. Navzlic vsemu iskanju, ju niso našli. Sedaj sta se vrnili kot — mladeniča domov.
Marjorie je medtem postala Marc, Dai-sy pa se je spremenila v Davida. Pod moškim imenom sta služili kot mornariška vajenca. Medicinska preiskava je ugotovila, da sta postali v resnici dva popolnoma normalna mladeniča.
»Miri, pričakujem, da bo danes kava bolj vroča kakor včeraj...«
(»Tidens Tegn«)
jg^ruori otroci v spremstvu roditeljev in sorodnikov pripravljeni na odhod iz prestolnice
Dva nemška oklopna stolpa na Siegfriedovi liniji
Belgijski obrambni pas
Devezejeva črta od francoske meje do Luksetmburga
Politika neodvisnosti, piše »Manchester Guardian«, je naložila Belgiji ogromna bremena. Ker nima vojaških pogodb z drugimi državami, mora Belgija sama skrbeti za varnost svojih mej. V primeru vojne lahko postavi Belgija na bojišče 800 tisoč mož.
Belgijska vojska je dobro opremljena in motorizirana. Toda oboroževanje je bilo zelo drago. Dokler je bila v veljavi francosko - belgijska vojaška pogodba, je belgijski generalni štab vztrajal na tem, da se zgradi vzdolž belgijsko-nemške meje trdnjavski pas, ki je v bistvu nekakšen podaljšek Maginotove linije. Po tedanjem ministru, ki je dal pobudo za utrjeni pas bi se morala belgijska obramba imenovati Devezejeva linija. Ta Devezejeva obrambna črta se močno razlikuje od Maginotove linije. Predvsem nima tako globokih podzemskih jarkov in tudi ne tako jakih oklopnih stolpov. Navzlic temu se je Belgija do 1. 1936. obdala s trdnjavskim pasom, ki obsega kakšnih 300 utrdb. Ta pas sega od francoske meje do meje Luksem-burške, prav do tam, kjer se začne holand-ska meja.
Belgijski stolpi so dobro prikriti. Ceste, ki drže iz Nemčije v Belgijo, so podmini-rane ter vsebujejo železne ovire in zobe iz | armiranega betona. Belgijska vlada je po-
sebno ojačila nekatere odseke med Ario-nom in Visejem. Trdnjavo Liege so modernizirali, takisto trdnjavo Namur, ki je igrala v svetovni vojni veliko vlogo. Med Arlonom in Visejem je še več vzporednih obrambnih pasov. Druga obrambna črta Belgije sega od Saint Huberta do Neuf-chateauja in Virtona, nadaljuje pa se vzdolž doline Meuse od Liegea proti Namur ju in Dinantu.
Belgijski utrjeni pas ni tako močan kakor Maginotova črta v Franciji, vendar pa dovolj jak, da ustavi sovražniku prehi-ter pohod na belgijska tla Da bi se bolj-zasigurala, je Belgija zgradila vzdolž reke Skalde še niz posebnih obrambnih stot-pov. Poleg tega so v novejšem času zgradili Albertov prekop, ki zapira sovražnikn pot posebno preko holandskega Maest-richta. Prekop je pri Casteru in Vroenho-venu tako globok, da predstavlja resno nevarnost za vsakogar, ki bi ga skušal prekoračiti. Od Briehdena do Nearharena tvorijo kanali dvojno obrambno črto, ki jo ojačujejo še mnogi oklopni stolpi, utrdbe itd. Belgijska vojska razpolaga tudi s pripravami, ki nasprotnika lahko poženejo v zrak, čim bi hotel izkoristiti ceste na belgijski strani. Mostovi bi bili v tem primeru razstreljeni in voda bi zopet poplavila cela ozemlja kakor v svetovni vojni ter povzročila napadalcu veliko škodo.
Otroci zapuščajo Pariz
Mosta Churchill, pnd kxd admbaBtete
»We are
Anglija je pripravljena na t
Anglija je danes med državami, ki so izvrstno pripravljene na vsak morebitni napad iz zraka. Protiplinske maske dobiš v vsakem okraju. Na razpolago so moškim, ženskam, domačinom in inozemcem. Kdor se javi v pristojnem uradu, prejme masko v štirih do petih minutah.
V vseh londonskih uradih, pisarnah, skladiščih itd. so imeli prošli teden vajo proti letalskim napadom. Pri tej priliki se je pokazalo, da razpolaga vsaka hiša s strokovnjaki za navodila v primeru bom-
prepared«
se nevšečnosti plinske vojne
bardementa. Služba, ki šteje dva milijona strežnikov, je popolnoma pripravljena. Se pred nekaj tedni si lahko čital na ulicah plakate z napisi: »We have got to be pre-pared« — Moramo se pripraviti! Čez noč so te plakate pokrili veliki lepaki z napisom »We are prepared« — Smo pripravljeni! Na^ nekaterih plakatih je videti tudi majhen črn krog, v njegovi sredi pa eno samo besedo, ki se zdi kakor program: Churchill.
Najmočnejša radiooddajna postaja v Evropi
Novozgrajena postaja v Allouisu pri Pariza
Osrednja francoska državna radio postaja je bila doslej radio Pariz, ki je oddajala svoja poročila na valu 1648 m. Ta postaja pa je danes močno zastarela. Njena antenska moč ni posebno jaka, zato je francoska vlada 1. 1936. sklenila, da se zgradi povsem nova radio postaja, ki bo imela reprezentativen značaj in bodo preko nje oddajala svoja poročila najboljših francoskih prireditev.
Po treh letih priprav in dela. ki se ie zaradi stavk tudi nekajkrat ustavilo, ie nova francoska radio postaja zdaj srečno dovršena. To je postaja pri Allouisu. 15 km od Le Bourgeta, torej v osrčju Francije.
Pri preizkušnji dosedanjih emisij so strokovnjaki ugotovili, da se postaja Allouis sliši izvrstno na ozemlju vse Francije. Njen smoter je s tem popolnoma dosežen.
Pri tej postaji velja povdariti, da je to skoro najmočnejša radio postaja v Evropi. Njena antenska moč znaša 450 kw. Ta sila zadostuje, da se bodo oddaje te postaje slišale širom Evrope. Ukrenjeno je vse potrebno tudi za to, da se moč nove postaje lahko takoj zviša na 500 kw. Zato je nova francoska radio oddajna postaja poleg znane ruske oddajne postaje v Moskvi najmočnejša na ?vropski celini
Takole poslušajo v Parizu, al! se morda ne bHžajo mesta sovražna letala
ANEKDOTA
Liszt ni mogel trpeti, da so ga vabiH v zasebne družbe, v katerih naj bi se po jedi produciral kot pianist. Nekega večera, ko so ga postavili spet v takšen položaj, je po jedi vzel klobuk in plašč, vrnil se je, odprl klavir in zaigral z viharno silo tonsko lestvico navzgor m navzdol Potem je jezno spustil pokrov na klavir in vzkliknil: »Tako — kar sem pojedel, sem sedaj pla-čla!«
VSAK DAN ENA
Poklid voditeljev Poljske
Današnjo Poljsko vodijo možje, ki so po svojih prvotnih poklicih vse drugo prej kakor vojaki.
Maršal Rydz Smigly je po poklicu umetnostni zgodovinar. Svoj prosti čas porabi za to, da obiskuje muzeje in proučuje stare rokopise. Ministrski predsednik Sklad-kowski je zdravnik (in general). Za svojo življenjsko nalogo smatra, izboljšati poljsko zdravstvo in higieno od Varšave tja do zadnje vasi Polkovnik Beck, zunanji minister, je po poklicu eksportni trgovec. Polkovnik Koc je bankir, general Wieni-awa Dlugoszowski, eden najvplivnejših vojaških činiteljev v državi, pa literal Njegovi prevodi Baudelairea so zelo znani
V ostalem je značilna neka skupna poteza današnjih voditeljev poljske države. Skoro vsi so nadarjeni za književnost in se udejstvujejo v literaturi in umetnosti Pilsudski n. pr. je bil velik pisatelj in pomemben zgodovinar. Šele pozneje je postal to, kar je bil ob svoji smrti: največji borec za poljsko svobodo.
Strelski jarki
v Londona
Kakor poroča »Politiken« iz Londona, kopljejo tam podnevi in ponoči v parkih ter na cestah v središču mesta in na periferiji strelske jarke, hišne zidove pa oblagajo z vrečami peska. V provinci so mnogoštevilne železniške postaje ponoči zavite v temo, cestne svetilke v provincialnih mestih so zamenjali z rdečimi svetilkami na olje vzdolž pločnikov. Kinematografe in gledališča so doslej v glavnem zaprli samo v Londonu.
Svojo mater išče • • •
V Sao Paolo živi že nad petdeset let 106 let stara Marija de Virgem de Puri-ficacao, ki pravi, da je bila rojena 1. 1833. Po tem takem je danes stara 106 let. Ta starka se hoče zdaj spraviti na noge. da bi poiskala svojo mater, o kateri pravi, da mora imeti 142 let. Ima baje živo tudi sestro, ki šteje 120 let.
Postani in ostani čtan Vodnikove družbe!
Prvi napad iz zraka
»Alahove streUce44 bolgarskega letalca
Pariški »Exoelsiar« se je pozanimal za vprašanje, kdaj je letalo (ne zrakoplov) izvršilo prvi napad iz zraka. List ugotavlja, da se je zgodilo to v turško- bol garski vojni 1912. ln njegov sofijski dopisnik je nato obiskal moža. ki je to bombardiranje iz zraka izvedel.
To je bolgarski častnik Milkov, ki je napravil svoj pilotski izpit v Parizu in je 1912., med balkansko vojno, pilotirali leta. lo Fartnanovega tipa. Takrat je pri letalih šlo še za brzine 100 km na uro.
MJtkovu so naročili, naj napravi izvidni podet nad Odrinom. Ugotovi naj položaje toriHdli trdbjavskih baterij ta jih zariše v
Nova člana angleške vlade
karto bolgarskega generalnega štaba. Ge bi bilo mogoče, naj bi pel tem metal nad Odrin letake, ki naj bi prebivalstvo pozivali, naj se vda.
Milkov je naročflo dobro izvršit Njegov aparat je letel tako nizko, da so ga dosegale celo krogle iz samokresov, s katerimi so streljali nanj turški vojaki Čeprav dotlej še ni bilo nobenega letalskega napada iz zraka, je prebivalstvo bežalo s cest — letala dotlej še ni bilo nikoli videlo in se je na smrt prestrašilo.
Pravi napad je bil po tem uspelem poskusnem poletu dva dni pozneje. Na leta. Kšču, navadnem travniku, ki so mu bih pokoefli travo, so se zbrali k startu Makova francoski, ruski in nemški vojaški atašč, kakor tudi števflni vojni poročevalci »Bombe« sta predstavljaš dve granati, ki so jih natoža na letalo v zaboja. Milkov je moral granatf. odvreči lastnoročno in je to storil v bližini fM*radMw postaje. Sffiftni je pa samo en razpok, druga granata je exfrapvedaia. Psihološki učinek tega bombardiranja, H se mu moramo danes naravnost smejati, je bil silovit. Pare. bivatotvo je zračne bombe nazvalo z imenom »Alahove strettoe« in je videlo v njih aianflke neizogibnega poraza.
Svetilke na pariških ulicah so o vili s črnim suknom
Anthony Eden, drž. tajnik za dominione
Poveljnik angleške suho* zemne vojske
Sir Edmund Ironside
Babjeverni Angleži
Številka 13 v Londonu
To spada k angleški tradiciji, da prevzame novo pokolenje tudi praznoverje prejšnjih pokolenj. V nobeni deželi na svetu v toliko hišah ne »straši«, kakor na Angleškem. Zakleti gradovi in podobne stvari spadajo tam med vsakdanjosti. Posebno izrazit pa je na Angleškem strah pred številko 13. Kjer le mogoče, se ji Anglež izogne.
Londonska mestna uprava je pred kratkim na nekem inšpekcijskem pohodu skozi mesto ugotovila, da hišnih številk 13 skoraj nikjer ni Namestu številke 13 je bilo povsod videti številko 12a. Takšne spremembe si hišni lastniki dovoljujejo večino-
ma na svojo roko, tako da imajo zavoljo tega težave poštni sli. Popolnoma izključeno je, da bi kakšen hotel ali poslovni lokal, restoran itd. dobil številko 13.
Lastniki izjavljajo, da bi ohranitev te šte vilke pomenila zanje uničenje. V neki cesti so mestni uradniki naleteli na hišo, v kateri stanuje več zdravnikov. Hiša bi morala imeti prav za prav številko 13, pa so jo že davno označili z 12a. Zdravniki so to utemeljili s tem, da nočejo izgubiti svojih pacientov. Tudi brodarske družbe so se uklonile splošnemu praznoverju. Na pot niških ladjah nimajo kabin s številkami 13, 113 ali 213.
Novi ruski diplomati v Nemčiji
Kakor smo že poročali, je bil za ruskega poslanika pri berlinski vladi imenovan Aleksander Škarcev.
Škarcev se je narodil 1. 1900 v Rybniku ob Visli ter je velikoruskega pokolenja. Pred začetkom svoje diplomatske kariere je bil na vodilnem mestu v moskovskem zavodu za tekstilne izdelke. V zadnjem času je bil diplomatsko zaposlen v ruskem komisarijatu za zunanje zadeve.
Obenem s Škarcevim je imenovan za poslaniškega svetnika v Berlinu Vladimir Perlov, dosedanji tajnik Molotova.
Zadnji kamen Bastilje
V zida neke stare hiše v Saint Julienu da Sault na Francoskem so našli zadnji kamen pariške Bastilije, ki jo je prevrat leta 1789 porušil. Na kamnu je v francoščini in latinščini napis, da izvira iz bastiljskih razvalin.
Dva dneva po zavzetja Bastilije je revolucionarna skupščina, kakor znano, soglasno sklenila, da se ta zgradba do temeljev poruši. Večino kamnov so porabili za gradnjo Mosta Republike v Parizu, iz več kamnov pa so izklesali miniaturne podobe Bastilije, ki so jih dali raznim francoskim departementom kot znake svobode. Druge kamne so nosile ženske namestu draguljev. Po restavraciji, ko je zasedel prestol Ludovik XVIIL, so vsi kamni te vrste izginili, samo zgoraj omenjeni spominski kamen se je ohranil.
Nemci so zapustim Bolgarijo
Iz Sofije poročajo, da so te dni odpotovali iz Bolgarije vsi nemški državljani ki so zaradi mobilizacije pozvani pod orožje.
Galantna justica
Pravosodno ministrstvo v Nicaragui je izdalo odredbo, ki določa, da ženske priče, ki stoje pred sodnikom, niso primorane glasno povedati, koliko so stare. Te podatke smejo zacepetati v uho sodniku, ki vodi razpravo...
Mehanično uho"
Kaj je novega t
IPred berlinskimi kioski, kjer prodajajo iste, postajajo radovedni ljudje, ki jih zanimajo novice z bojišča
!
Sreda, 6. IX. 1939.
Kulturni pregled
»Hej, Slovani!«
O tej pesmi sem pisal pred 21 leti. V
»Slovenskem Narodu« z dne 12. avgusta 1.1918 sem priobčil članek pod naslovom, ki je naslov tudi današnjega mojega Članka. Bilo je to pač v zvezi s čeSko-poljsko-jugoslovenskim kongresom, ki se je avgusta omenjenega leta vršil v Ljubljani.
Podal sem takrat zgodovino pasmi »Hej Slovani« in življenjepis njegovega avtorja, Slovaka Sama Tom&šika. Dejal sem, da je ta pesem od časa svojega postanka (1834) »na krilih poljsko-mazurske melodije donela sto- in tisočkrat.«
Danes se mi zdi potrebno, da Se vrnem k tej pesmi. Dva so mi razloga za tO. Katera sta to razloga, boste takoj videli.
' l '	■.: t:
Zadnja leta se pri nas pogostoma poje pesem: »Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije«, t. j. kliče se posebe Slovencem, ne Slovanom sploh; seveda, v drugih krogih se pa vendarle poje tudi danes: >ttej Slovani!«
Nedavno se je po Časopisih razvila celo polemika o tem, ali ej Slovak Tomftšik spesnil pesem: »Hej, Slovani« ali pa: »Hej,
Slovaki«. Tisti, ki pojejo »Hej Slovenci«, so zatrjevali, da je Tomdšik govoril Slovakom; njegove Slovake so Slovenci nadomestili s Slovenci, Hrvati s Hrvati Itd. — paralelizem slovanskih narodov.
Kako je torej s to stvarjo ? Na to vprašanje hočem sedaj odgovoriti.
V	Tom&šikovem rokopisu iz 1.1834 jSi «Hej Slovanč». Ko pa je 4 leta pozneje (1838) pesffi prvič bila natisnjena (V ko-lendarju Fajerpataenkyjevem v Liptavskem Sv. Mikulašu na Slovaškem), se Je naslov pesmi glasil: »Na Slovany«, a nje začetek: »Hej, Slovaei«.
Kako je prišlo do te dvojnosti (v naslovu: Slovani, v začetku besedila pa: Slovaki) ?
S popolno sigurnostjo se na to vprašanje ne da odgovoriti; vsekakor pa je dejstvo, da sta se pred 100 in več leti Obliki »Slovak« in »Slovan« pri čeških in slovaških avtorjih rabili v istem pomenu, da je beseda »Slovak« pomenila isto kar »Slovan«; tudi na pr. poljskemu pesniku Trem-beckemu (v 18. stoletju) je, kolikor ae spominjam, izraz »Slovak« rabil za Slovana sploh.
Ostane pa dejstvo, da so v Tom&šikovem rokopisu, torej v prvotnem tekstu pesmi bili »Slovani«, ne »Slovaki«.
Kaj je Tomššik mislil, ko je 1.1834 zapel: »Hej, Slovanč«, tega ne vemo; ne čudil bi se, če bi bil predvsem mislil na svoj čehoslovaški narod, ali vsekakor je mislil nanj kot slovanski narod.
Pesem je nastala, kakor bomo pozneje slišali, v Pragi in je bila spesnjena v češkem jeziku, ne v slovaškem; to izključuje možnost, da bi Tom&šik bil mislil Samo na Slovake, da bi hotel naglašati kakšno posebno slovaško individualnost poleg Cehov; pesem pa je nastala tudi pod poljskim vplivom. Smemo torej po pravici trditi, da duhu Tomdšikove pesmi, iz katerega je bila spočeta, ustrezajo oni, ki pojejo »Hej Slovani!«
Seveda v tiskanem tekstu 1.1838 stoji: »Slovaei«. Radi tega so drugi Slovani, ki so pesem čitali, mogli v njej videti čisto slovaško pesem (v navadnem pomenu besede »Slovak«), pesem enega izmed slovanskih narodov, ki je takrat nastajal, ter so, hoteč navduševati svoj narod, na mesto »Slovakov« dali enostavno na pr. »Ilire« (Gajer Ilir Rakovec 1838, njegovi »O Iliri itd« so bili natisnjeni 1842, ali v njegovi predelavi Tom&šikove pesmi je ostal »duh slo vinski«, t. j., slovanski).
V	slovaščino je bila predvsem prevedena oziroma predelana pozneje, v času, ko so Slovaki že splošneje pisali slovaški, ne češki; v slovaškem tektu je pesem prvič bila natisnjena L 1861.
L. 1884 je Tom&šik napisal svoj lastni životopis (izšel je v tisku šele 1901) in tu se, kolikor vem, začetek pesmi glasi: »Hej, Slovaei«, ali moramo pomisliti, da je To-mžšik to pisal petdeset let po nastanku pesmi, ko se pač sam ni mogel več spominjati, kako se je točno glasilo besedilo pesmi, ki ga je zapisal v svojih mladih letih, ko pa so tem bolj mogli nanj delovati poznejši slovaški natiski pesmi.
Avtor pesmi, Samo Tomdšik, se je na-roclil v Jelšavski Teplici na Slovaškem leta 1813 in je umrl 1.1887 kot protestantski pastor v Iližnem. Dicej je študiral v Kež-marku, mestu, ki ni daleč od poljskih mej; tu je mladež poleg čeških knjig (na pr. Koll&rjevih sonetov, poznejše »Slavine hčere«), čitala tudi poljske pesnike. Ko je Tom&šik L1831 končal študije v Kežmar-ku, je odšel na Poljsko, v takratno »Republiko Krakovsko«, »da bi spoznal bratski poljski narod«; bil je to čas baš po poljski vstaji, ki so z njo simpatizirali vsi svobodni ljudje in narodi Evrope.
Kot mlad evangeljski duhovnik je 1. 1834 odšel na nadaljnje študije v Nemčijo. Na poti se je ustavil v Pragi; dasi so se Čehi narodno že močno razvijali, je njih prestolnica Praga kazala vendarle še nemško lice; po ulicah je TomAšik slišal nemški jezik, češki so govorili le nižji sloji. To je Tom&šika bolelo in vznemirjal se je ob misli, da Cehe zalije nemška poplava, Slovake pa Madžarska. »Ko sem bil globoko v takih mislih, pripoveduje TomAšik sam v svoji avtobiografijl (1884), sem Se spomnil znane poljske pesmi: »Jeszcze Polska nie zginila« (Se Ptujska ni propadla), »dokler mi živimo«, in po tej melodiji bo se mi iz srca skladale kitice moje pesmi: »Hej, SlovAcl«. Odšel sem z ulice v svojo sobo, prižgal svečo in s Svinčnikom V svoj dnevnik zapisal vse tri kitice — pesem je bila gotova«.
Stvar je jasna: v težkem razpoloženju, ko se mu je zdelo, da smrt zagospodari nad Cehi in Slovaki, mu je dala krepilo poljska pesem, polna narodnega življenjskega poguma: še ni propadla naša domovina, dokler mi živimo... in izvil se je tudi nJemu iz duše pogumni vzklik: »Hej Slovani . . .«
Pesem: »še Poljska ni propadla« je nastala 1.1797 v poljskih legijah generala Henrika Dombrovskega, ki so se po upadu domovine borile v Italiji v Napoleonovih armadah. Nje avtor je bil Josip Wybicki, rojen nekje tam v poljskem Primorju (ki ga Nemci zovejo »koridor«). Pesem je postila narodna himna. - f ■
Po melodiji te poljske himne (to je sploh najstarejša slovanska himna) se poje To-miišikova pesem »Hej Slovani«. Duh m melodija te pesmi in začetek besedila so v tesni zvezi e poljsko narodno himno.
To je zgodovinska stvarnost.
Pozneje so manjši slovanski narodi najmočnejše struje v njih pozabili na to stvarnost. Njih slovanska ideologija Je bila nasprotna simbolu te zgodovinske resnice. To je globlji vzrok mnogih današnjih slovanskih nesreč.
Prof. dr. Pr. Helld
Zapiski
V včerajšnjem ftanKu »Vojna in kultura« Je ostalo več nerodnih tiskovnih napak. Tako je treba čitati: »..,.., ki je sredi viharnih razprtij bi zasovraženih kulturnih taborov, med katerimi so bili porušeni vsi mostovi, varovala dobrine (ne doba) evropske kultumostU Chateau. brtand ni bil prof., marveč grof, v zadnjem odstavku pa čitaj, da bo treba »znova uravnati vse kulturne temelje in izkoristiti izkušenost vojnih let«.
češki pisatelji za svetovno nagrado. Dve češki založbi (Evropski literarni klub in Fr. Borovy v Pragi) sta članici mednarodne združbe založb, ki razpisuje svetovno nagrado za roman. Izmed novih del, ki so bila sprejeta v nacionalnem natečaju, se izbere najboljše delo za internacionalno nagrado. Posebna porota je pravkar zbrala češka dela 2a internacionalni natečaj. So to: romanizirani življenjepis DvoMka — Deburana, delo Fr. Kožika, roman Zdenka Nčmečka »Satan govori španski« in roman M. Taberja »Nemirna meja«.
Shakespeare v romanu. Londonska založba Collings je Objavila roma« Johna Broffi »Gentleman ie Strasforda«, čigaff junak je Shakespeare. V romam so skromna dejstva, ki jih poznamo o Shakespe-ru obdana s fantastičnimi prigodami in se Citatelj vprašuje, kakšen smisel ima prav za prav tako »romaniziranje« življenja slavnih mož. Pisatelj tega romana je sam čuta potrebo, povedati v epilogu, kaj je resnica in kaj fantazija.
Mednarodni kongres slavistov v Beogradu je odpovedan. Spričo spremenjenih razmer v Evropi so prireditelji odpovedali mednarodni kongres slavistov, ki bi se imel vršiti od 18. do 25. t. m. v Beogradu.
Ruske emigrantske revije. V Parizu Je izšla dvajseta knjiga »Ruskih Zapiskov«, prvega poskusa emigrantskega »toletega žurnala« v smislu ruskih tradicij. Ta Časopis Je poleg »Sovremennfti Zapiskov«, ki so bili premeščeni iz Moskve v Pariz, najpomembnejša literatura in kulturna revija ruske emigracije. Vsttka Številka časopisa je debela knjiga.	_
Sokol
Sokol v ŽuSembeiku sporoča članom in Javnosti, da Je Odpovedan njegov javni telovadni nastop, ki je bil napovedan za praznik 8. t. m.
Nase gledališče
začetek ob 20 mf —
DRAMA Sreda. 6.: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene. Četrtek, 7.: zaprto.
Petek, 8. r Neopraivičena ura. Izven. zmta-
ne cene.. Sobota, 9.: zaprto.
OPERA
Začetek Ob 20 uri Sreda, 6.: zaprto.
Četrtek, 7.: Plesni večer na izvirno simfonično glasbo. Gostovanje gdč. Wisia-kove. Izven. Znižane cene. Petek. 8.: Traviata. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac in g. Josipa, Oostiča. Izven.
Sobota, 9.: Trubadur. Gostovanje gdč. Ba-
sičeve. Izven. Znižane cene. +
OPERA
Jutri bodo ponovili v operi plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo, katerega premiera je bila konec minule sezone. Naš baletni mojster inž. Peter Go-lovin je s svojimi solisti in plesalci ilustriral celo vrsto del naše moderne glasbene literature, pa tudi znano Ipavčevo panto-mino »Možiček«. Pri večeru bo gostovala kot soloplesalka gd. Lidija Wisiakova. Ostale soloplese bodo izvajali: Moharjeva, Bravnič&rjeva odnosno nekateri drugi člani našega baleta. Dirigent žebre, ko-reograf in režiser inž. Golovin.
Verdijeva opera »Traviata« s tako odličnima gostoma kakor sta ga. Gjungjenac in g. Gostič bo dotovo izredno interesantna in privlačna predstava v liašl operi, ki se bo vprizorila na praznik 8. t. m. zvečer.
Mlada pevka gdč. Bašičeva, ki je konec minule sezone uspešno gostovala v naši operi, nastopi ponovno v soboto 9. t. m. in sicer v vlogi Leonore v Verdijevi operi »Trubadur«. Azuoeno bo pela ga. Kogejeva, tenorsko vlogo g. Franci, baritonsko g. Janko.
Diplomatski slovar
Z vedno bolj zapletenim mednarodnim razvojem ter s posegom oborožene sile v ta razvoj se množe tudi vedno bolj zapleteni mednarodni pojmi s področja mednarodnega prava. Da olajšamo svojim Čl-tateljem zasledovanje dogodkov in njih pravilno razumevanje, smo se odločili za razlago nekaterih najbolj pogostih izrazov in pojmov, ki jih sedaj dnevno zasledujemo v poročilih. Upoštevali bomo pri tem tudi posebne želje čitateljev. Danes hočemo prikazati poj m
nevtralnosti.
Nevtralnost predstavlja zunanjepolitično opredelitev države, ki se ne udeležuje sovražnosti, nastalih med drugimi državami. Nevtralnost izvira lahko iz dejanskega položaja, kadar se država, ki hoče ostati nevtralna, vzdržuje slehernega vmešavanja v konflikt, strogo varujoč pri tem svojo popolno nepristranost. Lahko pa izhaja tudi iz formalne izjava, s katero izraža država svojo voljo, da se ne želi vmešavati v nasprotja drugih, predvsem pa, da ne želi sodelovati V oboroženem spopadu, ki izbruhne med drugimi državami
Nevtralnost je lahko pogodbena, kadar je določena po sporaziimu dveh ali več interesiranih držav, lahko pa je tudi prostovoljna ali svobodna od prizadete države izbrana. Nevtralnost Je nadalje lahko oborožena, ako se država, ki hoče ostati nevtralna, sama zavaruje za vsak primer s primernimi oboroženimi silami, ki skrbe za Spoštovanje te nevtralnosti. V sleherni svoji obliki je nevtralnost pravno stanje, ki je urejeno z določbami mednarodnega prava.
Nevtralnost Je lahko trajna ali samo začasna. Trajna nevtralnost zahteva splošno in popolno spoštovanje vseh držav ter izhaja običajfto Is sporazuma med več drŽavami, ki vsebuje omejitve za tako nevtralizirano državo, spremljajo ga pa mednarodna Jamstva. Tak primer nevtralnosti sta nam pred vojno nudila Belgija in Luksemburg. Po vojni sta bili obe državi osvobojeni trajne nevtralnosti, sta se pa Sami ponovno odločili za tako svano prostovoljno nevtralnost in sta to svojo voljo sporočili vsem drugim prizadetim državam. Do leta 1936 jO bila belgijska nevtralnost zajamčena z lokarnsko pogodbo iz leta 1925; od enostranske kršitve te pogodbe dalje pa ji jo: jamčita Anglija in Francija, dočim jo želi Nemčija Spoštovati, kakor je pred kratkim ponovno sporočila belgijski vladi v posebni noti. Trenutno je edina »trajno nevtralna« država — Švica, ki je osvobojena Od lanBkega leta dalje tudi vseh obveznosti, lzvirajočih iz določb o sankcijah v paktu DN. V nasprotju z dosedanjim položajem lahko štejemo odslej tudi Švico med države z »oboroženo nevtralnostjo«.
Začasna nevtralnost opredeljuje položaj države, ki se prostovoljno odreče vmešavanju v določeno vojno. Primerov take začasne nevtralnosti je jrtttv sedaj vse polno, ko se je ogromna večava evropskih in izven evropskih držav izrekla za nevmeša-vanje v vojno, ki Je nastala zaradi nem-ško-poljskega konflikta.
Med te države lahko štejemo tudi našo državo. Posebno nevtralnost so doslej ka-zile skandinavske države. Njih položaj se je dal označiti z označbo švedskega zunanjega ministra Sandlerja, po kateri je »nevtralna ona država, ki nima nobenih zvez (alijans) z drugimi državami«. Zaradi takšnega tolmačenja svoje nevtralnosti so na primer letos vse skandinavske države odbile nemško ponudbo o sklenitvi nenapadalnih pogodb. V sedanjem vojnem stanju pa lahko smatramo nevtralnost skandinavskih držav za prostovoljno w»-časno nevtralnost, odgovarjajočo dejanske rtu položaju teh držav.
O pravicah in dolžnostih nevtralnih držav, zlasti pa o dolžnostih njih državljanov, bomO še posebej spregovorili.
Scrutator
I
Sreda, 6. septembra
Ljubljana 10: Prenos iz stolnice. — 11: šolska proslava: Kralju Petru II. za rojstni dan. —■ 12: Orkestralna glasba s plošč.
__12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —
13.20: šramel »štirje fantje«. — 18: Mla-dinska urar Dedinje, Miločer, -Bled — z njih mladi naš kralj stopa v svet (g. V. Pirnat). — 18,20: Reproduciran koncert godbe kraljeve ga*de. — 18.40: Šol« v službi narodne vzgoje (prof. E. Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Poročila o naših izseljencih (g. Joža Premru). — 19.40: Nac. ura. — 20: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski zvon«. — 20.50: Plo-Š5e. _ 21.20: Prenos iz Beograda: Koncert jugoaiov. simf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za oddih.
Beogi«a 18.30: Narodna glasba. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Zvočna igra.
__21.20: Simfonični koncert. — 22.20:
Lahka glasba. — Zagreb 20: Koncert iz Beograda. — Praga 19.30: Spored po napovedi. — Varšava Poljska glasba. — Sofija 18: Vesela glasba. — 19: Orkester. — 19.30: Operni prenos. — 22: Plesna mu-aika. — 22.30: Mali orkester. — Dunaj in druge nemške postaje: spored po napovedi.
_ Pariz 19.50: Plošče. — 20: Simfonični
koncert. — 22.40: Lahka glasba.
r*if«fil in ostani čian V a inikove družbe!
KOLESA
kupite dobro in po-eeai tudi na obroke pri
H.SUTTNER, LirMjana
, Bretobvesen ogled! š4e*aanta>va
Iz življenja na deželi
Iz Litije
i— Glavna skupščina litijskih skavtov bo na kraljev rojstni dan. Danes po maši bodo priredili litijski skavt je pred skavt-skim domom poleg sodišča kratko slovesnost z nagovorom in dviganjem državne zastave na jambor, ki bo odslej stalno pred skavtskim domom. Po slovesnosti na prostem bo v VI. razredu ljudske šole glavna skupščina stega skavtov kralja Matjaža. Na dnevnem redu so tudi volitve novega upravnega odbora in stegovega sveta. Kot uvod v pripravo za občni zbor je bil lepo obiskan sestanek sveta stega skavtov v skavtskem domu. ki ga je vodil g. Zupančič. Svet staršev je razpravljal o letošnjih taborih, ki sta bila v Džungli na litijskem polju. Prihodnje leto bodo odšli naši skavtje taborit v idilično Medijsko dolino. Stegov svet je nato spet izvolil za starešino g. Frana Pleničarja in za predsednika nadzornega odbora g. Ferda Ludvika.
Iz Ptuja
j— The English Club-Ptuj, osnovan šele lani, je pričel spet delovati kot samostojen odsek v okviru kulturnega prizadevanja tukajšnjega trgovskega gremija. Vse leto so se vršili konverzacijski sestanki pod vodstvom gospodične Gomanskyjeve v prostorih Trgovskega gremija in izjemoma tudi v prijaznih gostilniških. prostorih Čitalnice. Klub ima namen skrbeti za vežbanje svojih članov v angleškem jeziku, za vežbanje v učnih in konverzacij-skih tečajih, ter s prirejanjem predavanj in zabav. Članom kluba so na razpolago angleški dnevni časopisi in pa pestre revije. Vsakomur je možno, da postane član angleškega kluba, da tako stopi v stike z anglosaksonskim kulturnim svetom in obratno, da seznanja anglosaksonski svet s slovenskimi in jugoslovenskimi kulturnimi in gospodarskimi težnjami.
I. mednarodne motociklistiine dirke v Beogradu.
Zmagovalec Janez Šiška na NSU 350 ctm
Najhitrejši čas dneva enega kroga dosegel Janez Šiška na
NSU
Sledite tudi Vi znamenitim dirkačem in vozite
NSU motorno koto.
Veletrgovina z motornimi koleti In nadomestnimi deli
IGN. VOK
LJUBLJANA Taviarieva ul. 7.
polepšala seJe
veneffl
W	r.iiac
tednu
gube so izginile
MEHKA GLADKA KOŽA - DIVNA POCT
Gospodična Drouet Je preizkusila tako presenetljivo Izpremembo svoje zunanjosti v 8 dneh. ČiJaJte spodaj njeno lastno pismo, v katerem je točno pojasnjeno, kako Je to dosegla 5n kako lahko to doseže tudi vsaka druga 2ena.
•Komaj lahko sama. sebi verjamem«, pi8e gdčna Drouet, »ko gledam svoje fotografije, stare 8 in 10 dni. Imela sem brazde ie gube tia čelu ter okrog oči in ust Polt Je Ml« vela in bleda Danes me vse prijateljice občudujejo ter Zc /idajo zaradi gladke Siele kole. na kateri nI niti ene gube. Vsem povrni. naj vporabljajo hrano za kožo Tokaloa — rožnato ta no C. belo pa za dan. Nekatere eo se mi posmehovnle, er ni90 eame poizkusile, cdaj so pa prav tako navdušene kakor Jaz.«
Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuje 3iocel presenetljivi vitalni element mladosti. <i ga Je odkril znameniti dunajski vseučiliški profesor. Vporabljajte rožnato brano Tokalon za noč Ona hran! Iti olepšava koio med Vašim spanjem. Koža postane čvrsta In re-
ieaa gub. Cez dan vporabljajte belo Tokalon. ki napravi kožo svežo in JtafiO, razkroji zajedal ce in zoži razširjen® znojnto*
ZAJAMČENA VRNITEV DENARJA.
Vsaka žena. ki se posveti tej enostavni negi treh minut dnevno, lahko dobi gladko dekllSko kožo ter svežo, krasno polt. Reiul-tati so v tisočih primerih bili tako presenetljivi, da lahko damo to brezpogojno jamstvo vrnitve denarja. Nabavite si Se danes po eno tubo obeh krem Tokalon sa Hrano Mft Vporabljajte jih 10 dni po navodilu. Ge aiate navdušeni od sijajnega. uspSSnec« rezultata, vrnite nam kremo, čeprav ste le polovico porabili, ln mi Vam v celoti nadoknadimo VaS izdatek.
Dotrpela je naša zlata mati ln teta, gospa
MARIJA SMOLNIKAR roj. Venišnikar
soproga šolskega upravitelja v pokoju,
ki je preminila danes ob 5.30 2jutraj, previdena s tolažili svete vere v 84. letu
starosti.	'
Pogreb blage pokojnlce bo v petek 8> septembra ob 14.30 iz hiše žalosti Sokolska 5, do župne cerkve sv. Mihaela, odkoder bodo zemski ostanki prepeljani na okoliško pokopališče v Celju, kjer jo bomo ob 17. uri položili k večnemu počitku.	.
Sv. maša zaduSnica se bo brala v Soboto septembra ob 7. uri v farni certtvl V Šoštanju. - ' : rr< "; ! . ... . . ^
ŠOŠTANJ, dne 5. septembra 1939.	žalujoče rodbine: _
SMOLNIKAR, NOVAK, VENIŠNIKAR, TISCHLER
M. BRAND
Nest zlatih angelov
Roma
n
20
»Tu stojimo ob ladji, ki se pripravlja, da odplove na oni breg sveta, in se poslavljamo od Johna Leg-getta v trdni zavesti, da se mu bo, v kateri koli luki bi pristal, povsod dobro godilo, kajti Bog je veliko predober, da ne bi bil milostljiv možu, kakršen je bil John Leggett. — Z Bogom, John!«
Po teh besedah se je odmaknil, krsta je počasi zdrčala nizdol, in ponor se je spet zaprl.
Ravenna je segel Ryderju pod pazduho ter ga od-vedeL
»Videti vam je, Charles, da vas je močno prevzelo — ali hočete biti sami?«
»Ne, ni potreba«, je Ryder odvrnil.
»Tedaj pojdite, prosim, z menoj.«
»Hvala — tega vendarle ne bi rad storil.«
»Razumem vas, a bolje bo, da se ne zabubite v svoje trenutno razpoloženje. — Stric vam je bil oči vidno bolj pri srcu, nego smo vedeli mi, njegovi najbližji prijatelji?«
Ryder se je nekoliko obotavljal, preden je odgovoril:
»Da, res je bilo tako, čeprav sem ga le redko videval in mi je pisal le največ po enkrat v letu dni. — A ko je takrat, po nenadni smrti mojih ro-
diteljev, prišel k meni, me odvedel iz zapuščene hiše in mi rekel, da bo poslej on skrbel zame, sem se začutil varnega in sem vedel, da ne bom sam v življenjskem boju.«
Ravenna mu je vidno ganjen gledal v oči.
»Lepo nagrobno besedo ste mu s tem izpregovo-rili«, je rekel; »pojdiva, da se pomeniva še kaj več o njem.«
Chester A. Chisholm je naglo pristopil k njima.
»Še neki narok imam zdajle«, je hlastno dejal, »a potem moram brezpogojno govoriti z vama obema.«
»Prav — počakava vas pri meni doma«, je odvrnil Ravenna, preden je utegnil Ryder predložiti kaj boljšega, in v naslednjem trenutku je odvetnik oddirjal.
Charles torej ni mogel storiti drugega kakor sprejeti Italijanovo vabilo. Peljala sta se na vzhodno stran mesta v majhno, komaj dva bloka dolgo ulico, ki so imele njene rjave zidane hiše vse enake štiriogelne stebre ob vhodnih vratih in enake stopnice pred njimi. Zbujale so zelo ugleden, meščansko spodoben vtis, čeprav jim je bil čas že močno oglodal lica.
Razcapani otroci so se igrali sredi ulice — kar čudil se jim je človek, kako spretno so se znali na svojih kotalicah ogibati avtomobilov. Ko je avto obstal in so spoznali Ravenno, so kakor jata galebov vrešče planili nadenj. Segel je v žep ter izvlekel prgišče zavitih sladkorčkov, ki jih je vrgel visoko v zrak — večino slaščic so prestregli, še preden so padli na tla. Ravenna je porabil to motnjo, da je z Ryderjem naglo izginil v stranski vhod.
»Ako bi me namreč dobili«, je smejč se dejal, »bi se s svojimi umazanimi šapicami obešali name — pa bi si moral oprati lase z bencinom in dati obleko čistilcu... Zdaj pa: kaj bova jedla, Charlie? ... Hej, Lodovico!... Lodovico!«
Bila sta v dvorani, ki je bila nastala tako, da so bili združili štiri kleti in hodnik med njimi v en sam prostor. Stene so bile popleskane s sočnozeleno barvo, ki so jo pa povsod prekinjale rdeče in rumene barvne lise. Okrog in okrog je tekel slikan okrasni pas, na katerem so se pasli tolsti jarci in nežna jagneta pod šibečimi se jablanami in pomo-rančevci, gosi, race in labodi so se podili po kristalno čistem ribnjaku, med tem ko so se drugod kokoši v strahu pred kraguljem stiskale v gručo. Lososi so se metali kvišku ob kipečih jezovih, v veliki mreži so vlekli na suho izbrane zastopnice vseh vrst rib, ki so kdaj ščegetale nebo razvajenih sladokuscev, in na suhem je že vse mrgolelo mogočnih jastogov in nežnih rakov. V solnčnih oblakih so fofotale jate tostoprsih golobov in neštevila malih ptic, ki jih v Italiji čislajo kot peečnko. Potem so se spet vrstili sadovnjaki, vozovi, natovor-jeni z zelenjavo, tropska krajina s kruhovci in bari anovci, vinogradi, v katerih je zorelo škrlatno grozdje, in kupi mnogobarvnih dinj.
»Tule je hladilna omara — ali hočete pogledati vanjo?« je vprašal Ravenna.
Odprl jo je, ne da bi počakal odgovora.
»Kako bi bilo s temile racami? Vam je morda bistek ljubši? — Kako vam ugaja tale kos mesa — ali ni žiličast kakor marmor? — In ti beluši? Lomijo se kakor steklo. — Tak povejte vendar, kaj
želite jesti! — Ali pa, dajte, da vidiva, kaj je gotovega.«
S temi besedami je stopil v sosednjo kuhinjo, kjer je Lodovico, italijanski kuhar, brozgal po velikem loncu, ne da bi se dal motiti.
»Kaj imate tu notri?« je vprašal Ravenna.
Lodovico je z velikansko žlico vzdignil mlado kokoš, ki je bila že tako mehka, da ji je meso odstopalo od kosti. Slasten vonj se je širil po vsem prostoru.
»Nu dobro«, je zadovoljno dejal Ravenna, »vze-miva torej kurjo juho, potem pa špagete z maslom in nastrganim parmskim sirom — to je bila tudi najljubša jed vašega strica, in takšnih, kakršne pripravlja moj Lodovico, ne najdete na vsem svetu. K temu bova pila starega bordojca — ta je pri-kladnejši od vsakega italijanskega vina. Naj bom drugače še tako navdušen domoljub, z vini nas Francozi odločno prekašajo — izvzel bi kvečjemu svojega valpolicellca s črno nalepko. — Ali naj dam pogrniti tu notri?... Ne, rajši ne, s tem sla-dokusniškim rajem se spaja zame preveč spominov, in danes bi bil rad z vami sam. — Jedla bova zunaj — z razgledom na reko.«
Skozi zadnja kletna vrata sta stopila na vrt, kjer so že cvele cvetlice, odgojene v rastlinjaku. Sedla sta nedaleč od majhnega vodometa, kjer so po kotanji švigale japonske zlate ribice s prozornimi plavutmi. Za nizko sečjo je šumel mimo njiju East-River, in mogočni lok Devetinpetdesetega cestnega mostu se je vzpenjal čez tretjino vidnega neba.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
če kupite
ali prodaste hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano, solidno ln kulantno realitetno pisarno Fran j o Pristavec, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a Vse informacije bo brezplačne.
248-20
Kam pa,kam ?
Obiskovalcem
velesejma
se priporočam za obisk. _— Nizke cene, jedači in pijači, prepričajte se Stražiščar Ela., paviljon pri »Žlahtni trti«.
24814-1»
			
E	2	TffpfiTirg	m
Več prodajalk
ln prodajalcev za proda Jo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja sprejmemo. Vprašati »Moj dom«, Ljubljana Dvorakova 8.
266-1
Kuharica
samostojna, išče mesto pri samostojnem gospodu ali manjši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24975-2
diiuiuiiiiiuiiiiiiuittiiiiiiiiHiiiiiiiniminiiii
Vajenci (ke)
-■"•''iimiliillllHIlillliMTIii.
Vajenko
za trgovino s čevlji, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24952-44
Pošteno dekle
pridno in simpatično, za vsa hišna dela in z veseljem do gostilne, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24956-1
Natakarico
pridno in pošteno, za dobro idočo gostilno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24957-1
Postrežnico
iščem, ki samostojno gospodinji. Vprašati Medvedova 19a, II. n. levo.
24941-1
Postrežnico
srednjih let iščem za dopoldan. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra.
24946-1
Frizerko
sprejmem. Nastop takoj. Zavrl Milan, frizer, St. Vid nad Ljubljano.
24944-1
Magistra(-o) pharm.
ali stažista (ko) iščem za svo;o lekarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pharmacija«.
24930-1
Mlinarja
dobrega, poštenega, treznega, vojaščin? prostega, za mlin na turbinski pogon, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24932-1
Dekle
čisto, zdravo, pošteno in marljivo, dobi službo kot gospodinjska pomočnica. — Sok Goriče, pošta Golnik.
24931-1
Dobro frizerko
Sprejmem takoj proti dobri plači. Podbevšek, Dev. M. v Polju.	24924-1
Brivska pomočnika
dobra, dobita takoj stalno službo. — Ana Hauptman, Kralja Petra trg 24. _24972-1
Mesarski pomočnik
izurjen v sekanju, dobi takoj mesto. Plača po dogovoru. Mesarija Lang, Slovenska Bistrica,
24973-1
Postrežnico
pošteno in spretno, iščem. Gledališka 14-V„ vrata 18.
24967-1
Službe išče
Brivski pomočnik
dober delavec, išče stalno službo, oproščen vojaščine, govori tudi perfektno nem-iki jezik, nastopi lahko 11. sept. Vprašati na naslov Arndt Heinrich, pri g. Regovič, brivec, Ormož.
24963-2
Gospodična
Z dovršeno srednjo šolo, znanjem klavirja, išče mesta pri boljši družini kot vzgojiteljica. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vestna«.
24970-2
Pouk
Nemščino,
francoščino
poučujem otroke in dijake po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24934-4
Zaslužek
Tovore prevaža
v kranjskem in radovljiškem srezu in po vsej banovini, z lastnim tovornim avtom, šofer Lu-kanc Albert Doslovče 26 pošta Žirovnica pri Kranju.	24472-3
Dober zaslužek
nudimo vsaki osebi v metu ln na deželi. Pišite na »MoJ dom«, Ljub ljana, Dvorakova 8.
261-3
Potniki
Zastopnike(ce)
v vseh srezlh Iščemo. — Majhna kavcija — velik zaslužek. Jugopatent, — Ljubljana, Dvorakova 8.
263-5
Trgovskim
potnikom
dobro vpeljanim, nudimo nekaj dobrih predmetov proti proviziji. Dober postranski ali glav nI zaslužek. Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8.
265-5
Pridelki
Orehova jedrca,
med in vosek
dobite najceneje: Medar na, LJubljana, Židovska
Ul. 6.
254 33
Kislo zelje novo
prvovrstno po brezkonku renčni ceni vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra 81, Ljubljana, telefon 35-39	23330-33
Sadje
Slive za žganjekuho
vsako množino, vagone kakor z avtom lahko dobavi po najnižji dnevni ceni Franc Mastnak, trgovec. Sv. Jurij J. ž.
23706-34
Radio
Modele 1. 1940.
radioaparatov Blaupunkt, Mediator, Lorenz prispeli. Velika izbira! »Tehnik«, BANTAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.
24943-9
Usnje
znamke »ENDUS« po izredno nlzklb tovarniških cenah prodajamo trgov cem ln čevljarjem samo t Ljubljani Ptignerjeva ulica 3, — prej škof J a ulica.	236666
Vinske sode
prazne cca 300 hI lz kla nega hrastovega lesa, — rabljene, v prvovrstnem stanju prodam ali zame njam za grozdje. Sodi drže od 350 do 600 litr. Cenj. ponudbe na nasl. Ivan škrlj, trgovina vina, Logatec.
24470-6
Ugodna prilika
Vsak obiskovalec ljubljanskega velesejma naj ne za-mudi obiskati tudi veliko razstavo otroških vozičkov vseh najnovejših modelov po izjemnih cenah ter lanskoletnih modelov po znižanih cenah, kakor tudi dvo-koles, motorjev, šivalnih strojev, pneumatike itd. pri tvrdki »TRIBUNA«, Ljubljana, Karlovška c. 4.
24665-6
wnsssss3s
Avtomobile
tovorne, osebne in avto buse, dobro ohranjene, vseh Jakosti, kupite naj ceneje pri O. 2U2KU
zastopstvo Krupp LJubljana, Tavčarjeva 11 24955-10
Stroji
Prodamo
trifazni generator tipe AEG Union, 27 kw, 380 V, 38-65 amperov. Dopi si na Tekstilna družba Košaki pri Mariboru.
24885-29
Vaši prihranld
so varno ln plodonosnr naloženi v domačem zavodu »MoJ dom« LJubljana. Dvorakova 8 Pl šite ali pridite osebno.
267-16
Posojila
ščite samo pri doma lem solidnem zavodu. — Pišite ali pridite oseb no. MoJ Dom. LJublJa na. Dvorakova 8.
262-16 100—200.000 din
za zelo donosno podjetje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enkratna prilika«.
24935-16
Lokali
Trgovske lokale
in skladišče
tako) oddam na Tjrrševi cesti 47b. Vse informacije daje vsak čas istotam hišnik.	24530-19
Mlekarno
oddam radi odpotovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	24948-19
Dvosob. stanovanje
z zaprto verando oddam s 1. novembrom mirni stranki. Naslov v vseh posloval. Jutra.
24664.21
Trisobno stanovanje
komfortno, v novi vili, v mirnem kraja, blizu centra oddam 15. septembra ali 1. oktobra. Na koncu Trste-njakove. Sv. Krištof.
24965-21
Stanovanje 2 sob
in kuhinje (plin) priprav-no za eno ali dve osebi, oddam takoj ali 15. sept Gjud, Kongresni trg 6.
24953-21
Stanovanje
5-sobno š kabinetom in vsemi pritiklinami v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24950-21
Krasno stanovanje
oddam tako) boljši družini v Ljubljani, 2 sobi, kabinet, kuhinja, kopalnica, pralnica, vrt in garaža. — Po dogovoru plačljivo za nekaj let naprej. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24927-21
Dvosob. stanovanje
lepo, solnčno, parket, oddam 1. oktobra. Močniko-va ulica 4.
24928-21
Dijaške sobe
Visokošolki
oddam sončno, zračno opremljeno sobo z zajtrkom. Ogled med 2. in 4. uro. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	24667-22
2 dijaka(inji)
sprejmem na stanovanje in hrano k boljši družini, s souporabo kopalnice. Cena 500 din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24945-22
Dijakinjo
sprejmem z vso oskrbo. — Dobra domača hrana, kopalnica, klavir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24937-22
Dve dijakinji
nižje gimnazije, sprejmem v vso oskrbo. Uporaba kopalnice in klavirja. Ver-stovškova ul. 18, Mirje.
24936-22
Dijaka nižješolca
sprejme boljša rodbina z vso oskrbo. — Soba lepa, zračna, v novi zgradbi nasproti realne gimnazije v Mariboru. Dobro nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24971-22
Sobo odda
Sostanovalko
Sv.
pnprosto, sprejmem. Petra nasip 41.
24964-23
Solidno gospodično
ali gospoda sprejmem lepo zračno sobo. Schrener Mestni trg 19-1.
24954-23
Dve gospodični
ali dijakinji, sprejmem vso oskrbo v lepo svetlo zračno sobo s kopalnico. Strossmajerjeva 4-1., desno nasproti poljanske gimnazije.	24959-23
Prazno sobo
solnčno, novo, dam v najem mirni stranki. Valjav-čeva 15, Kolezija, Trnovo, 24940-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam gospodični. — Cena nizka. Miklošičeva 6-II., levo stop., desno.
24947-23
Lepo sobo
s strogo separiranim vho dom s hodnika, oddam dvema gospodičnama ali zakonskemu paru na Kon-grešnem trgu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
24942-23
Opremljeno sobo
v vili, oddam solidnemu boljšemu gospodu. Skrab-čeva ulica 13.
24926-23
Izgubljeno
Izgubila sem uro
krom. ročno okroglo pO Miklošičevi cesti do frančiškanske cerkve. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v ogl. odd- Jutra, 24949-28 1
Ljubezen
moža si zagotoviš ako mu postrežeš s dobro o-kusno hrano. Zato kuhaj po preizkušenih receptih, zbranih v knjigi poklicne kuharice Knjigo dobavlja Mizerlt DeziderlJ. Zidani most. Cena v predplačUu 10 din.	264 24
Iskreno prijateljico
mlado, majhno, želi radi duševnega razvedrila poročen, 30 leten državni uslužbenec izven Ljubljane. Ne-anonimne ponudbe (pogoj slika, katero takoj vrnem) na ogl. odd. Jutra pod »Zajamčena tajnost«.
24961-24
OELULOIDNE iCITE ZA VRATA
CELULOID V PLOŠČAH
naročajte pri
F. Zrnec
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
LJUBLJANSKI VELESEJEM »Ljubljana v jeseni«
od X» do 11« septembra
Veliko nagradno žrebanje
BREZPLAČNO ZA OBISKOVALCE VELESEJMA IZ TUZEMSTVA
D A BIL A (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano):
Motorno kolo »Ardle« (Praprotnlk, Domžale), motorno kolo DKW »EP Luxus« (Klemenčič, Ljubljana), radio aparat »Korting« (Mrke, Ljubljana), šivalni stroj »Pfaff« (Vok, Ljubljana), 15 damskih in moških koles (dobavile tvrdke: Banja!, Batjel, Rebolj, Splošna trgovska družba, Vok vsi iz Ljubljane), jedilni pribor (Stopica, Ljubljana), 10 zapestnlh ar (Suttoer, Ljubljana).
Darila so razstavljena v novi palači banke „SLAVIJEM.
Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje Ime In ga vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. — Dan obiska poljuben med 2. in 1L septembrom 1939.
KOMISIJSKO ŽREBANJE BO 1L SEPTEMBRA OB 5. URI POPOLDNE NA VELESEJMU.
Skrbi?
obrnite se tis grafotoga
Karmaha.
ki se odlikuje posebno t analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologije, in daje vskemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljubljani hotel »SOČA«. Sv. Petri cesta, vsak dan od 9.—12. in od 15.—19. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. V Liubliani ostane do 20. septembra.
CONTINENTAL
na ugodne mesečnt obroke
Ivan Legat
LJUBLJANA
Prešernova ulica 44
MABIBOB
Vetrinjska ulica 30
Opremljeno sobo
za dve osebi oddam. Na željo z vso oskrbo. Jurčičev trg 2-III., I. vrata, desno.	24960-23
Glasbila
Klavir
dobro ohranjen, poceni takoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24938-26-
Prodam
Otroški voziček
globok, moderen, dobro ohranjen, naprodaj. Hoti-mirova ul. št. 8, Šiška.
24958-6
Hiše, posestva, vile
stavbne parcele, gostilne prodaja in kupuje širom Slovenije Realitetna pisarna, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 3.
24966-20
Lepo posestvo
z vinogradom
eno uro oddaljeno od Celja na krasni, zdravi legi se ugodno proda. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Krasna lega«.
24876-20
Nova hiša
enonadstropna, z 543 kv. m sadonosnika naprodaj za din 115.000. Ipavčeva ulica 22 pri Tržaški.
24974-20
Čedno sobico
s prostim vhodom, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24951-23
Pc priznane oizkui cenah si na Davi! najboljše moške > bleke. perilo in vsa praktična oblačila pr?
Preskerfu
I 4 t 8 L 4 A >
P»tr» -*sts
Specialna delavnica za pre-viianie. popravljanje elek
tromotorjev tn dinam-Izvršujem instalacije na pogon in luč. na skladišču ves elektromaterial ter motorji za pogon n diname za luč
Fr Perčinlič
elekiropodietji Ljubljana Gosposvetska cesta 16 telefon 23-71.
ManuSakturna trgovina
NOVO OTVOBJENA NA GOSPOSVETSKI CESTI 3
FRAN MEDICA
se priporoča p. n. občinstvu za obUen obisk. Postrežba točna ln solidna.
KOLESA
NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI
MOTORJI T R 1 O I R L I SIV. STROJI
IGRACN1 VOZIČKI, SKIROJ1, AVTOMOBILČKI, KOLES UELi
TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA
PODBUŽNICA: MABIBOB	CENIKI FBANKO!
Mestna elektrarna
ljubljanska
Obrtnikom
priporočamo našo stopnjevalno obrtno tarifo z zmzevanjem cene od din 2.50 do din 1.25 za kilovatno uro, odvisno od porabe toka in od uporabe motorjev.
Gospodinjam
nudimo električni tok za kuhanje po 90 para za kilovatno Uro že pri porabi 60 kWh mesečno pri trisobnem stanovanju.
Nudimo
posebno tarifo za električne peči s ceno toka 90 par za kilovatno uro na poseben števec, ne glede na porabo. Števnina samo din 4 mesečno.
Nudimo
izredno nizko tarifo za nočni tok v ogrevalne svrhe,
posebno pripravno za električno opremljene kopalnice in pralnice. Cena toku samo 60 par za kilovatno uro. Priklapljanje z avtomatično stikalno ura
Vsa pojasnila dobite pri
Ravnateljstvu mestne elektrarne, Krekov trg 10-11
J-tatfuje Da®«« RayJjeu, — izdaja za konzorcij »Jutcas Stanko Yiraat, — Za Narodno tiskarna d, d. kot tiskarnama Jfran Jena. — Za tokratni dal ja pdgomceo Alpjs J&gak. — SH i Ljubljani.
Naša nevtralnost
Včeraj smo prinesli uradno objavo kraljevske vlade o stališču Jugoslavije v sedanjem mednarodnem položaju. Izjava poudarja, da bo ostala naša država dosledna svoji dosedanji politiki nevmešavanja v spore drugih, pri katerih nista ogrožena neodvisnost in nedotakljivost Jugoslavije, in da bo zato tudi v sedanji vojni strogo nevtralna in nepristranska. Gotovo soglaša s tem sklepom prav vse prebivalstvo države, ne glede na svojo politično ali drugačno vsmerjenost. Ako bi izvedli o njem plebiscit, bi brez dvoma prinesel soglasno odobritev. tak0 soglasno, kakor redkokateri ukrep državnega vodstva.
To soglasno odobravanje odločitve, ki so jo najvišjim državnim činiteljem narekovali bitni interesi našega naroda, pa nalaga nam vsem brez izjeme tudi velike in resne dolžnosti. Vsi državljani se moramo prilagoditi v današnji dobi težkih mednarodnih potresov stališču in smernicam državnega vodstva ter po njih urediti svoje zasebno in javno življenje. Nevtralnost nas varuje nesreče vojnega meteža, zato pa od nas zahteva, da smo res nevtralni in da sledimo usodnim svetovnim dogodkom z mirom in nepristranostjo. Nihče noče nikomur zapovedovati ali prepovedovati njegovih zasebnih simpatij^ ali antipatij, od vsakogar pa se sme in mora zahtevati, da opusti vsako javno izražanje simpatij ali antipatij do katerekoli tuje države. Povsod po svetu je tako in nekatere nevtralne države so izdale celo posebne zakone, ki pod strogimi kaznimi prepovedujejo javno izražanje simpatij ali antipatij do vojujočih se držav ter vsako pro-
pagando za to ali ono teh držav ali proti njej.
Nevtralnost nam bo omogočila, da bomo lahko tudi v teh težkih časih nadaljevali v glavnem svoje dosedanje življenje ter svoje delo za napredek in okrepitev naše države, vsega njenega prebivalstva vseh nas. Zlasti se bo tudi naše gospodarsko življenje lahko zdravo razvijalo, in to ne le pri nas doma, temveč tudi v zvezah z ostalim svetom. Zato pa moramo opustiti vse, kar bi motilo običajno gospodarsko življenje. Ne mislimo pri tem samo na brezvestno špekulacijo, ki se tako rada pojavi v težkih časih in ki jo bo treba, če bi se začela kje kazati, za vsako ceno zadušiti, čeprav bi bili potrebni najostrejši ukrepi. V mislih nam je pošteno prebivalstvo, ki se mnogokrat da zbegati brez vzroka in potrebe. Zbeganost pa nikomur ne koristi, temveč prinaša samo zmedo in nesrečo. Prav nobenega povoda n. pr. ni za bojazen, da bi nam zmanjkalo te ali one življeniske potrebščine. Zato tudi ni nobenega razloga za prekomerno zalaganje z njimi.
Resna doba, ki jo preživlja človeštvo, stavlja na vsakega državljana nove dolžnosti. Prva je ta, da ohrani hladno kri in razsodnost ter mirno in vestno nadaljuje svoje poklicno delo. V viharjih, ki so se razbesneli okrog nas, se vsi še bolj strnimo v odločni slogi in medsebojnem zaupanju okrog našega ljubljenega kralja in naše narodne vladarske dinastije. Delajmo z vnemo in požrtvovanjem za okrepitev in napredek naše drage Jugoslavije, ki bo lahko potem brez zlih zosledic izšla iz sedanjih preizkušenj.
Proslava kraljevega rojstnega dne
v Beogradu
Beograd, 5 sept p Beograd se je pri-Pravil, da slovesno proslavi, kolikor dopuščajo dogodki, rojstni dan našega mladega kralja. Mesto se je okrasilo zelo svečano z mnogo okusa. Posebno lepo so okrašene glavne ulice, zlasti Kneza Mi-hajla. Kralja Milana in Terazije, ki so dobile povsem drug videz. Med »Moskvo« in hotelom »Balkanom« so v malem parku postavljeni visoki stebri ki so zelo okusno zgrajeni in s katerih vihrajo dolge državne zastave. Med stebri so razobešene elektrone žarnice, razen tega pa jih razsvetljujejo reflektorji. Iz morja barv naših državnih zastav se visoko dvigajo začetne črke imena našega mladega kralja »P II.« Tudi ob kraju Terazij so postavljeni visoki stebri, ki nosijo velike krone, razkošno okrašene z zastavami. Prav tako so postavljeni na obeh straneh glavnih ulic visoki stebri z 20 m dolgimi zastavami. Javna poslopja so bogato okrašena z zelenjem in razsvetljena z žarnicami in reflektorji.
Lov na trgovske ladje
Po vseh morjih živahen lov na zakasnele ladje — Razen »Athenie" Je bilo potopljenih še več drugih ladij
London, 5. sept. c. Danes se je zvedelo za tri nadaljnje potopitve trgovskih ladij. Nemci so potopili angleško ladjo »Ba-snia« (2400 ton), last Cunard-White-Sta.r-družbe. Razen enega mornarja se je rešila vsa posadka na neki norveški parnik. Angleži so potopili nemško ladjo »Olindo« (4576) ton), ki je bila na potu iz Buenos Airesa v Hamburg ter parnik »Kari Fritzen« (6593 ton) na poti iz Ho-landske v Ameriko. Angleška admiraliteta o potopitvah zaenkrat ni izdala informacij o kraju, času in drugih okoliščinah.
Glasgow, 5. sept. c. Okoli 400 potnikov s potopljene angleške ladje »Athenia« je davi dospelo v zaliv Firth of Clyde. Zaradi megle parniki niso nadaljevali vožnje v Glasgow, temveč so izkrcali potnike v Greenocku. Tam so že čakali rešilni avtomobili, ki so ranjence takoj prepeljali v bolnico v Glasgow. Ostali potniki so nadaljevali vožnjo v Glasgow s posebnimi avtobusi. Med njimi je mnogo žen in otrok. V Glasgowu je pričakovala rešence velika množica ljudi. Rešenci pripovedujejo' o potopitvi »Athenie« pretresljive podrobnosti. Vsi, ki so se mogli rešiti, so morali žrtvovati vse, razen oblek, ki so jih imeli na sebi. Mnogi so več kot uro z rešilnimi pasovi plavali v vodi, preden so jih mogli sprejeti v rešilne čolne. Pri eksploziji torpeda je bilo ubitih in ranjenih zelo- veliko število potnikov. Nadaljnje žrtve je povzročilo dejstvo, da je prišel eden izmed rešilnih čolnov pod vijak potapljajoče se ladje. Mnogo potnikov je tudi utonilo. število žrtev pa še vedno ni točno ugotovljeno. Mnogi potniki na »Athenii« so takoj po eksploziji torpeda opazili, da se je pojavila na morski površini podmornica, ki je plula v razdalji 100 do 500 m
London, 5. sept. c. V parlamentu je izjavil danes lord Stanhope v imenu vlade, da je s pričami popolnoma nedvoumno ugotovljeno, da je bila ladja »Athenia« potopljena od sovražne podmornice. Izjavil je še, da je nesmiselna trditev, da bi bila Anglija pustila položiti na kraju, kjer je prišlo do katastrofe, mine, ker Anglija sama hoče imeti to pot prosto za svoje trgovske ladje.
Druga skupina rešencev z ladje -»Athenia« je dospela v irsko luko Galway. Med njimi je kapetan ladje, ki tudi potrjuje, da je potopitev povzročila podmornica Torpedo je bil izstreljen z daljave približno 500 m in je zadel naravnost v strojni prostor. Z ladje so opazili rahel dim na morski površini, ko se je torpedo bližal ladji.
Kapetan je tudi izjavil, da je podmornica, ko se je pojavila po torpediranju nad mor9ko gladino, ustrelila tudi še s topom proti »Athenii«.
Sto smrtnih žrtev
N©w York, 5. sept. c. Agencija United Press poroča, da cenijo število žrtev pri potopitvi parnika »Athenia« na približne pto.
Zaplenjen nemški parnik
London, 5. sept. A A. (Reuter). Nemški trgovski parnik »Krištof Durnum« je bil po poročilu iz Halifaxa zaplenjen v Bot-woodu v Novi Fudlandiji. Posadko so zaprli v Saint Johnu v Novi Fundlandiji.
Zaščita ameriških ladij
Washington, 5. sept. AA. Po seji vlade, ki je trajala dve uri. je državni tajnik za mornarico Edison izjavil predstavnikom tiska, da je vlada razpravljala o sredstvih za zavarovanje parnikov. ki prevažajo ameriške begunce iz Evrope. Obstoja namen. da se ob rednih atlantskih progan postavijo ameriške vojne ladje, ki bi ščiti le ameriške in tuje parnike, ki vozijo ame riške državljane v domovino.
Obrambni ukrepi Španije
Madrid, 5. septembra. AA. <DNB). Španija je podvzela na mejah v Pirenejih in v Maroku daljnosežne obrambne ukrepe. Vsi vojaki, ki so na dopustu, so dobili poziv. da se takoj javijo svojim poveljstvom. Vrše se obsežni transporti čet in materiala predvsem v smeri proti severni meji. V španskem Maroku so garnizije znatno okrepljene. Tam je zdaj skupno okoli 100.000 ljudi.
Varnostni ukrepi
v New Torku
New York, 5. sept. AA. Po objavi vojne v Evropi se nahajajo vse javne ustanove v New Yorku pod nadzorsrvom policije, da bi se onemogočila sabotaža. V ta namen je zvišano število stražnikov. Policija varuje konzulate in doke ter mostove in tunele. Pomorsko oporišče v Brooklinu javnosti ni več pristopno. Važnejše tovarn0, posebno letal varujejo privatni detektivi.
Aretacije Nemcev v Tanganiki
Pariz, 5. septembra, b. Guverner Tan ganike je po semkaj dospelih poročilih odredil aretacijo vseh Nemcev na ozemlju Tanganike.
Na Madžarskem ne bo obsednega stanja
Budimpešta, 5. sept. AA. Madžarski m?-rodajni krogi kategorično demantirajo, da bi imela vlada namen proglasiti na Madžarskem obsedno stanje.
Skrčen obseg
bolgarskih listov
Sofija, 5. sept. AA. Začenši od jutri bo do bolgarski časopisi izhajali v skrčen-- . obsegu in sicer jutranjiki na šestih, vc-černiki pa na štirih straneh.
Ugoden odmev nase nevtralnosti
Rim, 5. sept. o. Tukajšnji listi objavljajo v poročilih iz Beograda besedilo sklepa jugoslovenske vlade o ohranitvi nevtralnosti. »Giornale d' Italia« poudarja, da Jugoslavija pozdravlja miroljubno zadržanje Italije in da odobrava italijanski postopek. »Piccolo« piše, da je našlo italijansko zadržanje veliko razumevanje v Jugoslaviji. Smatra se, da bo to znatno vplivalo na ureditev položaja na Balkanu in da se bodo tudi ostale balkanske države orientirale prav tako kakor Italija in Jugoslavija.
Budimpešta, 5. sept. o. V tukajšnji politični javnosti spremljajo z veliko pozornostjo zadržanje malih držav in razvoj njihovih odnosov napram Italiji. V Budimpešti smatrajo, da je na strani Italije odločitev, ali se bodo male države zapletle v sedanjo vojno. V Jugoslaviji, Rumu-niji, Bolgariji in Grčiji žele očitno mir in je njihovo bodoče zadržanje odvisno v glavnem od stališča Italije.
Odložena reška svečanost
Rim, 5. sentembra. b. Po današnjem uradnem sporočilu, ki so ga objavile tudi vse italijanske radijske postaje, je bila svečanost o priliki dvajsetletnice zavzetja Reke odložena na nedoločen čas.
I
Nevtralnostne izjave
Burgos, 5. septembra. AA. General Fran-co je podpisal dekret o strogi nevtralnosti Španije.
Teheran, 5. septembra. AA. Vlada je izdala sledeče obvestilo: V času, ko je na žalost izbruhnila vojna v Evropi, sporoča iranska vlada svoj sklep, da ostans nevtralna.
Buenos Aires, 5. septembra. AA. Ministrski svet je sprejel sklep o nevtralnosti Argentine. Ministrstvo za zunanje zadeve je sklenilo ukiniti vse častne konzulate Argentine v državah, ki se vojskujejo.
Rio de Janeiro, 5. septembra. AA. Zunanje ministrstvo je izročilo snoči nemškemu veleposlaniku verbalno noto da bo Brazilija ohranila nevtralnost v sedanjem spopadu Nemčije z Veliko Britanijo, Francijo in Poljsko.
Santiago de Chile, 5. septembra. AA. Predsednik republike Aguire Cerda je objavil uradno izjavo, da bo republika Chile ostala strogo nevtralna.
Mexico, 5. septembra. AA. Predsednik Cardenas je proglasil nevtralnost Mehike ter izjavil: Mehika bo sodelovala pri vseh prizadevanjih, da se omeje sovražnosti in vzpostavi mir.
naj bo pri Tvojem otroku tudi zadnji! SARGOV
KAL0D0NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Na mnogih zasebnih zgradbah se vidijo okrašene inicialke našega mladega kralja, sestavljene iz žarnic. Posebno lepo je okrašeno poslopje PAB, kjer se vidijo začetne črke našega kralja, kakor da bi bile sestavljene iz žitnega klasja. Tudi veliki most preko Save je bogato razsvetljen. Čeprav je odpadla za jutri napovedana velika parada naše vojske na Banjici, nocojšnja baklada po mestu in sprevod razsvetljenih čolnov in ladij po Dunavu, se vendar prebivalstvo veseli iz vsega srca rojstnega dne našega kralja ter je že danes zavladalo po mestu svečano razpoloženje. Ob pol 18. je bila v slavnostni dvorani beograjske občine slavnostna seja mestnega sveta, na kateri so počastili rojstni dan našega kralja in ki so ji prisostvovali tudi zastopniki nacionalnih in rodoljubnih udruženj. Zvečer so zavalovile po mestu velike množice, ki so občudovale razkošno razsvetljavo.
Roosevelt nevtralnost
Washington, 5. sept. c. Predsednik Roosevelt je danes podpisal proklamacijo, s katero proglaša nevtralnost Zedinjenih držav ameriških v sedanji vojni.
Kralj Leopold o položaju Belgije
Bruselj, 5. sept. AA. (Havas). Kralj Leopold je imel snoči govor po radiu, v katerem je med drugim dejal: Ob naših mejah se je začela vojna. Belgija se nahaja ,pred gospodarskimi, moralnimi in člove-čanskimi preizkušnjami. Varnost države je zavarovana. Naša vojska, ki je močna in disciplinirana, pozorno stoji ob mejah. Želim da tudi nadalje vsakdo vrši svojo vsakdanjo dolžnost in dela kakor doslej. Položaj Belgije kot nevtralne zemlje bo težak, toda z božjo pomočjo bo Belgija prestala to preizkušnjo.
Kralj Jurij v vojaški uniformi
London, 5. sept. c. Kralj Jurij VI. nosi od vojne napovedi dalje vojaško uniformo. Na njegovo povelje bo odslej tudi vse uradništvo na dvoru do nadaljnjega v vojaških uniformah.
Londonska borza
spet odprta
London, 5. sept. c. Londonska borza bo od četrtka dalje zopet odprta.
Promet med Tunisom
in Italijo normalen
Tunis, 5. sept. AA. (Havas). Promet na pomorskih in letalskih progah med Tuni-| som in Italijo je normalen.
Dnevniki v Italiji
samo na 4 straneh
Rim, 5. sept. A A. (Štefani). Da se omeji potrošnja celuloze v papirnican bodo cd 9. septembra dnevniki izhajati samo na 4 straneh.
Bombe na dansko ozemlje
Kodanj, 5. sept. AA. (Havas). V zvezi z bombardiranjem Esbjerga s strani neznanega letala ugotavlja agencija Ricau, da je neznano letalo vrglo štiri bombe, od katerih je samo ena eksplodirala. Dozdaj je bilo ugotovljeno, da je bilo 10 oseb ra njenih, od teh 4 težje.
Kršitev nizozemske nevtralnosti
Berlin. 5. sept AA. '■ f>NB). Nemško po slaništvo v Haagu sporoča: Holandske ra diopostaje so sporočile v ponedeljek vest, da so nemška letala letela v ponedeljek zvečer preko nizozemske meje Ta vest ni resnična. Ugotovljeno je, da gre za angleške bombnike, ki sc se po brezuspešnem napadu na Wilhelmshaven rešili s tem. da so leteli preko nizozemskega ozemlja.
Poostritev tiskovnega
zakona v Franciji
Pariz, 5. sept. AA. Da b; se izpopolnile nekatere praznine v tiskovnem zakonu, je vlada v uradnem listu objavila nov zakonski dekret, ki prepoveduje objavljanje vseh vesti, ki bi mogle biti v korist tujim državam ali ki bi utegni «i slabo vplivati na prebivalstvo. Prestopki tega zakonskega odloka se kaznujejo z robijo od 1 do 10 iet in z denarno kaznijo od 1000 do 10.000 frankov.
Posl»it*i£i*vo!aki v Franciji ne izgufcs mandata
Pariz. 5. septembra. AA. Uradni list objavlja zakon z dne 11. julija 19"9 o organizaciji naroda za časa vojne. Zakon vsebuje odredbo, da je naiodnim poslancem, ki so ali niso vojaški obvezniki m ne. p'.-i-padajo prvemu rezervne.-.u pozivu dovoljeno puma ti za sprejem v vojsko ter podpisati iziavo o vstopu v vojaške edin!ce. Narodni pc^anci se s tem ne odreka jo poslanskim dolžnostim in se ne smrtra, dr so dali ostavke na svoje mandate.
SprcfetstI v Vatikanu
Vatikan, 5. septembra. A A. (Štefani / Veleposlanika Itnlije in Francije ter poslanik Portugalske so obiskali danes državno tajništvo v Vatikanu, kjer so imeli konferenco z msgr. Kantini jem. Kardina! Maglione je odpotoval v Casorio. kjer bo nadaljeval svoje počitnic, ki jih je prekinil zaradi mednarodne napetosti.
Seja DN preložena
ženeva, 5. sept. AA. Generalni tajnik Društva narodov je prejel brzojavko c:! ! angleške vlade, ki nre Hf.a. da se i -seja D- i?tva n p	ki bi mctv.la L.'-
i giiUodiv pc ned- ijek.
Naša poročila po polnoči
Berlin, Aachen in Hamburg bombardirani
30 poljskih letal nad nemško prestolnico — Francozi in Angleži bombardirali Aachen in Hamburg
Varšava, 5. sept. AA. (Pat.) 30 poljskih letal je danes bombardiralo Berlin. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča.
Bruselj, 5. sept. AA. (Štefani.) Eskadrila, v kateri so bila francoska in angleška letala, je danes dopoldne bombardirala okolico Aachena. Eksplozija bomb se je slišala prav do Eupena.
Berlin, 5. sept. br. DNB poroča, da so se danes dopoldne pojavila nad Hamburgom štiri angleška vojna letala. Protiletalska topništvo jih je takoj pričelo obstreljevati in uspelo jim je dve letali sestreliti.
Evakuacija Varšave
Varšava, 5. sept. o. Kasno snoči je bila Varšava dvakrat hudo bombardirana iz zraka. Nemška letala so se nenadoma pojavila nad mestom ter odvrgla ogromno število bomb v razne okraje, kjer so porušile mnogo ulic in povzročile požare. Poljskim letalom, ki so se dvignila v zrak, se je posrečilo preprečiti nadaljnje bombardiranje.
Zaradi neprestanih letalskih napadov so oblasti odredile evakuacijo Varšave. Z avtomobili, vozovi in vlaki odvažajo žene, otroke in starce proti jugu in vzhodu. Prebivalstvo je povsem mirno. Nikjer ni opaziti nobene panike. Evakuacija se razvija mirno in brez incidentov.
Prostovoljske legije
London, 5. sept. br. V bojih severno od Visoke Tatre je bil angažiran dunajski ar-mijski zbor. Boji so bili vse dni zelo hudi in so imeli Avstrijci velike izgube.
Kljub zasedbi Slovaške po nemških četah je več tisoč Cehov m Slovakov zbežalo na Poljsko in se prijavilo poveljstvom čeških in slovaških legij. Tudi iz Madžarske [ je prišlo večje število prostovoljcev, ki so se prijavili poljskemu vrhovnemu poveljstvu.
Kdo je kriv vojne?
Bern, 5. sept. z. Nemško poslaništvo je danes objavilo komunike, v katerem pravi med drugim: V tujem tisku se je začelo razpravljati o krivdi za izbruh vojne. Pri tem pa tuji tisk ne upošteva važnih momentov. Brez dvoma je, da bi Mussolinijev posredovalni predlog lahko preprečil izbruh vojne. Nemška in francoska vlada sta ta predlog tudi sprejeli, toda angleška vlada je vztrajala na svojih ultimativnih zahtevah, ki so bile za Nemčijo nesprejemljive. To je onemogočilo Mussolinijevo posredovanje.
Drač in Valona zaprta za trgovske ladje
Rim, 5. sept. br. Vrhovno poveljstvo vojne mornarice je danes prepovedalo vsem italijanskim in drugim trgovskim ladjam pristanek v albanskih lukah Draču in Va-loni. Obe luki sta rezervirani za vojaške transporte.
Avstralska živila za Anglijo
Sidney, 5. sept. br. Avstralska vlada je pripravila ogromne zaloge žita, drobnice, masti in drugih življenjskih potrebščin, ki bodo poslane v Anglijo. Danes so bih izdani ukrepi o kontroli vseh tovornih ladij, ki bodo te dni odplule v Evropo. Kolikor ne bodo ladje natovorjene z drugim blagom, bodo morale prevzeti ta živila in jih odpeljati v Anglijo.
Konferenca Kjoseivanova z našim poslanikom
Sofija, 5. sept. p. Bolgarski ministrski predsednik dr. Kjoseivanov je imel včeraj in danes razgovor z jugoslovenskim poslanikom v Sofiji Momčilom Jurišičem.

Poslanik Coulondre prispel v Pariz
Pariz, 5. sept. AA. Francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre je skupaj z osob-| jem poslaništva in francoskih konzulatov v Nemčiji prispel iz Bruslja ob 17.15 v Pariz.
Haag, 5. sept. c. Angleški poslanik v Berlinu Henderson je dospel v Rotterdam.
Dve francoski letali v Belgiji prisiljeni k pristanku
Bruselj, 5. sept. p. Agencija Belga poroča, da sta se danes dve francoski lovski letali pojavili nad belgijskim ozemljem. Belgijsko protiletalsko topništvo ju je prisililo, da sta pristali na belgijskih tleh. Francoski letalci so bili internirani.
Devet nemških ladij v Urugvaju torpediranih
Montevideo, 5. sept. o. Angleške križarke | so doslej potopile ob urugvajski obali devet manjših nemških trgovskih ladij.
Kaj vsebuje ameriška nevtralnostna izjava
London, 5. sept. c. V nasprotju z napovedmi obsega proklamacija o nevtralnosti Zedinjenih držav samo izjavo, da ostanejo Zedinjene države v smislu mednarodnih zakonov v sedanji vojni nevtralne, ne pa tudi določbe, da stopi s tem v veljavo tudi ame-1 iški nevtralnostni zakon, ki določa prepoved izvoza orožja v primeru vojne.
Washington, 5. sept. br. Danes popoldne ob 14. sta prezident Roosevelt in državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull podpisala proklamacijo o nevtralnosti Zedinjenih držav. O njej so bili takoj nato obveščeni poslaniki vojskujočih se držav. Za nocoj je napovedan še podpis dekreta, s katerim se bo uveljavil nevtralnostni zakon. Tedaj bo dokončno prepovedan vsak izvoz v posebnem seznamu naštetih vojnih potrebščin v vojskujoče se države. Ameriškim državljanom bo nadalje prepovedano potovati z ladjami teh držav.
Indijske čete za evropsko bojišče
London, 5. sept. z. »Exchange Telegraphc poroča, da je v vseh angleških kolonijah izvršena splošna mobilizacija. Indijski ma-haradže so poslali angleški vladi ponudbo, da organizirajo posebno indijsko ekspedi-cijsko armado, ki bi odšla na evropsko bojišče. Pripravljeni so to armado na svoje stroške o£remiti in vzdrževati.
Begunski naval v Švici
Bern, 5. sept. br. Zaradi vedno večjega dotoka beguncev je zvezna vlada danes izdala oblastem posebna navodila, v katerih odreja, da morajo begunce brez izjeme sprejeti in jih odpremiti v posebej določena taborišča, odkoder bodo čimprej morali odpovati v poljubno tujo država V svrho kontrole tujcev so izdani strogi predpisi. Vsi tujci ae morajo v roku 24 ur prijaviti pristojnim oblastem v svrho kontrole in dovoljenja za prebivanje v Švici. Tujci, ki bi se kakorkoli pregrešili zoper švicarsko gostoljubnost in kršili švicarsko nevtralnost, bodo strogo kaznovani in po prestani kazni brez izjeme izgani.
Prodaja alkoholnih pijač in tobaka v Nemčiji prepovedana
Berlin, 5. sept. o. Nemški minister za gospodarstvo Walter Funk je izdal odredbo, po kateri morajo vse trgovine, ki prodajajo tobak ali alkoholne pijače, napraviti inventar. Nadaljnja prodaja omenjenih predmetov je prepovedana.
Bolgarska vlada proti vojnim špekulantom
Sofija, 5. sept. AA. Vlada je sprejela vrsto sklepov za ureditev prehrane prebivalstva in onemogočenje špekul ar-tstva. Proti špekulantom so bili sprejeti preventivni ukrepi, v primeru kršitve predpisov pa so določene stroge kazni.
Nadzorstvo nad živili v Angliji
London, 5. sept. br. V Londonu in po drugih mestih so bili danes ustanovljeni posebni odbori za nadzorstvo nad živili m drugimi potrebščinami, ki so podrejeni novemu ministrstvu za novo gospodarstvo. Vsak odbor šteje po 15 članov. Od teh je po 5 zastopnikov trgovcev. Odbori so ie pričeli delovati v vseh angleških in nih irskih mestih.
Razveljavljene
vozne olajšave
Beograd, 5. sept. AA. Kar je beograjski veiesejem odložen, je generalno ravnateljstvo državnih železnic razveljavilo odobreno vozno olajšavo na železnicah za obt-

I
Seja vodstva JNS
Včeraj dopoldne in popoldne je bila v Beogradu seja predsedstva JNS. Sejo je vodil strankin predsednik Peter živkovič, posvečena pa je bila razpravi o notranjem položaju, ki je bil ustvarjen z imenovanjem vlade Cvetkovič-Maček. Razprav se udeležuje tudi glavni tajnik stranke dr. Albert Kramer..
Glasilo dr. Mačka o naši nevtralnosti
Glasilo podpredsednika vlade dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« piše, da je vlada v svoji včerajšnji izjavi naglasila. da računa v svoji politiki nevtralnosti s podporo vseh državljanov. Zares more v tem pogledu vlada računati enako s Hrvati kakor s Srbi in Slovenci. Tako smo se v sedanjem času znašli vsi skupaj. Skušan bomo nadalje ohraniti dobre odnose z vsemi državami Kar se tiče nas Hrvatov, smo demokratsko razpoloženi in želimo imeti demokratske ustanove, vendar pa hočemo ostati zvesti ideji miru in se nočemo mešati v spore velikih. Vlada narodnega sporazuma je čvrsto odločena, da vodi politiko nevtralnosti, s čimer se je pokazala obenem kot tolmač volje in razpoloženja Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Hrvatske množice pozdravljajo sporazum
»Hrvatski dnevnik« poroča v uvodniku o številnih skupščinah Hrvatske seljačke stranke, ki so bile preteklo nedeljo sirom banovine Hrvatske. Na skupščinah so poročali člani strankinega vodstva o sklenjenem srbsko-hrvatskem sporazumu in o ustanovitvi avtonomne banovine Hrvatske. Glasilo dr. Mačka pravi, da so na teh skupščinah stotisoči Hrvatov odobrili sporazum in izrekli svoje zadovoljstvo zaradi obnovitve »naše drage Hrvatske. Istočasno pa so tudf slovesno izrekli svoje polno zaupanje našemu narodnemu voditelju, predsedniku dr. Mačku. Videli smo v očeh številnih govornikov solze radosti, ko so govorili ljudstvu o doseženem uspehu. Z njimi pa so bili globoko ganjeni tudi vsi nešteti poslušalci, ki so občutili veličino doseženega uspeha. Saj so pristopili danes, ko morajo drugi narodi prelivati kri za svoje pravice, Hrvati mirno k organiziranju svoje hrvatske domovine vznikle na osnovi medsebojnega sporazuma Srbov in Hrvatov.«
»Ponekod so poskušali — pravi dalje »Hrvatski dnevnik« — temni elementi s hujskanjem in raznimi očitki zmanjšati vrednost doseženega sporazuma. Narod je prešel preko teh hujskačev, ker se instinktivno zaveda, da je s sporazumom dosežena velika stvar. Sicer pa lahko govoriči in hujska, kdor hoče Hrvatski narod je pravilno ocenil stvarni položaj in ga nihče ne bo mogel speljati na kriva pota. Nobeni dogodki nas danes ne morejo več iz-nenaditi ter odvrniti z naše poti, ki je pot naše narodne svobode, naše narodne samobitnosti in take organizacije državne skupnosti, v kateri bodo imeli Hrvati položaj, dostojen svobodnega hrvatskega naroda.«
Organiziranje banovine Hrvatske
Podpredsednik vlade dr. Maček je prebil ponedeljek v krogu svoje družine v Ku-pincu, kjer je konferiral cel dan s podpredsednikom HSS inž. Košutičem ter glavnim tajnikom HSS dr. Krnjevičem, ki se
je v soboto vrnil iz desetletne prostovoljne emigracije.
Popoldne je obiskal dr. Mačka novi pod-ban banovine Hrvatske dr. Krbek ter ga je informiral o organiziranju uprave nove banovine in o prenosu kompetenc. Po informacijah beograjske »Politike« so že na delu posebne komisije, ki pripravljajo uredbe o raznih upravnih institucijah, predvidenih po uredbi o ustanovitvi banovine Hrvatske. Poslovanje teh komisij vodi pod-ban dr. Ivo Krbek.
Ministrski podpredsednik dr. Maček je v družbi dr. Krnjeviča včeraj opoldne obiskal hrvatskega bana dr. šubašiča. Oba sta ostala pri banu na obedu. Zvečer se je dr. Maček nato odpeljal v Beograd.
Sporazum in Vojvodina
Novosadski »Dan« posveča v nedeljski številki uvodnik sporazumu med dr. Mačkom in predsednikom vlade Cvetkovičem. »Dan« pravi v uvodu, da odgovarja čuv-stvovanju in tradiciji našega naroda demokratski režim, prežet svobodoljubnih idej: »Ljudstvo pri nas hoče svobode, zraka, pravice, poštenja in samouprave. Ju-goslovenski narod stremi za popolno demokracijo. V sporazumu med dr. Mačkom in g. Cvetkovičem gleda naš narod najboljšo garancijo za- uvedbo političnih svoboščin in demokracije.«
Dalje pravi »Dan«, da bo sporazum popoln, če bo prešel preko okvira rešitve hrvatskega vprašanja in postal nosilec zavesti, da je naša Jugoslavija plod naporov in skupnih žrtev nas vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov: »Vojvodina vidi v sklenjenem sporazumu pričetek novega obdobja složnega dela med Slovenci, Hrvati in Srbi v pravcu skupnega napora za gospodarski, socialni in prosvetni napredek vseh delov našega naroda in države. Sedaj prihaja tudi čas, ko bodo Srbi in Hrvati zopet skupno nastopali v vseh predelih naše Vojvodine ter ji ponovno udarili pečat izključno jugoslovenske pokrajine.«
Nova telovadna organizacija na Hrvatskem
Novosadski »Deutsches Volksblatt« poroča iz Zagreba, da pripravljajo v banovini Hrvatski ustanovitev posebne hrvatske telovadne organizacije po vzorcu telovadne organizacije »Slovenskih fantov«. Merodaj-ni krogi v Zagrebu že izdelujejo pravila in program, ki bosta v kratkem objavljena v hrvatskih listih s pozivom za vstop v novo telovadno organizacijo.
Pričakovanja in zahteve krščanskih socialistov
»Delavska pravica«, organ krščanskih socialistov, pozdravlja v uvodniku srbsko-hrvatski sporazum ter pravi, da pričakujejo krščanski socialisti uvedbo novega duha v našem javnem življenju po sklenitvi sporazuma.
Nato nadaljuje: «Pravica zahteva, da ae storjene krivice popravijo. Zakon se ne sme izigravati, ampak se mora izvajati v tistem smislu, katerega mu je hotel dati zakonodajalec. Tudi takrat, ko gre za de-lavcal Pravica zahteva, da se uvede v vse delavske ustanove red in zakonitost. Pravica zahteva, da pride v delavskih ustanovah do besede delavstvo po svojih izvoljenih zastopnikih. Zaradi tega zahtevamo volitve v vse delavske ustanove. Le na ta način bodo likvidirani razni nepoklicani.
Nemsko-poljska fronta
po položaju s* septembra
K)aip«do
(Metnel)


O ° r J » ^ -
'slolp

ti • ŠSFJ
iiiimmu
v <
*®Si»iii*
jlUte.W«jf >
iii^tlJiK.^
Kpvmp
* G|| 1 V^xTc«w.wTui!lllllU .	iimiiilN
^ Viamiii^*4
*
V
o
prodno.
Kcvwalewo
©Keint»»o
msrr
Oppet« ©
Lorr»ro
_ ,	®	Bialystok
VAttSAVA n 1
A 5 K *
^Lubltn
Krcuztsurg«

Oitfovc^	■	Mow> 5o«	..„
11JU"NJK4^-~nS
' ^ O V^A š * *
e io de 6« «o 100 k«»
V
/v
ki ne spadajo niti po svojem čuvstvovanju,
niti po svojem delovanju v delavske vrste. V te so ae vrinili le po sili obstoječih okoliščin.«
Zveza združenih delavcev
sporazum
Zeleni »Slovenski delavec« pripoveduje, da je dal sporazum med dr. Mačkom in ministrskim predsednikom Cvetkovičem mnogim delavcem, ki niso organizirani v
Jugorasu, novega poguma. Med drugim piše glasilo slovenskega dela Jugorasa:
»Sedaj besedičijo okoli in pripovedujejo, da bosta Jugoras in z njim Zveza združenih delavcev šla po gobe. Vse to je pa račun brez krčmarja in smo mi trdno uver-jeni, da jih bodo bližnji dogodki prepričali, kako napačno so poučeni. Naša organizacija ne pozna korakov nazaj, ampak samo naprej, ne oziraje se. kaj se okrog nas dogaja. Ti naivneži pozabljajo, da je predsednik vlade istočasno tudi predsednik Jugorasa.«
Gospodarstvo
Pred uvedbo splošne kontrole uvoza
2e pet dni traja vojna med Nemčijo ln Poljsko in boji postajajo vedno bolj srditi. Nemci napadajo z veliko premočjo in z najmodernejšim vojaškim orožjem. Prodrli so že na več krajih po silnih bojih na poljsko ozemlje in zasedli med drugim Sucho, Katovice (važno industrijsko področje), Lublinec, Censtohovo (znamenito božjo pot), Vieluw in Krotošin ter tudi odrezali koridor, kjer pa Poljaki še vedno krepko drže Gdynio ln Westerplatte v Gdansku. Južno od Vzhodne Prusije so Nemci prodrli preko firudzidža in Mlave.
Po najnovejših vesteh so Poljaki že pričeli s protiofenzivo, zavzeli zopet Censtohovo, vdrM v poznanjski pokrajini pri Zbošinu v Nemčijo, iz Kovaleva pa v Vzhodno Prosijo.
Ze včeraj smo prinesli po beograjskih informacijah vest, da pripravljajo v Beogradu popolno kontrolo uvoza in izvoza. Te vesti se sedaj potrjujejo. Po mnenju, ki vlada na merodajnih mestih, so glede na mednarodno situacijo in vojno v Evropi potrebni ukrepi, da se zavaruje naše gospodarstvo in da se zavarujejo nacionalni interesi za primer eventualnih iznena-denj.
Najprej bo uvedena splošna kontrola uvoza iz neklirinških držav. Uvedba te splošne kontrole ima predvsem namen, zaščititi našo nacionalno valuto in preprečiti odtok deviz. Opozorili smo že, da je naš izvoz docela prenehal, ker je v najvažnejših smereh ustavljen mednarodni železniški promet in ker je tudi pomorski promet začasno prenehal odnosno je zelo riskanten. Toda to stanje ne more biti trajno. Ce ne bomo uvedli splošne kontrole uvoza lz neklirinških držav se izpostavljamo nevarnosti, . da bo nekontroliran uvoz povzročil v prometu s posameznimi državami pasivno trgovinsko bilanco odnosno da bo odtok deviz v te države večji, nego dotok deviz od izvoza. Sicer že obstoja kontrola uvoza iz neklirinških držav, toda le za določene izvozne predmete. Zaenkrat kakor rečeno, ni nevarnosti večjega uvoza, ker je mednarodni železniški i promet onemogočat, toda po informacijah I
s Sušaka obstojajo nadaljne možnosti prevoza po morju, zlasti v nevtralne države, dokler zavarovalnice zavarujejo prevozno blago. V pomorskih krogih zatrjujejo, da je prevoz po morju še vedno lažji, nego prevoz po suhem, ki je izpostavljen velikemu riziku. Zavarovalnice v nevtralnih državah še niso docela ustavile zavarovanja prevozov, temveč so zaradi vojnega rizika le znatno povišale zavarovalne premije. Seveda pa se ta položaj lahko vsak dan spremeni.
Kontrola uvoza pa ima tudi ta namen, da se uvozne možnosti rezervirajo predvsem za uvoz surovin, ki so nam nujno potrebne za redno poslovanje v naših industrijskih podjetjih.
Kar se tiče kontrole izvoza, obstoja namen. že obstoječi sistem kontrole znatno razširiti Predvsem je pričakovati, da bo prepovedan izvoz onih surovin, ki so neobhodno potrebne naši industriji in da bo uvedena stroga kontrola izvoza živil ki jih potrebujemo sami za prehrana V ostalem, pa gre tendenca za tem, čim bolj olajšati izvoz, zlasti v neklirinške države, ki nam plačajo v devizah, in v one države, od koder lahko dobimo surovine. Treba je tudi ustvariti garancije za to, da zaradi prevzema izvoznega blaga v inozemstvu ne bo naš izvoznik izpostavljen večjemu riziku.
Nase gospodarstvo v juniju
Narodna banka je izdala svoje poročno o razvoju gospodarstva Jugoslavije za mesec junij in za prvo letošnje polletje. Iz objavljenih podatkov posnemamo naslednje podrobnosti
Gibajne cen. V juniju se je naš indeks cen v trgovini na debelo (1926=100) povečal za 0.4 na 77.7 (lani 79.4). Od posameznih delnih indeksov je indeks cen rastlinskih proizvodov popustil za 2.1 na 81.2 (88.7). indeks cen živine in živinskih proizvodov se je dvignil za 2.4 na 68.1 (64.2), indeks cen industrijskih proizvodov za 0.6 na 77.2 (80.3), indeks cen mineralnih proizvodov pa za 1.4 na 93.7 (89.9).
Gibanje hranilnih vlog. Hranilne vloge pri bankah ln hranilnicah, ki so letos dosegle najvišje stanje v začetku marca, ko so znašale 11.809 milijonov din, so se do L maja skrčile na 10.958 milijonov din, do L. junija pa se se zopet dvignile na 11.112 milijonov din. Pri državnih denarnih zavodih so znašale L marca t. L 2887 milijonov, 1. maja so padle na 2.631 milijonov, 1. junija pa so se zopet dvignile na 2.669 milijonov. Pri samoupravnih hranilnicah so znašale L marca 2.540 milijonov, v začetku maja 2416 milijonov, v začetku junija pa 2449 milijonov. Pri privatnih denarnih zavodih pa so znašale 1. maja 6382 milijonov, v začetku maja 5921 milijonov, v začetku junija pa 5.994 milijonov.
Borze. Promet na naših borzah se je v juniju precej povečal Celotni promet se je dvignil na 454 milijonov din (lani 287), od tega v Ljubljani na 56 milijonov (lani 25). Predvsem je narasel devizni promet, ki je dosegel na vseh treh borzah 419 milijonov (lani 248), promet z vrednostnimi papirji pa Je bil razmeroma slab in je znašal le 35 milijonov (lani 38).
Indeks cen v trgovini na drobno (1930=100) v 10 glavnih mestih Jugoslavije je od maja do julija za malenkost nazadoval in sicer od 0.3 na 92.6, (lani 92.8). Od posameznih mest je indeks cen na drobno v Beogradu popustil za 0.8 na 98.7, v Zagrebu za 0.6 na 90.3 v Ljubljani pa se je dvignil za 0.2 na 91.3.
Promet. Kakor smo že prejšnje mesece poročali je bil naš železniški tovorni promet v prvih petih mesecih letošnjega leta nekoliko manjši nego lani v ustrezajo-čih mesecih. V juniju pa se je nekoliko dvignil v primeri z lanskim junijem. V tem mesecu Je bilo natovorjenih 147.470 vagonov nasproti 140.605, 136.302, 116.058 in 110.470 vagonom v istih mesecih prejšr njih štirih let. Državna rečna plovba je prevozila 60.4 milijona tonskih kilometrov (lani 59.0), tonaža v naše morske hike došlih ladij pa Je znašala 2.05 milijona bruto registrska ton (1.94),
Revizija uredbe o sladkorni centrali
Pred 14 dnevi je izšla uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o sladkorni pesi ter zakon o državni trošarini ki predpisuje, da se mora v enem mesecu ustanoviti posebna prodajna centrala za sladkor, ki bo vodila vse sladkorno gospodarstvo. Proti določbam te uredbe pa so se sedaj pritožile kmetijske zbornice, ki so poslale pristojnim ministrstvom obširno spomenico. V tej spomenici zahtevajo tanetijske zbornice, da se nujno izvrši revizija uredbe. Na merodajnih mestih so to spomenico upoštevali In je že sestavljena posebna komisija, ki bo sestavila besedilo za spremembo uredbe.
Spomenica kmetijskih zbornic pravi med drugim naslednje: Z novo uredbo ni rešeno vprašanje našega sladkornega gospodarstva, temveč se je stanje še poslabšalo, kajti oni, ki so zakrivili sedanje stanje, imajo po uredbi celo moč, da diktirajo vsemu sladkornemu gospodarstva Uredba
predpisuje obvezno ustavitev prodajne centrale za sladkor, v upravi te centrale pa so poleg državnih zastopnikov le zastopniki sladkornih tvornic in ni nobenega zastopnika pridelovalcev sladkorne pese. Določbe uredbe pomenijo, da se sladkorni kartel uzakoni in da se temu kartelu daje pravica, voditi vse naše sladkorno gospodarstvo. Prodajna centrala za sladkor namreč nima samo naloge, da vrši prodajo sladkorja, temveč ima nalogo, da proučuje vse činltelje sladkornega gospodarstva, da dirigira vso proizvodnjo sladkorne pese ln proizvodnjo sladkorja. Tako je dana sladkornim tvornicam možnost, da one same predlagajo vse ukrepe; jasno pa je, da bodo predlagale le take ukrepe, ki so v njihovem Interesu.
Taka ureditev ne more koristiti našemu sladkornemu gospodarstvu, še manj pa potrošnikom sladkorja, za kar imamo v zadnjih letih dovolj dokazov, saj so sladkor-
Ljubljanski jesenski velesejem zasluži največjo pozornost
Ker je prvo vznemirjenje zaradi vojne v Evropi več ali manj popustilo, je pričakovati, da bo jutri na državni praznik zopet običajno živahno zanimanje za našo velesejmsko razstavo, ki v resnici zasluži največjo pozornost v vseh slojih prebivalstva. Zato opozarjamo naše občinstvo, da si velesejem odnosno kmetijsko razstavo ogleda zlasti na današnji državni praznik
in v petek na Mali šmaren.
•
Ocenitev razstavljenega sadja in sadnih sokov
Včeraj je končala svoje delo komisija za ocenitev razstavljenega sadja in sadnih sokov na veliki kmetijski razstavi.
Ocenjevalna komisija je bila sestavljena po odredbi inž. Podgornika, načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani. Tvorili so jo naslednji gospodje: Priol Josip, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru; Kuret Vladimir, kmetijski svetnik v Ljubljani; Skulj Andrej, sres. šol. nadzornik v p. v Ljubljani.
Komisija je ugptovila, da je ves aranžma zelo lep, razstava prirejena smotrno, vzorno in primerno času in našim gospodarskim prilikam. Po pregledu in presoji je komisija podelila naslednje nagrade: Sveže sadje: 1) Dolinšek Ivan, drevesnica Kamnica pri Mariboru (I. nagr.); 2) Kartuzija, Ple-terje-St Jernej (I. nagr.); 3) Mestna občina, Ljubljana (II. nagr.); 4) Stojan Joško Dravi je (II. nagr.); 5) Tanko Erna (I. nagr. 6) Pire Alojz, Ravne-Krško (II. nagr.)
>ško ; 7) I
Sadjarska podružnica Rašica (II. nagr.fc
8)	Sadjarska podružnica Šiška (II. nagr.);
9)	Cervan Peter, Vič-Rožna dolina (IL nagrada); 10) Mihevc Anton, Vič (I. nagr.); 11) Sadjarska podružnica Brusnice (IL nagr.); 12) Sreski kmetijski odbor, Črnomelj (II. nagr.); 13) Springer Jakob. Petrova vas - Črnomelj (II. nagr.); 14) Ban. kmetijska šola, Rakičan (L nagr.); 15) Inž. Rataj, Sv. Peter pri Novem mestu (H nagrada); 16) Zavadlav Josip, Podsused (L nagr.); 17) Kmetijska šola, Grm (L nagr.).
Suho sadje:
1) Sadjarska podružnica Brusnice (II. nagr.); 2) Jelen Anton, St. Ilj pri Velenju (n. nagr.); 3) Vinarska in sadjarska šola, Maribor (I. nagr.).
Sadni sokl:
1) Gusel Adalbert, Maribor (Reneta — I. nagr.); 2) Vinarska in sadjarska šola v Mariboru d- nagr.).
•
Nagradno tekmovanje Jugosloveoskih
harmonikarjev na ljubljanskem velesejmu bo letos v nedeljo 10. septembra. Tekmovalo se bo v šestih skupinah: diatonična harmonika; kromatična harmonika; mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta na diatonični ali kroma ti čni harmoniki; profesionall; proizvajalci in trgovci harmonik* ansambli. Tekmovanje bo za prehodni pokal na diatonični in kromatič-ni harmoniki in za naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1939/40.
I ne tvornice v prvi vrsti krive vseh nered-
' nosti v preskrbi prebivalstva s sladkor-! jem. Dejstvo, da so v upravi prodajne i centrale za sladkor zastopana tudi nekatera ministrstva, ne daje prav nobenega i jamstva, da se bo v bodoče vodilo naše i sladkorno gospodarstvo pravilno. Zlasti I proizvajalci sladkorne pese in potrošniki nikakor ne morejo upati, da bodo njihove interese pravilno zastopali zastopniki ministrstev. Ce se bodo v bodoče tudi cene sladkorni pesi določale v . sporazumu s sladkorno centralo, bo to na škodo proizvajalcev, kajti nikjer uredba ne predpisuje, da bi bilo treba v tem pogledu zašli ša ti proizvajalce.
Končno spomenica ugotavlja, da načrt uredbe ni bil predložen kmetijskim zbornicam v izjavo, kakor to predpisuje točka 2. § 4. uredbe o kmetijskih zbornicah, temveč so bile vprašane za svet le sladkorne tvornice, čeprav takega postopanja s svojim dosedanjim delom prav gotovo niso zaslužile. Zato zahtevajo kmetijske zbornice, da se uredba takoj razveljavi in se izda nova, ki se pa mora prej predložiti kmetijskim zbornicam v izjavo in se mora potem tudi upoštevati mnenje teh zbornic.
Gibanje klirinških računov z inozemstvom
Izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov na dan 31. avgusta zaznamuje med aktivnimi kliringi znatno povečanje salda naših klirinških terjatev v Ceško-Moravski, in sicer kar za 8.7 na 21-5 milijona Kč. V enem tednu so torej naše klirinške terjatve v protektoratu narasle za 12.8 milijona Kč, odnosno za 19.2 milijona din.
Tudi saldo naših klirinških terjatev v Madžarski se je ponovno povečal za 1.9 na 35.4 milijona din. Zmanjšal pa se je saldo naših terjatev v Nemčiji za 0.56 na 11.82 milijona mark. V rednem kliringu z Bolgarijo so se naše terjatve skrčile za 0.23 na 1.28 milijona din in v kliringu s Turčijo za 0.02 na 17.75 milijona din.
Med pasivnimi kliringi izkazuje klirinški račun ponovno povečanje salda našega dolga v kliringu z Italijo, in sicer sa 7.0 na 129.2 milijona din. Zmanjšal pa as je saldo našega klirinškega dolga v Poljski za 0.9 na 26.3 milijona din, v Rnmu-nijl za 1.0 na 4.0 milijona din, medtem ko se je naš turistični kliring z Bolgarijo le nebistveno zmanjšal in znaša 1.43 milijona din.
Poslovanje na inozemskih borzah
Na curiški borzi je včeraj poleg Pariza, Londona in New Yorka pričela znova no-tirati deviza Bruselj. Deviza Pariz, ki je ▼ v ponedeljek popustila od 10.68 na 10.50, je včeraj nadalje nazadovala na 10.25; deviza London, ki je v ponedeljek padla od 18.75 na 18.35 pa je včeraj nadalje popustila na 18.12.
Na londonskem trgu se je včeraj cena zlatu dvignila na 168 šilingov za unčo in se je s tem že zelo približala dvojni ceni, ki je veljala do leta 1931 (stara pariteta: 84 šil. 11 p. za unčo), kar pomeni, da se obseg devalvacije angleškega funta od prejšnjih 43% poveča na približno 50%. Tečaj funta v dolarjih je znašal včeraj 4.02 dolarja za funt. Borze so bile tudi včeraj v Londonu zaprte, v petek pa bo zopet pričela poslovati londonska efektna borza.
Borze
5. septembra
Jugoslovenske borze tu<M včeraj v smislu uredbe o izjemnih praznikih za denarne zavode in borze niso poslovale. Ker je danes narodni praznik se bo pričelo normalno poslovanje borz zopet jutri.
DEVIZE
Curih. Pariz 10.25, London 18.12, New York 445.50, Bruselj 76.
Blagovna tržišča
2TTO
'+" Chicago, 5. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept 81.375, za dec. 81.875, za maj 82.62625; koruza: za sept 53.75, za dec. 54.625, za marc 57.125.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. BE IN IN DRUG
GAJEVA T.
. —
obvešča Prt današnjem ftrebanju V. kola driavne razredne loterije se MH ban* slede« dobitki« DIN 80.000.— St 29501 43053 Wll DIN 60.000.— St 29259 57332 DIN 50.000.— št. 49535 72166 MN 20.000.— št 61760 81434 DIN 16.000.— St. 52904 DIN 1240&— št. 81053
PO DIN 10.000.— 8214 8560 13032 15220 16525 25576 55941 56249 58657 99676
PO DIN 8.000.— 18053 29179 31260 43576 78389 93017 96966 98076
PO DIN 6.000.— 7152 20189 25201 27212 29644 30123 57160 58179 67396 71837 77021 81293 92648 95370 98847
PO DIN 5.000.— 4396 4940 17716 20573 25130 26540 55100 59992 64387 71381 71537 78791 81346 91357 95641
PO DIN 4.000— 5082 6305 10434 11267 12734 14768 20959 22475 29887 32627 35538 36799 42531 52561 53662 61566 65636 67000 70141 70559 76026 88379 91943 94700
40308
35920 82161
52672 81234
17789 37099 69030 98492
Poleg tega je bilo izžrebanih 1300 Številk po Din 1.000.—.
Prihodnje žrebanje bo 7. septembra 1939. Popolno uradno listo dobitkov, Izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo, i Za pravilnost številk, zaradi telefonskega
prenosa tvrdka A. Rein In drug m j odgovornosti,
Naši kraji in ■ | m cl f e I
^	^	I	IlIrMM« V g-----
Spoznajmo dobre in užitne gobe!
O njih nam govori sam organizator razstave
Čeprav nerad govorim o sebi, sem
_____B_________ v H(
to/ discipliniran novinat odzval želji uredništva, da napišem nekaj besed o razstavi gob na velesejmu.
Uprava ljubljanskega velesejma me je povabila, naj organiziram razstavo gob Težavna je bila ta zadeva, saj slične razstave gob na na vsem našem jugu sploh se nikoli nisem videl. Tudi mi ni mogel nihče pomagati pri pripravah in pri delu samem. Nekako boječe sem šel na delo. Nasprotovale so mi povrhu vremenske neprilike, ker v trajni suši ni bilo pričakovati kaj prida gob v naravi. Ker pa je uprava velesejma naročila res umetniško izdelane modele, ki so popol-.noma slični naravnim eksemplarom, sem šel na delo. Pa tudi v naravi sem iztak-ml do 15 vrst gob, ki so par dni razstavljene pred modeli (v vročem in suhem vremenu se drže sveže gobe najdalje 2 dni). Po deževju, bo za prihodnje dni naj-brže bolje, ker v hladnem in deževnem vrmienu se drže sveže gobe 5—6 dni.
Tolažllno zadoščenje je za organizatorja splošno zanimanje obiskovalcev za to panogo razstave. Dasi razburljivi časi močno vplivajo na obisk velesejma, vendar razstava gob ni nikoli brez obiska. Za gobe se zanimajo prav vsi sloji obiskovalcev od najvišjega uradništva do preprostega delavca. Zanimivo je poslušati ocene in kritike. Ljudem ne gre v glavo, da je več užitnih kakor neužitnih in strupenih gob. Ker se ljudje (tudi inteligenca) še vedno oklepajo popolnoma zastarelega tn napačnega nauka, da so strupene vse gobe, ki prerezane ali pretrgane spremenijo barvo (potemnijo, pordečijo, porumenijo), kakor tudi vse gobe, ki izcejajo sok (mleko), se slišijo opazke: »Te gobe bi že ne jedel, saj počrni.« Pouk! Saj tudi krvava klobasa počrni, ako je spečena, a jo kljub temu radi jemo.
Gledalci smejo zaupati organizatorju, da^ so vse gobe dobre, ki imajo napis »užitna«. Pri vsaki razstavljeni gobi je tudi zepisano, kdaj je užitna (le mlada, le dokler ;e znotraj bela, le brez vrhnje kožice, le prekuhana, ie brez vršičkov in podobno). Na površni pogled slične, a po vrednosti različne vrste gob so razstavljene skupaj, da si ob: kovalci ogledajo razlike. Velik napis obiskovalce poziva, naj si dobro ogledajo gobe od vseh strani: po vrhu klobuka, pod klobukom in po kocenu. Pri treh strupenih gobanih, ki so pod klobukom, po kocenu in deloma tudi po vrhu klobuka rdeči, je četrta (noroglavka, lat. boletus luridus) užitna, toda organizator je namenoma dal zapisati »sumljiva«, da se ne zgodi pomota Ako si vsak obiskovalec dobro zapomni le tretjino razstavljenih užitnih gob, je že ogromno pridobil. Seveda je dobro, da se opetovano povrne k ogledovanju. Potrebno pa je tudi, da si vsakdo, ki se resno zanima za spoznavnje gob, nabavi isto-tam knjigo »Naše gobe«, ki ima 78 barvnih slik in velja samo 20 din (prvotno je veljala 100 din, do otvoritve velesejma pa 50 din). Na podlagi slik in opisov si bo oživel spomin na vse gobe, ki jih je videl na razstavi.
Nadalje se obiskovalci opozarjajo, da dobe (ako so resni interesenti) pri sosednji razstavi tvrdke Sever & Komp. brezplačno knjižico Praktični gobar, kjer se pouče, kako je treba gobe pravilno rezati in sušiti, kako se vlagajo gobe v kis ali v slanico, kako se dela gobji prašek in eks« trakt, gobe v gospodarstvu in več receptov za gobja jedila. Sploh je razstava tvrdke Sever & Komp. zelo zanimiva in poučna.
Na praznik 8. t. m. bom ob 17. govoril v radiu o zgodovin gob in gobarstvu.
Ante Beg.
Po <Ja
bila tudi dva detektiva, so takoj ugotovili, da so čisto slučajno pregnali dva vlomilca. Detektiva sta takoj preiskala okolico in sta kmalu našla dve kolesi, ki sta ju tatova pustila za sabo. Bili sta kolesi, ukradeni takrat učitelju v Rožni dolini, ko sta bila na nočnem obisku Hace in Verle. Tako ni bilo nobenega dvoma, da je v Prašah svojo srečo poizkušal Hace s svojim neznanim pajdašem. Po tistem sta se razbojnika zatekla v škofjeloške hribe, kjer je bil nedavno oropan 81 letni posestnik Jakob Božnar, ki se je vračal iz škofje Loke proti Sv. Ožboltu. Božnarja sta napadla na cesti ter mu odvzela staro srebrno uro in verižico, ko nista drugega našla pri njem.
Pred kratkim so medvoški orožniki areti-	__________________^
rali tudi Hacetovo pajdašinjo Rozmanovo, I redne vojne kredite, in sicer 24 milijard
Izjemni gospodarski ukrepi v
= Londonska borza se bo selila.
londonskih vesteh obstoja verjetnost, se bo londonska borza v zvezi z izpraznitvijo Londona preselila, in sicer v 30 km oddaljeno predmestje Dagenham, kjer so veliki filmski ateljeji. V enem delu teh prostorov nameravajo namestiti borzo. V zadnjih dneh so tudi velike angleške banke prenesle svoje centrale iz Londona v okolico. Na razpolago so dobile na deželi razna šolska poslopja. Tako so tudi velike londonske banke prenesle svoje centrale v šole v Sandroydu. Po večini so londonske banke tudi svoje vrednostne papirje prenesle v tresorje svojih jxro-vinčnih podružnic.
■ VeUki vojni izdatki v Franciji in An-«UJL Francoska zbornica je odobrila iz-
Smrtna nesreča pri podiranju drevja
Debela veja je ubila Julklo Jeleneevo
Dražgoše, 5. septembra
Vso sosesko je presenetila huda nesreča, ki se je primerila včeraj dopoldne užitka-rici Julijani Jelenčevi iz Dražgoš. S svojim bratom Tomažem je šla Jelenčeva v gozd. Pomagala mu je pri podiranju drevja. Do nesreče je prišlo v grapi, znani domačinom pod imenom Slap. Brat Tomaž je posekal veliko bukev, ki se je padanju zagozdila v veje sosednjih dreves. Da jo spravita na tla, sta pričela brat in sestra vleči za veje. Medtem, ko sta potezala, se je drevo jznenada zrušilo na tla.
Tomaž je imel še toliko časa, da je od-skočil v hribovitem svetu. Ne pa njegova sestra. Nenadejano se je odlomila velika veja, ki je padla Jelenčevi naravnost na vrat. Reva je od bolečine zakričala, a tedaj jo je že stisnilo ob tla in ji zlomilo vrat. Jelenčeva je obležala na mestu mrtva. Brat je bil v prvem hipu preveč iz sebe, da bi se bil zavedal hude resnice. Čez čas šele, ko ni dajala sestra nfkakih znakov življenja, se je zavedel krute resnice. O nesreči je šel obvestit ljudi, nakar so prenesli pokojnico na dom, kjer so jo položili na mrtvaški oder.
štirikrat v eni noči pregnan vlomilec
Za osumljenim delavcem je izdana tiralica
Zagorje, 6. septembra
Zagorsko dolino je v noči od sobote na nedeljo obiskal vsiljiv vlomilec, ki je budil z vlomljanjem oken in vrat mirno prebival stvo. Okrog polnoči je prišel do Sršenove trgovine na Lokah ter pričel odpirati zunanja vrata. Ker ima trgovec zaradi takih obiskov posebno signalno napravo, se je naenkrat začul iz prvega nadstropja strog glas, ki je že pognal nepovabljenega nočnega obiskovalca preko rudniškega tira Loškega rova. Ta praktična naprava je trgovcu že v drugič omogočila, da je pregnal vlomilce.
že po eni uri so na Lokah okrog Ašiča in Robavsa lajali psi. da so mnoge prebudili iz spanja. Ko pa je lajež prenehal, je čez kake pol ure začul mesarski mojster Vinko Robavs, da nekdo nalahko vlamlja v mesnico. Hitro je vstal in stopil k oknu. Že ga je opazil vlomilec in zbežal preko ceste proti Kisovcu. Robavs je v svetli noči mogel le opaziti, da je bil begune majhne postave in v svetli obleki. Vlomilcu pa je vsekako moral kraj biti dobro poznan, da ae je po stranski cesti vračal proti Zagorju. Nekaiko ob 3. zjutraj je bil na dvorišču pri Wednbergerju, kjer se je po tihem približeval vratom. Najbrže je hotel prej vse ■dobro ogledati zaradi varnosti in gotovega
uspeha, zato je z vžigalnikom ogledoval, kje naj prične svoj posel. Toda prav ta čas se je zbudila poslovodkinja gostilne gospa Saksova. Opazila je vlomilca, ko je z vžigalnikom svetil naokrog. Ko je zakričala, kaj išče, je jadrno skočil preko ograje na cesto. Ker od vsega nočnega pohoda ni imel uspeha, je poskusil srečo ob 3.30 še pri lekarnarju dr. Scheichenbauru, ki biva le nekaj korakov od Weinbergerjeve hiše ob glavni cesti. Tu pa ni vlomil pri vratih, ampak je utrl dve šipi in pričel odpirati okna. že je menda bil zadovoljen, da bo končno le prišel do svojega načrta, pa se oglasi g. doktor z okna spalnice, s takim glasom, da se je vlomilec kar sesedel, nato pa zbežal proti Trbovljam.
Kakor Robavs in Saksova, je tudi lekarnar opazil, da je imel vlomilec na sebi svetlo obleko, kar je orožnikom, ki so takoj bili od vseh obveščeni, močno olajšalo delo. Ugotovili so, da je vlomilec že večkrat kaznovani Janko J. iz Trbovelj, ki je izvršil že več enakih vlomov tudi v Hrastniku. Ker so našli pri Weinbergerju tudi dolgo dleto, katero je bil vlomilec pustil, so ugotovili. da je bilo dleto ukradeno iz Dukiče-ve barake na Lokah. Janko je bil tamkaj zaposljen dva meseca, nato je pustil delo, in zadnje dni živel od tatvine. Za njim je izdana tiralica
ločeno ženo mesarskega pomočnika iz Ljubljane, ko je pravkar nesla nekaj nakradene robe iz okolice Kranja proti Ljubljani Po aretaciji je Rozmanova povedala, da ima s Hacetom in njegovim tovarišem sestanek na Ježici. Orožniki so ju poskušali zajeti tam, a lopova sta očitno zaslutila nevarnost in ju ni bilo na dogovorjeni kraj.
Variete na velesejnm
Kar v uvodu vam brez ovinkov povemo:
takega varieteja Ljubljana še ni imela, takšnih umetnikov, ekscentrikov, akrobatov, žonglerjev, duhovitih paroderjev in ekvibrilistov še nismo videlL Res čudno je, da Ljubljančani, ki imajo za dober program izredno občutljiv nos, ne kažejo pravega razumevanja za sedanji spored. Umljivo je, da je splošna vojna psihoza ljudi spravila iz ravnotežja, a prav v teh tegobnih in tragičnih časih nam je vesela ura zabave in razvedrila več ko potrebna.
Spored velesejmskega varieteja je izredno pester in bogat. Za uvod zapleše ljubka mulatka Lili, ki zna izvrstno stepati, ne dosti manj kakor kaka slavna filmska diva. Prisrčen smeh vam bo izvabil originalni zamorec Sambo, ki pa-rodira razne havajske in zamorske plese. Občudovanje vzbuja s svojo parterno akrobatiko dvojica Lamberts Woonder. Woonder je po angleško čudež in kar ta dva. izvajata, je res včasi več ko čudež. Je to res prvorazredna točka, vredna tudi najbolj elitnega varieteja. Boris Borutta in Ho Fay sta mojstra moderne parodije — tako se glasi reklama. Pa to res ni pretirano, saj je Borutta neprekosljiv kozer, konferansje in imitator, ki zna duhovito zabavati občinstvo, saj brblja, čveka in poje najmanj v šestih jezikih. On in njegova partnerica izvajata tudi razne parodije tanga. Tango excentrique, tango idio-tique — tako jih je krstil Borutta in skoraj ste mnenja, da ni streljal mimo. Poglavje zase je tudi muzikalni klovn Quack, pravi in originalni praški Pepik, ki virtu-ozno obvlada celo vrsto najtežjih instrumentov in hkrati s svojim neprisiljenim humorjem izvrstno zabava občinstvo. Čudovite žonglerske spretnosti nam kaže mala Japonka Rassy, a višek sporeda je Leo, neprekosljivo zdresirani morski tiulenj. Človek strmi in ne veruje svojim očem Ta čudovita morska žival je tako razumna, da reagira na vsako kretnio in nehote imaš vtis, da ji manjka samo še dar govora. Žonglira, balansira po stopnicah in po jekleni vrvi z žogo, lovi žogo. ki jo mečejo iz publike, na svoj gobec in ba-lancira z njo. A višek vsega je. da po vsaki točki leže na stran in sama sebi s plavutmi krepko ploska. Ta točka ie nedvomno mojstrovina zase in i« že zaradi nje posebe vredno ogledati si ves spored
Opozarjamo, da sta po dve predstavi: , ob 16. in ob 20.30 zvečer.	I
za narodno obrambo, 17.5 milijarde frankov k rednemu proračunu in 27.5 milijarde frankov za obrambne investicija Angleški zakladnl urad zaznamuje v izkazu za pretekli teden, da so se v tem tednu izdatki povečali na 16 milijonov funtov nasproti 11 milijonom v istem tednu lanskega leta. Leteči dolg se je dvignil za 11 milijonov funtov in je dosegel višino 1138 milijonov funtov. Povečanje letečega dolga je v zvezi z izdajo zakladnih bonov. Izkaz Angleške banke od 30. avgusta zaznamuje povečanje obtoka bankovcev od 508 na 529.5 milijona funtov.
" Valutni ukrepi ▼ FrancUL Francoska vlada je odredila, da se vzame iz prometa srebrni denar po 10 in 20 frankov in denar iz niklja po 5 frankov. Na podlagi posebnega dogovora z državo bo Francoska banka izdala bankovce po 5, 10 in 20 frankov.
= Nove izvozne prepovedi v Italiji. Italijanska vlada je v torek poostrila režim izvoznih prepovedi, ki ga je razširila na nove izvozne predmete. Prepoved izvoza se nanaša na razne kmetijske pridelke, na olje, mast, bombaž, razne tkanine, odpadke od svile in umetnih vlaken,
7A SIGURNO rN DOBRO HOJOSAMO
PODPETNIK1
na kovine (zlasti železo ln jeklo, bakreni zlitine, aluminij in svinec), nadalje na žveplo, surove kože, celulozo itd. Izvoz teh predmetov bo le od primera do primera izjemno dovolilo ministrstvo za devizno gospodarstvo ali pa bodo izdajala izjemna dovoljenja carinska oblastva.
= Izvorne prepovedi v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da je vlada izdala prepoved izvoza za 60 vrst blaga, predvsem surovin za domačo industrijo in važnih živil. Prepoved se med drugim nanaša na premog, riž, konzerve sočivja, mast, meso, sladkor itd.
Denarni zavodi ostanejo še danes zaprti
Beograd, 6. septembra. AA. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo ter ministra za finance predpisal uredbo o podaljšanju veljavnosti uredbe o praznikih za denarne zavode ln borze z dne 2. septembra 1039, ki se glasi:
ČL 1. Veljavnost uredbe o-praznikih za denarne zavode in borze z dne 2. septembra 1939 leta se podalj&a tudi na 7. september 1939.
čl. 2. Ta uredba stopi takoj v veljavo. •
Iz besedila gornje uredbe, ld podaljšuje izredne praznike za banke in borze le za en dan, se da sklepati, da bodo v soboto že izšli končni ukrepi za zopetno vzpostavitev normalnega poslovanja bank in borz. V torek je bila v Beogradu konferenca predstavnikov denarnih zavodov iz vse naše države. Tej konferenci so prisostvovali
tudi predstavniki Narodne banke ter državnih in samoupravnih denarnih zavodov. Razpravljali so predvsem o ponovni vzpostavitvi poslovanja na našem denarnem in kreditnem trgu. Predlagani ukrepi gredo za tem, da se denarni zavodi obvarujejo pred naglim dviganjem hranilnih vlog. Ti ukrepi naj obenem preprečijo, da bi vlagatelji iz same nervoznosti in brez stvarne potrebe dvigali svoje vloge. Pričakovati je, da bo Narodna banka dala denarnim zavodom na razpolago znatna sredstva, tako da bodo denarni zavodi, ki so že prej držali v svojih blagajnah izredne zneske likvidnih sredstev, lahko vzdržali tudi večji naval. Izkušnje v drugih državah so pokazale, da nastopi kmalu pomirjen je, čim vlagatelji vidijo, da lahko svoje vloge v primeru resnične potrebe dvignejo.
Promet z inozemstvom
Kaj
vse ima Hace na vesti ?
Po raznih zločinih se je izgubil neznano kam
Ljubljana, 6. septembra Pred pičlim mesecem je ponedeljsko »Jutro« poročalo o strahotni najdbi, ki se je primerila domačinom v Spodnjih Gamelj-nah pod Šmarno goro Na nekem kozolcu so našli v seno zakopano truplo neznanca, že precej razpadlo. Sodna komisija, ki je prihitela v Gomeljne, je ugotovila, da ima neznanec dve hudi rani na temenu glave, prizadejani od krogel samokresa velikega kalibra. Po vsej priliki je truplo ležalo kakšen meter na debelo zasuto s suho deteljo, kakšen mesec dni. Truplo je bilo oblečeno le v spodnje hlače, srajco in gumijast pas, v neposredni bližini pa se je nahajal klobuk, v katerega je bila stlačena svilena srajca Med drugim je pokazala obdukcija, da je bil neznanec okrog 35 let star, 170 cm visok in je imel kostanjeve lase. Z vso vnemo so v senu iskali revolver, a ga niso našli — dovolj prepričevalno znamenje, da je bil pokojni umorjen. Orožniki in policija so skrbno poizvedovali na vse strani, n niso mogli na sled. Edino upanje, na katero je lahko preiskava gradila, je bilo dejstvo, da je bila v klobuku označena tvrdka: Bre-gar, Sv. Lovrenc.
V Bregarjevo trgovino pri St. Lovrencu na Dolenjskem so malo poprej neznani storilci vlomili in odnesli za celo majhno zalogo blaga. Pred nekaj tedni je policija v Šiški aretirala znanega vlomilca Štefana Verleta, in ko so si moža malo pobliže ogledali, so dognali, da nosi na sebi perilo iste tvrdke, kakor so ga bili našli na mrtvem neznancu v Spodnjih Gameljnah: torej je moral biti Verle v kakršnikoli zvezi z gameljskim umorjencem. Vsa znamenja kažejo, da je bil mož član Verle-tove skupine ali je bil vsaj v kakršnikoli zvezi z njo, pa se je pajdašem zameril in zamero plačal z glavo. Ljubljanska polici-
ja je z vnemo sledila nitkam, ki so se motale iz gajneljske zagonetke in aretacije Štefana Verleta. in sum se je polagoma zgostil okrog Antona Haceta. ki je poprej stalno delal v Verletovi družbi a je po njega aretaciji pobegnil in ie zadnji čas na delu po Gorenjskem. Ni izključeno, da bo, kakor hitro bo orožnikom in policiji uspelo aretirati Antona Haceta. poiasnien tudi dvojni umor v škofjeloških hribih, katerega žrtvi sta pred mesecem dni postala zakonca Janez in Mariana Hriber-nik. Tudi po škofjeloški okolici je mnogo delal Hace.
Če bo preiskavi uspelo da v tej" smsri pojasni troje tako zagonetnih umorov bomo imeli pred sabo nadvse zanimiv primer, kako se majhen, priložnosten tat polagoma razvija v zločinca najtežjega kali bra. Pred nekaj tedni je Antonu Hacetu uspelo, da se umakne roki pravice, ko sta ga skušala dva stražnika obenem z Verle-tom aretirati v neki šišenski gostilni. Verleta sta ujela samo zato, ker je bil tako pijan, da ni mogel misliti na beg Malo prej sta Hace in Verle vlomila v stano vanje nekega učitelja v Rožni dolini in mu odnesla cel kup obleke, zraven pa odpelja la še dve kolesi. Še isto noč — komaj ne kaj ur po izvršenem vlomu — ju je straž nik zasačil v neki hiši na Vodnikovi cesti a ker je bil sam, sta mu srečno ušla in stražnik je lahko aretiral samo krošnjarja. pri katerem sta svoj plen skušala spravljati v denar. Takrat se je ponovno izkazalo, kako nujno je, da se v Šiški izpopolni varnostna služba.
Nedavno se je neka družba z avtomobilom vračala iz Kranja proti Ljubljani. Mimogrede se je v Prašah ustavila na dvorišču neke hiše. Prav tedaj sta od zidu od-skočili dve senci in zbežali čez polje v gozd. Ljudje iz družbe, med katerimi sta
I
Diplomatski slovar
Ob izbruhu vojne je vselej predmet po lemike in razprav vprašanje o njenem krivcu. Znano je, kako dolgo se je vlekla polemika o vojni krivdi v zvezi z vojno 1914—1918. Tudi ob izbruhu sedanje vojne je to vprašanje že izzvalo polemiko, o kateri smo v »Jutru« obširno poročali. Zato se hočemo danes pogovoriti o vprašanju, ki je bilo tudi po svetovni vojni predmet neprestanih razprav:
Kdo je napadalec?
Pakt DN, katerega besedilo in duh sta naperjena proti morebitnemu napadalcu, ne vsebuje nobene označbe, po kateri bi lahko z gotovostjo ugotovili, kdo je v določenem konfliktu napadalec. Samo v enem primeru je napadalec jasno in točno določen: ko država, ki je članica DN, noče podvreči kakega spora ureditvi po katesem izmed predvidenih postopkov za mirno ureditev konfliktov (čl. 12, 13 in 15 pakta DN); tedaj se »ipso facto« ali po samem obnašanju te države smatra, da je izvršila vojno dejanje proti vsem ostalim članicam DN (čl. 16 pakta DN).
Iz zgodovine nam je znano, da je vprašanje določitve napadalca eno izmed najtežjih mednarodnih vprašanj, saj skušajo vsi napadalci brez Izjeme vedno vzbuditi vsaj videz, da je pravica na njihovi strani. Po vojni je bilo to vprašanje predmet temeljitih proučevanj leta 1933 na zasedanju posebne komisije na konferenci za omejitev oboroževanja, na kateri so zlasti ruski zastopniki igrali pomembno vlogo. Sklepi te komisije so bili prenešeni v tri konvencije, podpisane 3., 4. in 5. julija 1933 v Londonu med nekaterimi državami vzhodne Evrope in Rusijo, ki je tedaj podpisala tri take dogovore o napadalcu.
Po besedilu teh dogovorov se smatra za napadalko sleherna država, Id je kriva enega Izmed naslednjih pet dejanj (zadostuje torej eno samo izmed navedenih dejanj): 1. objava vojne drugi državi; 2. zasedba (invazija) ozemlja druge države, fiidl brez formalne napovedi vojne; S. napad s suhozemnimi, pomorskimi ali letalskimi silami na ozemlje, brodovje al! letalske sile druge države, tudi brez formalne vojne napovedi; 4. pomorska blokada obal ali luk druge držai-c; 5. podpora oboroženim četnik >.n, ki so se zbrali na ozemlju ene države in naskočili ozemlje druge države, ali odklonitev — navzlic zahtevi napadene države — da bi na »volem ozemlju pod vzela vse ukrepe, ki n?.| "tvedenim četniškim formacijam odbijejo «leherno po-noč ali zaščito.
Scrutator
Iz Splita poročajo, da se bo v prihodnjih dneh znova vzpostavil paroplovni promet z inozemstvom, in sicer glede na proglasitev nevtralnosti Italije in balkanskih držav. Zaenkrat se obnavlja pomorski promet med državami vzhodnega dela Sredozemskega morja. Tako se je zopet pričel redni paroplovni promet na progi med Italijo, Turčijo in Aleksandrijo, ki ga vršijo italijanske ladje. V torek je bil ponovno vzpostavljen promet med italijanskimi in jugoslovenskimi lukami in so v Sp"it znova prispele italijanske ladje, ki vzdržujejo ta promet. V pomorskih krogih računajo s tem, da se bo tudi v bodoče mednarodni pomorski promet na Jadranu vršil nemoteno in normalno.
Znatno povečanje zavarovalnih premij za pomorske prevoze
Iz Amsterdama poročajo, da so angleške zavarovalnice ponovno znatno povišale zavarovalne premije za pomorski prevoz. Tako ie ponovno povišana premija pri vožnjah v Sredozemskem morju od 35 na 60 šilingov, pri vožnjah do črnega morja pa od 40 na 80 šilingov. Transportov v Baltsko morje zavarovalnice ne zavarujejo več po enotni tarifi, temveč je vsaki prepuščeno, da po svoji uvidevnosti določi premijo. Zavarovanje prevozov na nemških ladjah in za prevoz v nemške luke ni več mogoče Za prevoz v Ameriko je zavarovalna premija povišana pri vožnjah v smeri proti Ameriki
od 10 na 20 šilingov, pri vožnjah v smeri proti Evropi od 10 na 30 šilingov. Tudi premije za prevoze v pit metu z Južno Ameriko so povečane za 100%. Nizozemske zavarovalnice še vedno zavarujejo nemške prevoze proti vojnemu riziku, vendar zahtevajo 20 kratno premijo, kar pa praktično onemogoča prevoz.
Prometne omejitve v Češko-Moravski
V Češko-moravskem protektoratu so uvedene zaradi sedanje situacije znatne omejitve železniškega blagovnega prometa Blago, ki prispe, se mora takoj iz-tovoriti, sicer se vagoni uradno izpraznijo in blago proda na licitaciji. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu opozarja izvoznike, da upoštevajo te uvozne težkoče. Če se odločijo za izvoz v Češko-Moravsko, morajo skrbeti tudi za to, da se blago takoj prevzame in morajo računati s tem, da blago ne bo prispelo pravočasno do namembne postaje.
Pošiljanje blagovnih paketov Iz Nemčije v Inozemstvo
Iz Berlina poročajo, da je odslej dovoljeno pošiljati izvozne pakete samo še v naslednje države: v Albanijo, Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Estonsko, Finsko, Grčijo, Irak (preko Rusije), Italijo, Jugoslavijo, Letonsko, Litvo, Luksemburg, Nizozemsko, Norveško, Švico ,Švedsko, Turčijo, Madžarsko in Rusija
I
GecMA^amk« vesti
= izvoz živine v Italijo funkcionira .ormalno. S Sušaka poročajo, da gre izvoz živine v Italijo na podlagi novega sporazuma navzlic težkočam v mednarodnem prometu nemoteno dalje. V ponede-1 jek je bilo preko Reke izvoženih v Italijo 7 vagonov živine.
= Hmeljski trg v Nemčiji. Glavna zveza
iemškega pivovarniškega gospodarstva je predpisala okvirne cene za odkup letošnjega hmelja. Hmelj iz okolišev Tettnang, Splat, Halletau, Jura in iz nemškega dela žateškega okoliša se sme prodajati po 160 do 240 mark za 50 kg, hmelj iz ostalih okolišev pa po 136 do 240 mark. Iz 2atca poročajo, da so ob koncu avgusta obrali eno tretjino nasadov. Po količini je pridelek prav obilen. Kupčije se vršijo po najvišjih predpisanih cenah. — Iz Lounya, kjer je sedež češkega dela žateškega okoliša, poročajo, da se letošnji hmelj prodaja po 1500 do 1800 K za 50 kg (45 do 54 din za kg).
Licitacije. Dne 12. septembra se bo sklepala pri štabu za utrjevanje v Ljubljani pismena pogodba za dobavo pribora in rezervnih delov za motorne vovoze, konzol, raznih vijakov, žičnikov L dr.; 14. in 15. sept. za dobavo raznih olj za avtomobile in pocinkane železne žice, 18. sept za dobavo držal za lopate in krampe, 19. sept. za dobavo ročnih lesenih vozičkov, 20. sept. za dobavo držal za lopate, 1. oktobra pa za dobavo naprave za filtriranje.
=»= Licitacije. Vršile se bodo naslednje ustmene licitacije za dobavo mesa za potrebe vojaštva za čas od 1. oktobra 1939 do 31. marca 1940: 7. septembra v Celju, Škofji Loki in Cerknici, 9. sept. v Murski Soboti, Ljubljani in Slov Bistrici, 12. sept. v Dolnji Lendavi, Mariboru, Ribnici in Boh. Beli, 14. sept. v Ptuju, Novem mestu, Vel. Blokah, Mojstrani in Železnikih. Dne 11. septembra bo v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena pogodba za dobavo lesenih okvirjev za okna in drugih del za popravilo vojnega objekta v Slov. Bistrici. 21. sept pa za barvanje fasade, oken in vrat voj. objekta vojašnice »Kralja Petra I« v Ljubljani.
Borze
6. septembra
Na curižki borzi je včeraj le malo popustila deviza London, in sicer od 18.12 na 18.10. V primeri s stanjem v četrtek 24. avgusta, ko je zadnjikrat interveniral angleški valutni intervencijski fond in je deviza London v Curihu notirala 20.76, znaša v celoti oslabitev angleškega funta 12.8«/o. Deviza Pariz pa je včeraj v Curihu nadalje popuščala od 10.25 na 10 in znaša, sedaj celotna oslabitev francoskega franka v primeri s stanjem dne 24. avgusta 14.8%.
DEVIZE
Curih. Pariz 10, London 18.10, N«w: Yark 445, Bruselj 76.25.
Domače vesti
* Odlikovanja. Na predlog finančnega ministra so odlikovani: z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje Ivan Dic. višji finančni svetnik dravske finančne direkcije v pokoju; z redom sv. Save 5. stopnje dr. Miha Gaberšek svetnik finančnega ministrstva; z redom sv Save 5. stopnje pa Valter Samide, računski inšpektor finančnega ministrstva; z redom sv. Save 3. stopnje je odlikovan inž. Gvido Gulič. načelnik elektrostrojnega oddelka pri ban-ski upravi v Ljubljani; z Jugoslovansko krono 4. stopnje inž. Ubald Nasimbeni, pooblaščeni inženjer v Mariboru, in dr. Josip Tomšič, sreski načelnik v Krškem; z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje pa med drugimi Ferdo Hartner, župan v Murski Soboti.
LJtibavnik:
Veš 11 Zdenka, kaj more dva človeka osrečiti ?
Deklica:
Vem, NOVI z okusom marelice
Proizvodi UNION, Zagreb
•	Smrt generala Klobučarja. V Varaž-dinu je umrl po kratki bolezni v starosti 58 let upokojeni brigadni general Viljem Klobučar. Izhajal je iz stare hrvatske ro-dovine. V vojni je bil generalštabni častnik. V Jugoslaviji je potem bil poveljnik letalstva v Zemunu in načelnik štaba IV. armijske oblasti. Vojni ataše je bil v Bukarešti, Varšavi in Ankari ter je bil znan z vrsto vodilnih osebnosti po svetu. Upokojen je bil iz zdravstvenih razlogov na lastno prošnjo. Kot pravi gentleman je imel mnogo prijateljev. Zapustil je vdovo go. Melo. Pokopali so ga včeraj dopoldne.
•	Mednarodni arheološki kongres je bil
letos v Berlinu od 21. do 26. avgusta in je na njem sodelovalo okrog 800 arheologov iz kakih 30 držav Evrope in Amerike. Pričakovali so 1200 gostov. Iz Jugoslavije je bilo na kongresu 8 arheologov, med njimi univ. prof. dr. Balduin Saria in kustos dr. Rajko Ložar iz Ljubljane. Zadnje dni kongresa je" bilo delo zelo pospešeno. Na sporedu je bilo, da si arheologi ogledajo tudi izkopanine na Renu in Mozeli. Ali nenadno jim je bilo sporočeno, da izleta ne bo in da je kongres de-finitivno zaključen. Kongresisti so se nato brž odpravili vsak v svojo domovino. Prihodnji, sedmi mednarodni arheološki kongres je napovedan za leto 1942, v Rimu.
Trgovsko učilišče Robida
s pravico javnosti Ljubljana, Trnovska nlica 15
vsposablja mlade ljudi po sodobnih metodah hi individualnem pouku za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniške močL — Zavod sprejme samo določeno število učencev.
Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne
Trnovska ulica 15
•	Poroka. Na Brezjah sta se preteklo nedeljo poročila g. Anton Pregelj, sreski kmetijski referent v Šmarju pri Jelšah, in gospodična Anica M i k i č e v a , hčerka g. Kamila Mikiča, prokurista zavarovalnice »Croatie« v pokoju. Mlademu paru želimo obilo sreče!
•	Zagrebški sodniki na razpoloženju. Z ukazom kraljevskih namestnikov in rta predlog ministra za pravosodje, je pri okrožnem sodišču v Zagrebu stavljenih na razpoloženje 52 sodnikov. Med njimi je tudi predsednik okrožnega sodišča Mato Malinar.
•	Rektorat visoke šole za trgovino in promet ter ekonomsko komercialne visoke šole v Zagrebu opozarja bivše slušatelje, ki so položili diplomski izpit in jim pri-tiče pravica na akademski naslov inženjer-ja ekonomije, da bo profesorski svet te visoke šole v pričetku učnega leta 1939/40 zaključil in razglasil podrobnosti o zadevnih prošnjah, o uradnem potrdilu in pripadajočih stroških. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do 3. januarja 1940. Zaenkrat se uradna potrdila še ne bodo izdajala, zato naj se diplomirani ekonomisti in komercialisti v tej zadevi ne obračajo na rektorat.
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
___Oaf. reg. g Kf VM74AV
•	Igra narave. V Mokronogu na Dolenjskem imajo izredno priiko, da opazujejo v mesecu septembru divji kostanj v lepem cvetju. Med tem, ko je na nekaterih vejah že odpadlo suho listje. ;e na drugi strani pognalo dre- o mlado, sveže zelenje in mnogo cvetov, ki so deloma že raz-cveteni, deloma se še razcvitajo. Da jablane in drugo sadno drevje v pričetku jeseni ponovno cveto, se pač večkrat pripeti, a da bi divji kostanj v tako poznem času pognal mlado zelc > in tako obilno cvetje kakor na dvorišču tovarniške shrambe kož usnjarne g. Kalina, je pač posebna redkost.
•	Sejem na Veseli gori pri St. Rupertu na Dolenjskem je bil preteklo soboto precej živahen, ker pripeljali lepo število goveje živine in tudi konj. Sejmi na Veseli gori so že od nekdaj zelo dobro obiskani in so med najboljšimi na Dolenjskem. Ker so zaradi parkljevke in slinavke po večjih krajih, zlasti v novomeškem srezu še vedno prepovedani za živino, je ta sejem privabil obiskovalce tudi iz ri-daljenejših krajev.
•	Izlet v Južno Srbijo z minimalnimi stroški priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani v dneh od 16 do 25. septembra letos. Prijave v vseh biljetarnicah Putni-
ka do 10. t. m.	(—)
fn zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc ložefove grenčice.
•	V Zagrebu gradijo zavetišče pred padi iz zraka. V »Hrvatskem dnevniku« čitamo, da se pri zagrebškem mestnem poglavarstvu vršijo posvetovanja o naglih pripravah za civilno zaščito prebivalstva v primeru napada iz zraka. Ta problem modernih dni se je stalno zanemarjal. Denar se je v glavnem trošil za gradnjo šole za civilno zaščito in za njeno notranjo ureditev, na ostale potrebe se ni mnogo mislilo. Poslej pa bo treba v vsaki zagrebški hiši urediti po eno zavetišče. Z mestnim poglavarstvom sodelujejo zdravstveni in upravni strokovnjaki ter predstavniki javne uprave. Naredba o zidanju zavetišč bo izšla te dni.
*	Dve bolnišnici v stiski. Ne samo v Ljubljani, tudi drugod imajo težave z bolnišnicami. Tako poročajo »Novosti« o ši-beniški bolnišnici, da ji je zmanjkalo hrane, ker je prezadolžena in brez kredita. O varaždinski bolnišnici pa navaja isti list, da je prepolna in da bi bilo nujno treba zgraditi vsaj paviljon za bolne na pljučih. Banovinska bolnišnica v Sibeni-ku dolguje mesarjem 320.000 din, za moko 300.000 din, za riž, kavo in sladkor pa 150.000 din. Obveznosti bolnišnice znašajo skupno nad poldrugi milijon dinarjev. Za dobavo jajc in mleka dolguje bolnišnica samim malim ljudem nad 45.000 din. Uprava bolnišnice se dnevno trudi, da bi dobila one vsote, ki ji gredo po ba-novinskem proračunu, toda vsa dosedanja moledovanja so bila zaman. Mesto Sibenik in okoliške občine ji dolgujejo za zdravljenje siromakov več milijonov dinarjev. — Z varaždinsko bolnišnico je pa stvar ta, da ne dobiva nobene podpore ne od države, ne od banovine, ne od mesta in se vzdržuje zgolj z lastnim gospodarstvom in z bolniščinami. Ima 20 sob s 180 posteljami. Vse to je za prostrano okolico premalo in je zatorej treba varaždinsko bolnišnico povečati.
VHiHniMiBiaaiiHniir
CIMEAN
ZOBNA KREMA
* Strašna smrt tfvefi ofroK pri kuhanju
žganja. Otroška radovednost je zahtevala smrt dveh otrok. Pri Milanu Jambrešiču v Krpincu blizu Varaždina so kuhali žganje. Okrog ognja sta se venomer sukala posestnikova sinčka petletni Ivo in triletni Matija. Gospodar ju je nagnal od peči, nakar se je odpravil k sosedu, a žena je bila ta čas v kuhinji. Fantka sta se vtihotapila nazaj b kotlu in začela nalagati na ogenj. Naenkrat se je mlajšemu Matiji vnela oblekca, fantiča sta mahoma bila živi bakli. Mati je prihitela na njuno vpitje, strgala je z obeh obleko in ju prinesla v sobo. Zgodilo se je to okrog devetih zvečer. Ponoči je izdihnil Matija, naslednji dan pa Ivo.	_____
Dr. MIRA FINK
ZOPET REDNO ORDINIRA.
*	Že tri dni spi sreski zdravnik dr. Ra-doje Lakič v Budvi. Zadnji čas je dr. Lakič močno trpel zaradi živcev. Da bi zaspal, je vzel sredstvo sedonal. Čeprav mu je bilo dovoljeno vzeti dve ali tri tablete, je dr. Lakič vzel eno samo, nato pa je zaspal in ga doslej še niso mogli prebuditi.
*	Na cesti je zgorel. Kovaški mojster Ivan Blucki, star 32 let, se je peljal na kolesu iz Medincev na hrvat. Podravju v Vočin obiskat prijatelja. V Vočinu se je zadržal več dni in si je kupil motorno kolo. Po kratkem preizkušanju se je odpeljal proti domu. Komaj pa je prevozil nekaj kilometrov, je začutil, da ima srajco in hlače mokre. Ko je ustavil motor, je opazil, da je na vožnji izgubil zaklop-nico od bencinskega rezervoarja. Ker je bila že tema, je neprevidni vozač prižgal žveplenko.. Tisti mah je nastala^ silna eksplozija in z motorjem vred je bil tudi Blucki takoj v plamenih. Ker je bil siromak sam na cesti, ni bilo od nikoder pomoči in je dobesedno zgorel. Zapustil je ženo s tremi otročički.
*	Z otrokom je skočila v Savo. V spominu je še velika žaloigra živčno razrva-ne matere, ki je pretekli teden v Dravogradu skočila s sinkom v Dravo. Slič-na tragedija se je ponovila preteklo nedeljo zvečer v Zagrebu, vendar so mater in otroka rešili Hišnica Ana Mišulinova je s 4 mesečno hčerkico v naročju skočila v Savo v bližini me?tnesa kopališka Ljudje. ki so bili priče razburljivega dogodka. so poklicali upravitelja kopališča, Frana Gospodarica, ki je rešil že mnogo utopliencev in je tudi nesrečno mater otel iz valov Izpovedala je. da se ie odločila za smrt, ker jo je mož zapustil.
Iz
u— Poročila sta se včeraj v cerkvi Sv Petra v Ljubljani g. inž Jana B 1 e i w e i s-Trsteniški in gdč. Marja D e č m a -nova. Čestitamo!
u— Učinkovita svetlobna reklama. Za časa velesejma je prvič zažarela v svetlo-modri barvi popolna neonska razsvetljava na palači zavarovalne družbe Jugoslavije na Aleksandrovi cesti. Priznati moramo da ie ta reklama, ki je za Ljubljano nekaj čisto novega, zelo okusna, čeprav je po svojih dimenzijah imoozantna. vendar ni kričava pač pa ie zelo dekorativna in učinkovita. Na strehi 9e blesti velenapis »Jugoslavija« z znakom družbe (orel s tremi orliči), na pročelju palače oa so razvrščene neonske cevi v harmonično celoto Je to razsvetljava, ki nas spominja na neonske reklame v velemestih. Na najbolj vidni točki Aleksandrove ceste, nasproti opere in na naši glavni promenadi, smo s to m>*iv^ir>on reklamo res veliko pridobili. saj je tc tudi s turi.ctičn^gp sta-
Vsi, ki so prisostvovali včerajšnji PREMIERI, so si edini, da je glasbeni film o JOHANNU STRAUSSU
VELIKI VALČEK
oajsijajnejšl muzikalnl in pevski film sezone!
Lnise Rainer, Fernand Gravet in kdo-raturna pevka Poljakinja Milica Korjns. Režiser Julien Duvivier.
Danes si nabavite takoj vstopnice predstave ob 16., 19. in 21. uri
KINO UNION — Tel. 22-21
lišča važna naprava, ki bi jo lahko posnemala tudi druga podjetja, da tako tudi ponoči obraz našega mesta polepšajo in povzdignejo. Kakor smo izvedeli, bo celotna reklama žarela samo ob svečanih in drugih posebnih prilikah, sicer pa bodo žareli samo napisi.
Državno priznani
Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti
pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje vsak delavnik med običajnimi uradnimi urami. — Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola to nudi učencem vse ugodnosti, kot jih imajo učenci trgovskih Sol. šolnina je dostopna vsakomur. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago
Sokol Zalog odpoveduje zaradi nastalih razmer tombolo, ki bi se morala vršiti 8. t m Denar vrača uprava Sokola proti predložitvi tablic do 30. septembra v loikalu br. Cirila Požarja, Zalog 42.
Spet prometna nesreča. Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali 271etnega kovaškega pomočnika Janeza Blatnika z Jernejeve ceste v Šiški. Na Bleiweisovi cesti ga je podrl neki avtomobilist, da si je zlomili roko in dobil pretres možganov.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljala danes od 20. do petka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. Zitko Jožica, Pleteršnikova ulica št. 13/1, telefon št. 47-64.
Iz Celja
e— Slavnostna sokolska akademija. Sokolsko društvo Celje I je priredilo v torek na predvečer rojstnega dne Nj. VeL kralja Petra IL, slavnostno akademijo v Mestnem gledališču. Akademija je bila dobro obiskana. Po pozdravu državni zastavi ob igranju državne himne je spregovoril br inž. Borut Marinček tehtne besede o kraljevem rojstnem dnevu. Sledile so ljubko izvedene proste vaje ženske deee Nato je vojaška godba zaigrala Kubištov »Venček slovenskih pesmi«. Ženski naraščaj je izvajal prosto vajo »Na Adriju« premalo skladno. Strumno in učinkovito je izvedla moška deca vaje s puškami. Burnega odobravanja so bili deležni člani pri telovadbi na bradlji in drogu Moški naraščaj je izvedel »Petorico« v splošnem zadovoljivo Vojaška godba je zaigrala Brodihov »Sr-binov dan i san«. Po efektnih preskokih moške dece preko mize so člani skladno in eksaktno izvajali prosto vajo »Hej. Slovani«. Akademijo je zaključila živa slika »Sokolstvo kralju Petru II.« Vojaška godba je zaigrala himno »Hej, Slovani!« in Pesem sokolskih legij. Akademiia 1e dosegla lep uspeh, za katerega gre nožrtvo valnim vaditeljem vse priznanje.
50%
popust uživajo
od L IX. do 30. VL vsi obiskovalci v jodnem kopališču
LIPIK
50%
!— Rekordno število učencev na celjski
gimnaziji. Na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju se je doslej vpisalo 887 učencev in 427 učenk, skupaj 1314 učencev in učenk ali 60 več nego lani. Ker pa traja naknadno vpisovanje še dalje, utegne to število še narasti. Število učencev je nekoliko padlo samo v I. razredu, kjer se jih je vpisalo 27 manj nego v prejšnjem šolskem letu. V I. razred klasičnih vzporednic se je vpisalo 46, v II razred, ki bo letos na novo otvorjen, pa 49 učencev in učenk. Zavod bo imel 32 oddelkov in sicer I. do III. razred po pet. IV. in V. razred po štiri. VI do Vin. razred pa po tri oddelke. Zaradi občutnega pomanjkanja šolskih prostorov bo imelo 17 oddelkov dopoldanski, 15 oddelkov pa popoldanski pouk. Učiteljski zbor šteje v novem šolskem letu 55 učnih moči. med temi 13 nastavnic.
i— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel na praznik 8. t. m. zdravnik ri'' " -*tv na Cankarjevi cesti.
I Iz Maribora
a— Iz gledališke pisarne. Razpisan je abonma ob 201etnem jubileju Narodnega gledališča v Mariboru s pestrim repertoarjem to ob lanskih ugodnih pogojih. Prijatelji gledališča so vabljeni, da se čim prej priglasijo pri gledališki blagajni.
a— Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru poziva vse vpisane vajence in vajenke, naj se javijo v nedeljo dne 10. t. m. ob 10. uri zaradi nadaljnjih navodil v tistem šolskem poslopju, ki je zabeležno na dodelil-nem listku, katerega lahko dvignejo Se ta teden ob dopoldnevnih na mestnem poglavarstvu.
a— Ukrepi proti navijanju cen. V mariborski okolici so nekateri trgovci pričeli navijati cene raznim življenjskim potrebščinam. Zaradi tega so bili takoj ovadeni oblastvom.
a— Smrtna kosa. Preminila je v 62 letu posestnica gospa Rozalija Homerjeva. Rajnka je bila blaga, plemenita žena. katere spomin bomo ohranili v trajnem spominu. Njen pogreb bo danes, v četrtek, ob pol 16. uri. žalujočim naše globoko sožalje!
a— Brez sledu sta izginila od doma 15 letni Marija čretnikova iz Cernelovca in lOletni Jakob Muhič iz Medvedove ulice 12 na Pobrežju. Policija skuša pojasniti usodo obeh mladih begunov.
e— Umrla Je včeraj zjutraj v criifrO
bolnišnici v starosti 33 let ga. Minka Trampuževa, roj. Gantarieva, soproga g-Slavka Trampuža, strojnika v Mohorjevi tiskarni, in blagajničarka tv. R. Stermecki v Celju. Pokojna je bila vzorna žena in izredno skrbna mati. Zapušča soproga in dva sinčka. Pogreb splošno priljubljene mlade gospe bo v petek ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, kruto prizadeti codbini naše iskreno sožalje!
^_ umrl zaradi poškodb. Na tako
zvanem »Turnu« nad Pako sta navalila 16 letni Ludvik Pogladič in 181etni Anton Vrhovnik na 171etnega Franca Jamnikar-ja, od katerega sta zahtevala, da jima izroči večjo količino nabranih malin. Ker pa se je Jam nikar branil, sta ga pretepla in poškodovala. Naslednji dan so našli Franca Jamnikarja v postelji mrtvega. Orožniki ao zajeli oba napadalca, ki sta pa izpovedala, da nista hotela storita umrlemu Jamndkarju nič hudega. Pri sodni obdukciji se je ugotovilo, da je Jamnikar podlegel zaradi zagnojenih ledvic in slabega srca, ne pa zaradi dobljenih poškodb.
a— Individualni psiholog in grafolog g. Vladimir Winterry je prispel v Maribor in se nastanil v hotelu »Pri zamorcu«. V Mariboru se bo mudil nekaj dni. (—)
Vardarsk! ban umorjen
Ustrelil ga je iz Službe odpuščeni policijski nadzornik
Morilec je bil aretiran
Skopije, 6. sept. AA. Ob 12.80 Je bfl danes v Skopi ju ubit ban vardarske banovine g. Vladimir Hajduk-Veljkovič. Morilec je odpuščeni podnadzornik policijsite straže Ljubomir Ivaniševič iz Mostarja.
Po sprejemu v banski palači Ob rojstnem dnevu Nj. VeL kralja je odšel ban Hajduk-Veljkovič pred oficirski dom s svojo soprogo, s svakom Jovanom Jovano-vlčem, ravnateljem trgovske akademije, to njegovo soprogo dr. Saro Jovanovičevo. Ban se je vsedel za mizo pred vhodom v oficirski dom. Pred domom je igrala vojaška godba. Ob 12.30 je pristopil k banu Ivaniševič to iz neposredne SJižine izstrelil vanj dva strela, snega v glavo, drugega pa v levo stran prsi. Ban je takoj omahnil, morilec pa je skušal izvršiti samomor, kar pa so mu prisotni preprečili. Ogorčeni ljudje so ga hoteli linčati, vendar pa je policija to preprečila to ga aretirala.
Prvo pomoč je banu nudila dr. Sara Jo-vanovič, nato pa so ga takoj prepeljali v sanatorij Balkan. Vsi poskusi zdravnikov,
I
da bi ga olhranili pri življenju, so žal ostali brezuspešni. Ban je kmalu izdihnil.
Izve se, da je bil Ljubomir Ivaniševič s odlokom bana Hajdiik-Veljkoviča odpuščen iz službe zaradi tega. ker je pred nekaj dnevi na ulici dejansko napadel policijskega pisarja Slobodana Popoviča, ki je imel službo v železniškem komisariatu skopi janške postaje. Odlok o odpustitvi je bil Ivaniševiču sporočen danes zjutraj. Nekateri očividci pravijo, da je Ivaniševič zjutraj mnogo pil in tudi sicer se zanj trdi, da je bil nagnjen k pijančevanju. Opoldne je kupil Ivaniševič list »Pravdo« in skril samokres v časopis. Ko je držal tako samokres v časopisu je pristopil k banu in iz bližine 1 m ustrelil nanj. Dogodek je izzval sočustvovanje v Skoplja in žalost v vsej vardarski banovini.
Pogreb bo v Beogradu
Skopije, 6. sept. p. Truplo pokojnega bana Hajduk-Veljkoviča bodo jutri položili v banski palači na mrtvaški oder, nakar ga bodo prepeljali v Beograd, kjer bo pogreb.
Vodstvo Jugoslovenske nacionalne stranke o sporazumu s Hrvati
Beograd, 5. sept. p. Izvršni odbor JNS je imel (kakor smo poročali že 'čeraj) 5. t. m. v Beogradu sejo pod predsedstvom g. Petra živkoviča. O seji je bil izdan naslednji komunike:
»Glavni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je na svoji seji 25. marca t L poleg ostalega izjavil, da je JNS pripravljena, dosledno svojim visokim težnjam in idealom, tudi po voMvaih sodelovati pri izvajanju sporazuma in da je prva naloga tega sporazuma, da se čim prej najde rešitev hrvatskega vprašanja, ki bo enako pravična to sprejemljiva za Hrvate, Srbe to Slovence.
V pogajanjih, ki Jih je vodil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z dr. Mačkom, JNS ni sodelovala. Vendar stranka tudi v tem času ni opustila svojega stališča, da je treba hrvatsko vprašanje reševati kot sestavni del splošne ureditve države in da je s tem v najožji zvezi tudi obnova političnih svoboščin.
Z uredbami to ukazi od 26. avgusta t. 1. se hrvatsko vprašanje rešuje na podlagi čl. 116 ustave. Ta člen ustave odreja tudi to, da se imajo na njegovi osnovi izdani ukrepi naknadno predložiti narodnemu predstavništvu v odobritev. Ker je bilo narodno predstavništvo na osnovi iste- . ga člena ustave razpuščeno, smatra iz- | vršni odbor JNS, da bi se dobil pristanek
pravih prestavnikov volje naroda, za potrebno, da se bodoče volitve v narodno predstavništvo izvršijo po novem zakonu, ki bo zajamčil tajno glasovanje, zastopstvo manjšine in svobodo glasovanja. Samo na ta način se more dobiti prava odobritev naroda.
Po besedilu sporazuma, sklenjenega med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. VI. Mačkom, in po izjavah g. dr. Mačka z uredbami od 26. avgusta t. L ni bilo definitivno rešeno niti vprašanje splošnega hrvatskega ozemlja niti vprašanje pristojnosti banovine Hrvatske. »Izvršni odbor JNS smatra, da bi 'pilo potrebno vprašanje hrvatskega ozemlja, če se je že pristopilo k določitvi mej banovine Hrvatske, definitivno dokončati, ker bi lahko ponovna pogajanja v zvezi s to zadevo izzvala težke posledice ne samo za sporazum nego tudi za narod in državo.«
Izvršni odbor JNS smatra, ko ima v vidu nevarnosti, s katerimi je danes obkrožena naša domovina, ker se vodii v Evropi usodna vojna, da si moramo z vsemi silami prizadevati, da očuvamo našo skupno domovino in da moramo vse notranje ne-prilike obvladati edinole v smeri ojačenja s krvjo pridobljene Jugoslavije.
Končno stališče bo stranka zavzela na seji glavnega odbora, ki se bo sestal 17. t. m.«
Beležke
Glasilo dr. Mačka o ki al je vem rojstnem dnevu
Glavno glasilo dr. Mačka, »Hrvatski dnevnik«, objavlja v včerajšnji številki uvodnik za kraljev rojstni dan to prinaša tudi sliko mladega vladarja. Uvodnik opozarja najprej na resno dobo, v katero pada ta praznik letos, ter govori nato o šolanju in vzgoji kralja Petra IL Dalje opozarja, kako so bili v senci usodnih dogodkov, ki se odigravajo okoli nas pospešeni in srečno zaključeni razgovori za sporazum. Hrvatski narod, pravi uvodnik, je s sporazumom prinesel v naše državno življenje velike pozitivne vrednote. Storil bo vse, da bo postal sporazum popoln to trajen. Hrvatski narod globoko veruje v zmago pravičnosti in trdno upa, da bo lahko tudi v teh težkih časih živel v miru. Naša državna zajednica je v najnovejšem času prožila svetu nove dokaze o svoji vdanosti ideji miru.
MSokolska volja44
o novi vladi
»Sokolska volja« objavlja članek o srb-ko-hrvatskem sporazumu to pravi med drugim:
»Kolikor poznamo poedine člane vlade sporazuma, pojde njihovo delo v smeri prizadevanja, da se odpravi grenek občutek državljanstva nižje in višje stopnje in neenakosti pred zakonom. Ne enemu vse in preko potreb, drugemu pa kamen in nagajko. Ako se bo delo novih mož, ki so sedaj prevzeli usodo Jugoslavije v svoje roke, kretalo v okviru objektivne tvornosti in konstruktivne aktivnosti in ako ostanejo vrata kabineta sporazuma trdno zaprta političnim špekulantom, denuncian-tom. ovaduhom in korupcionistom, potem bomo kmalu občutili blagodati sporazuma. Nove volitve bodo dale narodnemu predstavništvu Jugoslavije čisto drugo Bce, kakor ga je imelo doslej. Na površje bodo prišli možje narodovega zaupanja. Ne bosta se pričela že iutri cediti po Jugoslaviji nvH :r> rr>i"l-'- Treba bo še vedno tr-
do in resno delati. Upamo samo, da pošten delavec zaradi svojega poštenega dela ne bo več kaznovan in preganjan. «
Akcija socialistov na Hrvatskem
Na poziv g. Vladimirja Pfeiferja, predsednika »akcijskega odbora za obnovo jugoslovenske socialistične stranke« je bil v Zagrebu sestanek socialističnih zaupnikov iz banovine Hrvatske. Po sestanku je bila objavljena resolucija, v kateri pozdravljajo socialisti sporazum med dr. Mačkom m predsednikom Cvetkovičem ter izrekajo svoje zadovoljstvo zaradi razpusta obeh zbornic narodnega predstavništva. Resolucija dalje izreka nado, da bo sporedno z izvajanjem sporazuma uveden demokratski politični režim z uzakonitvijo bolj svobodnih političnih zakonov. Končno poziva resolucija voditelje bivše socialistične stranke, naj čim preje skličejo v Zagrebu bano-vmsko konferenco pristašev iz banovine Hrvatske in obnovijo strankino delovanje.
Slovaška vojska se bori proti Poljakom
Nemški listi poročajo, da je vrhovni komandant slovaške vojske general Katlos po naročilu ministrskega predsednika msgr. dr. Tise zapovedal slovaškim četam, naj se pridružijo nemškim kolonam, ki prodirajo preko Zapadnih Beskidov proti Krakovu. Pred to zapovedjo je še imenoval nekatere odlične voditelje Hlinkove garde za oficirje redne slovaške vojske. Med njimi sta tudi komandant Hlinkove garde Sano Mach in voditelj slovaških Nemcev Karmassin, ki je postal kapetan slovaške vojske.
Tekme z Rumunijo ne bo
Beograd, 6. sept p. Upravni odbor JNS je na svo£ stoočni seji sklenil, da zaradi težkega mednarodnega položaja odgodi tekmo med Jugoslavijo to Rumunijo, o čemer je obvestil rumunski nogometni vea.