(MifflJMEUGLAS ISi^LVni - št. 60 - CENA 105 SIT Prometna gneča na Vršiču Minuli vikend so številni avtobusi in osebni avtomobili še zastonj parkirali na gorskem Prelazu Vršič, prihodnji konec tedna pa bodo plačevali po 200 tolarjev parkirnine. Takih kolon osebnih vozil in avto- dolina Vrat, domačini še ne pomnijo. Usov, ki so se minuli konec tedna vile Medtem ko so v »najhujših« viken- obeh strani, Primorske in Gorenjske, dih lanske sezone našteli, denimo, v Vr*na^ naiv^i' cestni gorski prelaz dolino Vrat okoli 600 vozil in je bila rsič in tudi v triglavske doline, kot je gneča nepopisna, so jih minulo soboto 8 Vršiču parkirajo ob cesti in vsevprek, tako, da zaprejo pot avtobusom. Ker Vznikov nerodno parkiranih avtomobilov ni, ker so se odpravili v gore, Jih orajo vozniki avtobusov in potniki prestavljati kar na horuk - ročno Povzdignejo in umaknejo s ceste.. in nedeljo še več. Kaj šele na Vršič, kamor pripelje na dan več kot tisoč vozil in kjer označenega parkirnega prostora sploh ni. Na Vršič, na sveži alpski zrak in prijetni gorski vetrič, se ne napotijo le Slovenci, veliko je sosednjih Italijanov, še več pa Korošcev. Parkirajo kamorkoli, dolga kolona parkiranih vozil se vije na obeh straneh ceste, tako da je ob kakšnem nespretnem parkiranju treba posredovati, kajti avtobusom je zaprta pot. Kako posredovati? Če ne gre drugače in Če voznika ni pri avtomobilu, morajo ročno prestavljati vozila, da se avtobus lahko »prebije« skozi gnečo. Kranjskogorci so določili, da bodo prihodnjo soboto na Vršiču začeli pobirati parkirnino v višini 200 tolarjev, ki jo bodo pobirali trije ali štirje komunalni redarji. Tako bodo vsaj zasilno uredili prometno gnečo, za prihodnja leta pa se bo treba odločiti: ali sprejeti predlog Triglavskega parka, da se cesta čez Vršič zapre ali pa da se postavi zapornica, plača cestnina ah parkirnina in se Vršič prometno uredi. • D.S. Ustanovljena fondacija Idriart Bled - Te dni se v festivalni dvorani in v prostorih osnovne šole Bled odvija pretežni del prireditev - tečajev, delavnic koncertov letošnjega li. mednarodnega festivala **riart. Danes se udeleženci mudijo v Škofjeloškem Pogorju, kjer je poleg predstavitve slovenske balade ^Ram in Lambergar v izvedbi Gledališča Tone Cufar nastopil tudi orkrester Akademije Hamburg s solistom ^olinistom Mihom Pogačnikom. \ J^jski festival Idnart se zaključuje v četrtek s koncu £m v radovlj.šk, župnijski cerkvi, nalo pa se bo fes ivalsko Rajanje za en dan preselilo še na grad" Bori ki naj b, *: v Prihodnjih letih razvil v svetovni center Idnarta K^temu bo Pr/Pomogla tudi pretekli teden ustanovljena fondacija ^nart, li bo s prispevki a tujine in ^vemje ob Ponavljanju gradu Bori ustvarila pogoje za Prezentacijo ^venske kuhurnc dediščine in življenje kulturnega centra Sn P°yezovanjem različnih svetovnih kultur. - Nai snu. "celjski nastop Mihe Pogačnika in pianistke NamiCeve v festivalni dvorani. • L.M., slika: Gorazd Sinik Jesenice, 28. julija - Jeseničani oživljajo svoje mesto. V petek zvečer so v Spominskem parku in na Stari Savi javno predstavili dva lito-punkturna kamna, sad tri leta trajajočega dela na področju harmoničnega in duhovno zdravega okolja. Kamna sta medsebojno povezana z bioenergetskimi tokovi, le v prihodnjem letu pa bodo na Jesenicah postavili še tretjega. Mag. Pretnar, načelnik Upravne enote je v nagovoru ob petkovi slovesnosti v Spominskem parku poudaril simbolni in kulturni pomen skulptur, ki bodo mesto bogatile estetsko in duhovno. Marko Pogačnik -kot kiparja, ki se ukvarja z duhovnim zdravljenjem prostora, ga poznajo in cenijo po vsej Evropi - je litopunkutrne skulpture na naših tleh postavil tudi v Murski Soboti. Več o tem na 8. strani • M.A, foto: Gorazd Šinik KLUB 486/66 že od 119.151,00 SIT ali 6.506,00 SIT mesečno! Tal./Faz: t*4/ 22 1* 4t UGODNO! I Na"°cil». ______ KURILNO OLJE PO NIŽJIH CENAH I ,L*: Skladiie« Medvode tal: 061/611-340, 611-341 B S Radovljica tal. :064/715-242 gw Kaposi PIESTA C 91 ,nriamo tudi ostale modele iz programa FORD Je*er u Avtoh,ša Kaposi d o o. Trgovina Kranj, ska cesta 121, talafon: 064/241^358, fax 064/241-367 45. GORENJSKI SEJEM KRANJ 11.- 20. AVGUST '95 NA VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. ure dalje JE VSTOP PROST BOLTEZ Avtooprema. Staneta Žagarja S8c, Kranj Kranj, torek, 1. avgusta 1995 Gorenjska ^ Banka 9 W d.d. Kranj Banka d posluhom Odprava SKI8000 Gasherbrum srečno doma Minuli petek so domači ter številni prijatelji in znanci najprej na brniškem letališču, nato pa še v Žireh pričakali peterico od šestih članov slovenske alpinistično - smučarske himalajske odprave, ki ji je v začetku julija uspel svojevrsten podvig. 35-letni zdravnik iz Tržiča Iztok Tomazin in 26-letni študent Fakultete za šport iz Žirov Marko Čar (na sliki) sta namreč 5. julija po japonski smeri v severni steni priplezala na 8068 metrov visoki vrh Gasherbrum 1, nato pa sta se po isti smeri spustila - Car s snowboardom, Tomazin pa s smučmi, vse do višine 5300 metrov v vznožju gore. Po razpoložljivih podatkih je to doslej najzahtevnejši spust s kakega osemtisočaka, kot je povedal vodja odprave Janez Golob, pa so ga lahko opazovali iz baze, kjer so vzklikali od navdušenja. V odpravi sta bila še Simon čopi in Matic Jošt, Urbana Goloba pa so v Pakistanu okradli, zato je domov pripotoval šele v soboto. Več o tem izjemnem dosežku je zapisano v Stotinki na 21. strani. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik Veliki R 0,5-odstoten Kranj. 31. julija - Združenje bank Slovenije je danes sporočilo, da revalorizacijska stopnja za avgust znaša 03 odstotka. Izračunana je kot aritmetična sredina mesečnih stopenj rasti cen na drobno za mesec maj, junij in julij, banke pa jo uporabljajo pri poslovanju s komitenti. Naj spomnimo, da je julija inflacija znašala 0,3 odstotka, življenjske potrebščine pa so se podražile za 0,1 odstotka. Vabljeni k vpisu delnic II. emisije! KRONA :? mobitel " NOVE, NIŽJE CENE druiba za upravljnnfr tnvetticijskih tkiadov in d.o.o. Ljubljana Trtaika 116 Informacije: 061/264 382 E U R O I N I O N I> Lokalna samouprava Jezersko vendarle nova občina? Ljubljana, 31. julija - Kriterije za ustanovitev nove občine v Sloveniji izmed 21 predlogov za nove občine izpolnjujeta le dva in v enem primeru naj bi menda šlo za Jezersko. Zakon o pokrajinah. Ljubljana, 31. julija - Vladna služba za reformo lokalne samouprave pripravlja štiri ključne projekte: zakon o postopku za ustanovitev občin, obvezno razlago 19. člena zakona o lokalni samoupravi, ki opredeljuje status krajevnih skupnosti, projekt o žago n s k i h sredstvih za delovanje novih občin in vprašanje premoženjskih delitvenih bilanc občin. Reforma lokalne samouprave je po mnenju vodje vladne službe za reformo lokalne samouprave ministra Boštjana Kovačiča ponavadi traja deset let. Pri nas smo šele začrtali teritorialno ustanovitev 147 novih občin in imamo tri vrste občin: tiste, ki bile že prej, na novo nastale in mestne občine. V državnem proračun je za delovanje novih občin zagotovljenih 250 milijonov tolar- v, ki jih bodo prejele le nove »čine: se pravi tiste, ki so ustanovljene izven sede-a starih občin. Takih občin je Jenar pa bodo razdelili po orijih. Najmanjša občina bi tako dobila okoli Milijon in 58 tisoč tolarjev, največja pa okoli 5 milijonov tolarjev. Po besedah ministra Boštjana Kovačiča je zelo pomembna tudi razlaga Člena /akona o lokalni samoupravi o statusu krajevnih skupnosti, saj si marsikje prizadevajo, da bi krajevne skupnosti ohranile status pravne osebe. Boštjan Kovačič ima zelo pozitivno mnenje o delu krajevnih skupnosti v Sloveniji - v Sloveniji so obstajale 1203 krajevne skupnosti - saj so s svojim delom pomembno prispevale k razvoju krajevne infrastrukture. V Sloveniji je danes Še 22 zahtev za ustanovitev novih občin, 17 občin pa je za teritorialne spremembe. Zahtevam in kriterijem po spremembi ustrezata le dva* predloga za nove občine in med njima naj bi bila menda občina Jezersko. Vladna služba med drugim pripravlja tudi utemeljitve zakona o pokrajinah, saj bi s to vmesno organizacijsko ravnijo odpravili nasprotja med državo in lokalno samoupravo: na pokrajine naj bi prenesli del državnih pristojnosti in del pristojnosti občin, predvsem manjših. Vladna služba bo tudi predlagala dopolnilo, po katerem bi bilo združevanje občin v pokrajine obvezno, ne le mogoče. Ko donca septembra bodo morale občine izdelati premoženjsko delitveno bilanco, saj brez njih ne morejo sprejeti občinskih proračunov. Zupanom in predsednikom občinskih svetov je vladna služba že poslala pisni pripomoček z usmeritvami in priporočili, po katerih bodo občine uredile svoja medsebojna premoženjsko pravna vprašanja.. Država občinam zagotavlja dokaj trdno podlago za »zagotovljeno porabo«, saj se bo 62 odstotkov občinskih Eroračunov napajalo iz do-odnine, 9 odstotkov iz lastnih občinskih virov, preostalo bo »izravnava« države. Nekatere slovenske občine načrtujejo tudi do 30 odstotkov lastnih virov, pri čemer računajo na davke, ki jih bodo dobile preko raznih skladov. • D.S. Poslanska vprašanja Koliko stanejo diplomati? Ljubljana, 31. Julija - Na seji državnega zbora so burno razpravljali o IV oddajnikih, o katerih bodo spregovorili tudi na prihodnji seji. Na zadnji seji državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami so poslanci obsodili predvidene in že izvršene varčevalne ukrepe vodstva RTV, ki je izključilo radijske oddajnike, ki so bili v glavnem namenjeni informiranju madžarske in italijanske narodnostne manjšine. Poslanci so po burni daljši razpravi sprejeli sklep, da bo državni zbor problematiko odklopljenih oddajnikov obravnaval pod posebno točko dnevnega reda na naslednji seji, do tedaj pa morajo odgovorni na RTV Slovenija pripraviti podrobna poročila. Poslanci so imeli tudi več poslanskih vprašanj. Tako je Jože Pučnik vprašal, zakaj uradni organi ne sprožijo obnove sojenja obtoženim v zadevi orožja na mariborskem letališču. Sova in kriminalistična služba sta odkupili videokaseto, na kateri je posneto prelaganje orožja in preštevanje denarja na letališču. Pučnik je dejal, da so kaseto zaplenili pri tedaj obtoženem Šefu Visa Silvu Komarju, nato pa je kaseta izginila. Poslanec Marjan Poljšak je dobil odgovor na poslansko vprašanje o slovenskih diplomatih. Z osebjem vred jih je v tujini 123, državo pa stanejo 2 milijardi in 459 milijonov tolarjev, od tega gre za njihove plače okoli 26 odstotkov. Zmago Jelinčič pa pričakuje odgovor od ministra Andreja Stera, če je res, da so v policijsko kadetnico sprejeli sedem kandidatov brez sprejemnih izpitov in to pokirih z naknadnim popravljanjem podatkov v računalniku. • D.S. Spominski dan na Obranci Jesenice, L avgusta - V jeseniški občini 1. avgust ni več občinski praznik, saj je v proceduri nov predlog za praznovanje, o katerem bo dokončno odločal občinski svet. Vsa leta, ko ie bil občinski praznik 1. avgust, v spomin na leto 1941, ko sta na Obranci v spopadu z okupatorjem padla prva Jeseniška prvoborca, je območno združenje združenje ZB NOB pripravilo proslavo pri spomeniku na Obranci Tako bo tudi letos, ko nekdanji jeseniški borci na Obranci danes, 1. avgusta, ob 16. uri, pripravljajo spominski dan s proslavo in kulturnim programom. • D.S. Cerkev v Sloveniji ni davka nikoli omenjala Cerkveni davek je zlonameren in neresen Duhovniki so zavarovani po najnižji zavarovalni osnovi, največ denarja pa gre za obno^ dotrajanih sakralnih objektov. Finančni viri, ki naj bi jih imela Cerkev so tako pičli, da z njim1 ne bi mogli financirati niti tega, kar je država plačevala doslej. Ljubljana, 31. julija - Mirko Krašovec, ki je predsednik podkomisije za gospodarstvo, finance in socialo, je javnosti posredoval stališče o financiranju Cerkve in o predlogih SNS in LDS. V svojem stališču med drugim pravi, da je vladni del Krovne komisije za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo obvestil javnost o 571 milijonov tolarjev, ki jih je Cerkev lani dobila za karitativne, kulturne, znanstvene in šolske namene ter za socialno zavarovanje duhovnikov. Cerkev -pravi Mirko Krašovec - je kot ustanova dobila od države le polovico tega, kar mora plačati za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Ta pomoč je bila vpeljana že v komunistični ureditvi, ob tem pa je treba povedati, da so duhovniki zavarovani po najnižji zavarovalni osnovi. Največ denarja je šlo za konkretne programe na različnih področjih, največji del so dobili Zavodi za ohranitev naravne in kulturne dediščine za obnovo sakralnih objektov. Tudi ob tem je treba povedati, da je bilo v te namene v prejšnjem sistemu danih približno 80 odstotkov več sredstev. Nedemokratična naravnanost je po besedah Mirka Krašovca še posebno očitna pri stranki SNS, ki je orodje drugih proticerkvenih sil v državnem zboru. Predlog o dopolnitvi zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji, ki ga je podala stranka SNS, govori o financiranju Cerkve v obliki cerkvenega davka v višini 10 odstotkov plače, ki naj bi ga plačevali verniki. Cerkev v Sloveniji ni nikoli omenila cerkvenega davka. Predlog je zato nestrokoven, zlonameren in neresen, saj predlagatelji želijo z njim odvrniti ljudi od Cerkve. Predlog stranke LDS, ki poskuša izenačiti pravni in davčni status Cerkve s statusom drugih civilnopravnih oseb in ustanovitev proračunske postavke z imenom verski sklad, je nekoliko bolj resen, a žal nerealen. Viri so namreč tako majhni, da z njimi ne bi mogli financirati niti tega, kar je država plačevala doslej. Zahteve Cerkve so: popraviti krivice, medvojno m povojno škodo ter vrniti zgodovinske pravice iz verskega sklada Jožefa II., ki jih je stara Jugoslavija upoštevala, nacizem in komunistična revolucija pa nasilno prekinila. Cerkev želi le mednarodno pogodbo s predstavniki slovenske vlade, Cerkve na Slo- venskem in svetega sedeža. . Cerkev si bo še naprfJ prizadevala za vzdrževanje cerkva, med katerimi so pre' dvsem podružnične v obup nem stanju, čeprav so n3*1 največji kulturni spomeniki i" skupno narodovo bogastvi Denar iz tujine, ki je v pjej teklosti pokrival precejšen stroškov za obnovo cerkvi skorajda ne priteka več. Končno - zaključuje M'r» Krašovec - se z uresničeval' jem programov Cerkve odp>fa veliko novih delovnih mest i" tudi to je v korist državljan?* saj se denar hitro vrača nazaj» ljudem. Cerkev bo še naprej vztraj3' la pri celovitih rešitvah, Ij«dr pa bodo spoznali, da je kr3' tenje pravic Cerkvi v Škod0 vsakega državljana. Nedvofl1* no velja stara resnica: biti pr°D Cerkvi, pomeni biti proti lasI' nemu ljudstvu. • D.S. Novi veleposlaniki Ljubljana, 31. julija • Prvim veleposlanikom Slovenije v tujini se izteče mandat, zato se stranke že pripravljajo, da bodo imenovale svoje kandidate. Med skoraj zanesljivimi veleposlaniki so tudi naslednji: dr. Janez Žgajnar iz SKD, profesor na Biotehniški fakulteti naj bi Jostal veleposlanik v Argentini, anez Premože, odpravnik poslov v Tokiu naj bi poslej postal veleposlanik, nova članica LDS Magdalena Tovornik, nekdanja Županja Maribora, naj bi delala v Strasbourgu pri Svetu Evrope, Sonja čuje vic naj bi postala veleposlanica v Singapuru, Dušan Snoj, glavni urednik Gospodarskega vestnika pa naj bi bil veleposlanik v Moskvi. • D.S. Srečanje na Vodiški planini Radovljica, 31. julija - Območni odbor ZZB NOB Radovljica za občine Bohinj, Bled in Radovljica že petič doslej organizira tradicionalno srečanje norcev, udeležencev NOB in krajanov v soboto, 5. avgusta, ob 10. uri pri partizanskem domu na Vodiški planini. Na ta dan je bil leta 1941 ustanovljen tudi Cankarjev bataljon, največja slovenska partizanska enota na okupiranem slovenskem ozemlju. S srečanjem, ki ga bo spremljal kratek kulturni program, bodo počastili tudi 50. obletnico zmage nad nacifašizmom. • D.S. Zamenjava generala Albina Gutmana Zapleti z zamenjavo načelnika generalštaba^ navedel pomembno vlogo, ki jo je in\ Šuligoj doslej pri uresničevanju ternelJ,gta razvojnih programov obrambnih sil do 2003. . t6| Predlog o zamenjavi je tudi sicer nate Premier dr. Janez Drnovšek ocenjuje, da predlog hitrega postopka za zamenjavo načelnika generalštaba Slovenske vojske vzbuja nepotrebno politizacijo. O zamenjavi bo vlada razpravljala jeseni. Ljubljana, 31. julija - Vlada naj bi na četrtkovi seji razrešila načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana, na njegovo mesto pa po predlogu ministra za obrambo Jelka Kacina imenovala sedanjega državnega sekretarja v ministrstvu Bojana Suligoja. Vendar se je zapletlo že na seji vladne kadrovske komisije, ki ji predseduje generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, sestavlja pa jo še sedem članov in sicer dve ministrici in pet ministrov. Vladna kadrovska komisija, v pristojnosti katere so kadrovske rešitve v zvezi z ministri in državnimi sekretarji posameznih ministrstev, odloča na podlagi soglasja. Tega pa ni bilo, saj je bil minister za notranje zadeve Andrej Šter proti zamenjavi. Po mnenju stranke SKD jih je motilo predvsem to, da se je poskušalo o tako pomembni zadevi odločati kar na kore-spondenčni seji, in da koalicija o tem ni bila obveščena. Zato je njihov minister predlagal, naj zadevo obravnavajo na seji kadrovske komisije, nato pa naj o tem odloči vlada. Minister za obrambo Jelko Kacin je zagovarjal razrešitev Albina Gutmana kot sporazumno, saj naj bi načelnik generalštaba dvakrat ponudil odstop, po zamenjavi pa naj bi prevzel novo, pomembno dolžnost v ministrstvu za obrambo - prevzel naj bi meslo glavnega republiškega inšpektorja za področje obrambe. Kot razlog, zakaj naj bi na mesto prvega moža generalštaba predlagal Bojana Suligoja, pa je minister Kacin na številne kritike, Čeprav je minister Kad vseskozi zatrjeval, da gre za strokovf odločitev, pri kateri nima politika nobe". vloge. Kacinu so med drugim očitali tu" način, kako je predlagal zamenjavo - fl korespondenčni seji. O predlogu za razrešitev Albina Gutrflj na bo vlada razpravljala septembra, kal premier dr. Janez Drnovšek je obrambn^ mu ministru Jelku Kacinu poslal P}^0'^ katerem zahteva dodatno utemeljite*.S razrešitev načelnika generalštaba. Pren^ v pismu med drugim pravi, da pre~L hitrega postopka zamenjave načelnika\% ± eralštaba Slovenske vojske vzbuja obČu izjemnosti razlogov za zamenjavo in n*r, trebno politizacijo tega vprašanja^, predsednik vlade ie po posvetu s koab^L kimi partnerji in člani vlade odločil, da b predlogu zamenjave vlada odločala Y rednem postopku po avgustovskih dj>P ^ tih. Minister Jelko Kacin je dejal, da pred dopustom poslal kadrovski korfl zahtevano utemeljitev. V političnih str kah in v parlamentu pa se še ve av pojavljajo ugibanja, kaj je bil pravzaPaVo glavni razlog za predlog za zanlC,]i|lc0 načelnika generalštaba in zakaj je J „j Kacin poslal predlog v proceduro v časi stiski, ko izvršna oblast odhaja na dop ^ Vsekakor bo več jasno jeseni, ko se razprava tudi ob tem predlogu zancSnj,jii razplamencla, saj lahko pred drŽav volitvami leta 1996 pričakujemo kar Vnjjr politično jesen in huda politična obrat vanja. • D. S. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOV Podpisniki se umikajo Ljubljana, 31. julija - Minuli teden je javnost razburil predlog sprememb in dopolnitev zakona o poslancih, ki ga je podpisalo petdeset podpisnikov. Po tem predlogu, ko naj bi imeli poslanci možnost upokojitve celo z dvajsetimi leti delovne dobe in če so na poslanski funkciji vsaj dva mandata, razen tega pa naj bi bili deležni visokih odpravnin, se je usul plaz javnih kritik. Tudi stranke, iz katerih izhajajo poslanci - podpisniki predloga o novih poslanskih privilegijih, so se javno opredelile, da se s tem ne strinjajo. Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo 39. člen zakona o poslancih noben organ liberal nih demokratov ni razpravljal o morebitnih predlogih sprememb zakona o poslancih -tako je na tiskovni konferenci dejal generalni sekretar LDS Gregor Golobic. Liberalna demokracija nasprotuje predlaganemu zakonu, ki je v parlamentarni proceduri, do njega pa se bo opredelila jeseni. Protestirale so tudi druge stranke, umaknili pa so se nekateri podpisniki, večinoma z izgovorom, da niso vedeli, kaj podpisujejo. Svoje podpise so umaknili: Štefan Matuš, SLS, Nada Skuk, SKS, Igor Bavčar, LDS, Ivan Sisinger, ZLSD in Vitodrag Pukl, SDSS. Zakonodajni postopek o tem predlogu se bo začel jeseni. • D.S. Podpisali so na lastno odgovornost Izubijana, 31. julija - Slovenska ljudska stranka je pos redovala izjavo o spremembi zakona o poslancih. Med podpisniki predloga sprememb zakona o poslancih so tudi nekateri poslanci Slovenske ljudske stranke, nekateri pa .3' so zaradi nepopolne in,0jS^ cije o vsebini zakona po°F umaknili. . Organi SLS doslej <-> „3 vsebini predlaganega jeli niso razpravljali niti 1 stališč, dosedanja stali*: silnega odbora SLS do p p, gijev na različnih V*Sfi*&> so bila izrazito od_ki« afiajt Nlafl Zato predsednik SLS Podobnik poudarja, poslanci SLS. ki so pc predlog, to štorih K« mezniki na lastno odg nost, brez sklepov SL> ., ^ Marjan Podobnik m w^ podpisniki in se ' § p> zakona tudi ne strinja- Od lokalnih volitev je minilo že več kot pol leta Kako delo županov ocenjujejo njihovi protikandidati iz drugega kroga 1 \ aygusta - V začetku lanskega decembra so bile volitve v občinske svete in v tretjini gorenjskih občin so hkrati že v prvem krogu v l0*alnih volitev izvolili tudi župane. V občinah Radovljica, Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Kranj, Naklo, ftuinik, Mengeš in Vodice pa so župana dobili šele po drugem krogu. Od lokalnih volitev je že minilo "kritičnih" 100 dni in tudi dvesto dni je e mimo. Danes se za občinske svetnike in župane začenja že osmi delovni mesec v prvem letu mandata - za oceno dela v prvih sedmih esecih pa smo tokrat povprašali tri ob dvanajstih gorenjskih "'finalistov" v drugem krogu občinskih volitev za župane. Bi stvari v njihovih občinah tekle drugače, če bi volivci večino glasov sredi lanskega decembra namenili njim? Protikandidat kranjskogorskemu županu: Vojteh Budinek več gradnje apartmajev za prodajo ^•»»ka Gora, 31. julija - Vojteh Budinek, Id je bil Protikandidat sedanjemu županu Jožetu Kotniku, l* vse ' Krai pri do kandidature prizadevno delal ^/nstjčnem društvu, svojega dela pa nikakor ni ol* ^u<*' PosleJ zagnano dela v turizmu, lun 01 pa Je tudi svetiuk občinskega sveta. O "Paiiu Jožetu Kotniku pravi: »Dobro dela.« im ,teh Budinek, priznani turistični delavec, ki Jr* največ zaslug za to, da ima Kranjska Gora že ŠDn promocijsko najbolj odmevno zimsko -n;°rtno prireditev Pokal Vitranc, tudi zdaj urejuje Lj^jne v turizmu,--~~---■ ni! KrarnskaGora n,|na malo Kr tem »»jska Mmei času je Gora v tai »javi z drugi-*™ '"nstičnimi kraji ssa?™ *•*"> : *Kranjska Gora [J3 Pred drugimi ""'stičnimi kraji 3eavomno to pre-™°«, da je malo p^aljena od cen-?ov, tako slovenski kot bližnjih VtM?skih- Ima zelo (0, 0 dnevnih gos-I,',.? Koroške in iz kjai,J.e, a tudi stalnih, prQSl belijo miru Vsa Zgornjesavska dolina je tntjSf *no mima z izjemno alpsko klimo, ki jo znajo °hči ' 2e'° cc.nin- ln tako bi s pametnim delom janie'C S Prav*mo politiko in s postopnim odpravl-. Problemov vsa dolina lahko postala gorsko Post»r ■ ,etovisCc s 4 tisoč komercialnimi ^Partm"11, razcn te8a Pa ,ma Se okoli tisoč Ka|T«ajcv !n v»kendov v zasebni lasti« ^*rtmajr~''e-Sta,i**"c ob*mc Prav do_j?r»dnje ?v in vikendov, ki jih Kranjska »okolico nima tako malo? *Misl m"»a »«*Ko maio: ko se iim,J?a Je °b^,na zavzela pravilno stališče, aPartma °d 'a za politiko omejevanja gradnje interes i ^CV iZa a Prostor Je ze,° zanimiv, °^'očno ' Ver,dai je občina že v dveh primerih v Krani^Preč''a gradnjo apartmajev za trg: tako Preprečil ,Gori v Poc,korenu, enako je bodo |aat *e.drugi dve nameri, dve gradnji m - n'ki morali spremeniti namembnost e občina ustanovila, ^e takoj navezala ne stike*"16' ampak tudl ko"krctne gospo- ZemljiščaJ P°ro? l*obfiB barski. °,7,0,arne' ampak tudi konkretne gospo »Sod i s *°sednjim Podkloštrom in Trbižem. Turist,ve VanJc s tema dvema krajema je v okviru prej ",e&a društva Kranjska Gora potekalo že editvamc ^'mmi srečanji in medsebojnimi prir-r^to2f'nw J pripravljamo skupni projekt za kolesar i, c' ki metl drugim vključuje izgradnjo Jesent Steze ^ Trbiza do Kranjske Gore in Trasa J* lzdc*avo pohodniške poti okoli tromeje. Proce kpoteka,a Po progi nekdanje železniške KoH{_0bcnein pa se bo gradil tudi plinovod in r na čistilno napravo na Jesenice Obenem "avezah prijateljske stike tudi z nemškim Kran.°0tVn Prvi turisti iz Nagold« so že bili v obnovili Kranjska ^olekt sirio ^gold ^flani«* i** P°J»v,JaJ° ielJc' d" bi G«MiVe,«n»ko progo Jesenice VjJ'KaJ mislite? da Ja^ski Gora je izključena iz vseh programov, tranzitnV » , J' a,» daljnji prihodnosti gradili saj %- "° žclczniško progo, kai je samo pozitivno, kake... 01 '""stični kraj res ne more privoščiti •itthte lovorneBa železniškega tranzit«. Ce pa vej ,.na turistično Železniško povezavo, je pa to fiekdan manJ ut0PU>- Hotel Kompas stoji na dobil M traM' recimo..Veliko bolje bi bilo. ko bi Martuljek cestno obvoznico« '»hCin\.^C po v«*eni mnenju problem, ki se ga >v*;kc« Prom-» r odlok ° iavncm rcdu ,n m,ru' n°Čnema urcd,tev ter odnosi z igialnico. V Hi, jpm, asu je prevei hrupa, prometne ureditve titesar A] PrcvcC obremenjuje in kraju Nlta ?° Prispeva Problem je tudi v tem. da je LJ'NPrla do večernih ur. banke pa skrajšujejo n' Ča*•« I>.Sedej Lojze Bogataj, protikandidat Igorja Drakslerja na lanskih volitvah za župana v občini Škofja Loka: Zima bo prehitela izvajalce "Na občini se verjetno dogaja nekaj stvari, o poteku katerih javnost ni natančno obveščena. S tem mislim na deponijo odpadkov, posestvo Visoko v Poljanski dolini, škofjeloške prometnice, turizem in drugo. Predvidevam, da župan Igor Draksler ureja te stvari. V tako kratkem času je njegovo delo težko in nepoš-teno kakorkoli ocenjevati. Rezultati dela se ne poka-žejo takoj. Od volitev Še ni preteklo niti eno leto, in nekateri problemi, s katerimi se na občini srečujejo, se pojavljajo sproti. Če bi bil jaz župan, bi opozoril predvsem na tri stvari, ki se mi zdijo pomembne; Prvič - ne bi dopustil, da občinski svet diktiia tempo razvoja in dogajanj v občini Škofja Loka. Niti predsednik niti člani sveta pred volitvami niso predstavljali svojih programov volivcem, ampak so to delali kandidati za župane. Redno spremljam razprave svetnikov na škofjeloški kabelski televiziji. Ugotavljam, da je sestava sveta bolj "Bog pomagaj," ker razen pri redkih izjemah, gre za ljudi brez izkušenj. Drugič - ne bi dopustil, da se proračun občine sprejema šele pred poletnimi počitnicami. Zaradi tega trpi cela vrsta dejavnosti v naši občini. Sam bi verjetno začel z izvajanjem financiranja določenih aktivnosti že prej, mimo sveta. Vprašanje je, kako se bodo sredstva, ki jih bodo sedaj razporedili, v tako kratkem času pametno porabila. S tem pa se postavlja tudi vprašanje kvalitete dela, ki bo opravljeno s temi sredstvi. Za primer bi navedel komunalna dela, kjer imamo letos čas za njihovo izvajanje samo še septembra in oktobra, potem pa bo tukaj že zima. Pozimi pa na tem področju niso možna večja dela. Obstajajo pa še druga področja s podobnimi problemi. Tretja stvar, ki je sam ne bi nikoli dopustil je, da se gostinski lokali in prireditve v Skofji Loki zapirajo in prekinjajo ob 22. oziroma 23. uri, in to na vrhuncu turistične sezone. To je popolnoma v nasprotju s tem, kar smo vsi kandidati na volitvah za župane obljubljali. Mislim namreč na to, da smo vsi postavljali na prvo mesto razvoj turizma v škofjeloški občini. Zapiranje lokalov ob tako zgodnejših urah, in to na vrhuncu turistične sezone, turizmu prej škodi kot pa pomaga. Seveda pa tako sedanjemu županu Igorju Drakslerju kot tudi občinskemu svetu želim, da bi se vse te stvari Čim bolj ugodno razvijale v dobrobit vseh prebivalcev škofjeloške občine. Sam pa pred upokojitvijo verjetno ne bom več razmišljal o kandidatur; za župana Škofje Loke." • P. Oman Zvoneta Prezlja je v drugem krogu volitev za župana Radovljice premagal Vladimir Černe Še enkrat Ko se prikažejo svetniki, se občinska blagajna prazni "Nisem človek, ki bi ga poraz dolgo žulil Protikandidata za župana Radovljice, Zvone Prezelj in Vladimir Černe, se sedaj pri delu srečujeta kot predsednik občinskega sveta in župan. Mnogi jima očitajo, da med seboj ne sodelujeta dovolj in nanju valijo krivdo za mnogokrat neučinkovito delo občinskega sveta. Upravičeno? "Kot predsednik sveta lahko prvih sedem mesecev župano-vanja Vladimirja Černeta ocenjujem kot zadovoljivo. Sam bi se najbrž bolj kot on zavzel le za reševanje problema depo-nije komunalnih odpadkov, trenutno po moji oceni najvažnejšega problema v občini. Sicer pa se prav ta čas glede na mojo funkcijo predsednika občinskega sveta z županom prav o tem veliko pogovarjava; kot je znano smo ustanovili posebno skupino, ki ves čas dela na tem, tudi sam sem njen član. Dela je veliko čas nam uhaja, stvar pa je kritična in se tiče prav vseh. " Prav tako bi Zvone Prezelj, sicer predsednik sveta občine Radovljica, več poudarka dal oblikovanju še ne povsem formirane uprave. "Res je sicer, da občani tega zaradi velikih prizadevanj delavcev ne občutijo, pa se mi vendar zdi, da bi bilo prav, če bi bile zadolžitve in odgovornosti posameznikov čim hitreje točno opredeljene. Seveda se zavedam, da je pol leta kratek Čas, morda prekratek za ocenjevanje. Prav tako se zavedam županovih težav pri dogovarjanju z različnimi strankami, ki imajo svoje interese. Zvone Prezelj pri tem poudarja, da absolutno zavrača vsa namigovanja o nesoglasjih med njim kot predsednikom sveta in županom, kar naj bi bil eden od razlogov za manjšo učinkovitost občinske uprave. "Če je že bila izkopana volilna bojna sekira, sem jo dan po zmagi Vladimirja Černeta zakopal. Tako da kakršnihkoli zamer v zvezi s tem med nama ni. Seveda je normalno, da tudi med nama prihaja do nesoglasij po strankarski liniji, osebno pa nisem Človek, ki bi ga poraz dolgo časa žulil." Na zadnje radovljiški predsednik občinskega sveta in protikandidat župana Černeta v drugem volilnem krogu omenja še prizadevanja za obeležitev letošnjih radovljiških pomembnih obletnic. "Vse je bilo tempirano na letošnje leto, čeprav bi po mojem prepričanju nekatere stvari že morale biti pripravljene pred tem, morda vsaj v proračunu za preteklo leto. Tako so se projekti že zaradi poznega sprejema proračuna precej zavlekli. Tu pa bi še v eni stvari pohvalil župana Černeta: dosežen je bil sporazum med cerkvijo in občino glede kinodvorane: skupaj z županom sva se za to zelo zavzemala, tako ta bo po vseh predvidevanjih že letos končana prva faza obnove dvorane in s tem prav tako nekako obeleženo praznovanje radovljiških obletnic: 500 let mesta, sedemsto let župnije in dvesto let smrti Antona Tomaža Linharta." • M.A. PVDtfimo 7.i popravek navedbe v članku "Ko se prikažejo svetniki, se Obtintka blagajna prazni" in sicer je v članku zapisano: "Štefan Matuš, državno/Doiski poslanec naj bi menda sejnine namenil Jeseniškemu muzeju.' Sejnine za udeležbo na sejah občinskega sveta sem dejansko namenil Jeseniškemu muzeju za tekoča vzdrževalna sredstva Prešernove rojstne hisr \ Vrbt, tatO tudi nisem predložil občinskim finančnim organom svoji- šil vilkt žiro računa. • Štefan Matuš GORENJSKA OD PETKA DO TORKA TEŽKO GASILSKO DELO Kranjski gasilci so imeli ta konec tedna zelo težko delo, saj so morali posredovati tudi pri prometnih nesrečah. Tako so se hude prometna nesreče zgodile v Podtaboru, koder so iz zmečkane pločevine fička izrezali vkleščeno osebo, na cesti Šenčur - Voklo, koder so iz osebnega avtomobila znamke Honda reševali vkleščeno voznico in po hitri intervenciji očistili tudi cestišče. 4 metre s ceste je zdrsnil voznik z osebnim avtomobilom v Goricah in so tudi v tem primeru morali posredovati gasilci. Z novo napravo so pogasili tudi goreč avtomobil znamke Fiat uno, ki se vžgal v Predosljah in katerega večji vžig so do njihovega prihoda preprečevali domačini. Pogasili so tudi požar, ki je izbruhnil v leseni stavbi kemične čistilnice v Stražišču in je nastal zaradi okvare na električnem omrežju. Kranjski gasilci so nam povedali, da je v teh dneh še enkrat gorelo in sicer na Begunjski 11 v Kranju, koder se je vžgala kuhinja in je bilo škode za okrog 300.000 tolarjev. Požarni alarm se je sprožil v delavnici Telekoma, vendar so gasilci ob prihodu ugotovili, da se je ta sprožil zato, ker je delavec pustil prižgan avto v garaži. Upamo, da je zadnje deževje pripomoglo k boljšemu stanju pitne vode v vasi Gozd pod Kriško goro in v Čepuljah, in tako kranjskim gasilcem ne bo več potrebno prepeljevati prepotrebne pitne vode. Poleg vsega naštetega pa so kranjski gasilci postavili gasilsko stražo ob ognjemetu, ki je v soboto zvečer krasil Kranjsko noč. Tudi jeseniški gasilci so imeli zahtevno delo, saj se je ponovno zgodila prometna nesreča na avtocesti Hrušica - Vrba. Poleg tega so posredovali tudi ob požaru v Speceriji in imeli gasilsko stražo v železarni. Škofjeloški gasilci pa so tokrat odpravili posledice nekontroliranega izbruha vode v Lokatermu. NOVI GORENJCI V kranjski porodnišnici so nam povedali, da je bilo tokrat 15 porodov in 16 otrok, kar pomeni, da so se eni mamici rodili dvojčki, in sicer parček Skupaj pa se je rodilo 10 dečkov, izmed kateri je bil najmočnejši tisti s 4.550 grami, izmed 6 deklic pa je najlažja ob rojstvu tehtala 2.550 gramov. Tudi na Jesenicah smo jokali. Rodili sta se namreč dve deklici in 1 deček. Še teži: najlažji deček z 2.590 grami, najtežja pa deklica s 3.520 grami. TURIZEM PO GORENJSKEM Pričakovanja gorenjskih turističnih delavcev se v teh dneh glede števila nočitev gostov ne izpolnjujejo popolnoma, vendar pa imajo vendarle več gostov, kot v enakem lanskem obdobju in upamo ter pričakujemo lahko, da bo šlo počasi na bolje. Na Bledu so imeli v teh dneh izmed 1254 gostov 950 tujih, v tamkajšnjem kampu, koder je tujih gostov več kot še enkrat več od domačih, pa je bilo skupaj okrog 400 gostov. Jezero je toplo, saj ima voda okoli 23 stopinj. Tudi v Bohinju zasedenost kapacitet znaša okoli 80 odstotkov. Tujih gos tov pa je približno enako kot domačih. V kampu imajo 650, v hotelih pa 400 gostov. Do konca tedna pričakujejo šc večji prihod turistov. TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPBESNICA 81 Z GORENJSKIH OBČIN Kaseta Godbe na pihala iz Gonj Zg. Gorje, 31. julija -Godba na pihala iz Gorij ima že od začetka letošnjega leta novega dirigenta, Andya Arnola. Skupaj z njim so te dni izdali svojo prvo kaseto, na kateri je sest koračnic, dva valčka in dva venčka Avsenikovih melodij. Kaseta je izšla pri založbi Helidon, producent je Andy ArnoL V sklopu projekta so se godbeniki iz Gorij odloČili bolj poskrbeti tudi za boljšo celostno podobo petin-tridesetčianske skupine, ki deluje že oseminosemde-*set let: dve razglednici in plakat Godbe na pihala iz Gorij bodo orkester prav gotovo naredili še oolj poznan ov domačem okolju in drugje. Kaseta je za Godbo prav gotovo pomenila velik strošek, zato so za pomoč zaprosili domaČe obrtnike in podjetnike, ki so se {>resenetljivo dobro odzva-i. Kaseta ie naprodaj v nekaterih okoliških trgovinah ter ob vseh koncertih -naslednji bo promenadni koncert v Kranjski Gori. • M.A. Prešernov gaj bo najtrši oreh Kranj, 1. avgusta - Kranj, Prešernovo mesto, bo dostojno počastilo 200. obletnico pesnikovega rojstva pa tudi 150. obletnico njegove smrti. V ta namen ie že prejšnja občinska vlada novembra lani ustanovila iniciativni odbor za pripravo slovesnosti ob Prešernovih jubilejih. Vodi ga Peter Orehar. Odbor ne predlaga samo prenove Prešernovega gaja, kar bo vsekakor najtrši oreh, saj je gaj kljub občasnim poskusom, da bi ga kultivirali, zanemarjen, umazan, skiatka, niti v ponos Kranju, Se manj velikemu pesniku. Razen gaja, ki mora ohraniti pietetni spomin na nekdanje pokopališče ter pokazati, da v njem počiva največji slovenski pesnik, odbor predlaga tudi prenovo in oživitev vseh mest in dejavnosti, ki so kakorkoli povezane s Prešernovim delom, Življenjem ali spominom nanj, naj si bo v dobrem ali slabem. Prešernova hiša, v kateri je dokaj avtentično urejeno pesnikovo bivališče, v pritličju pa galerija, se utegne z morebitno spremembo lastništva (denacionalizacija) skomerciali-zirati. Tega Kranjčani ne bi smeh dovoliti; če Že komerciala, potem ne v spominske prostore, mogoče nove dejavnosti pa naj bi se naslanjale na tržno zanimivo kulturo, denimo, literaturo in pesništvo. Dr. France Prešeren je bil dokaj reden gost v gostilni Stari Mayr. Morda bi bilo zanimivo del gostilne spremeniti v avtohtono podobo njegovega Časa, z vsemi manami in žgečkljivimi zgodbicami, ki so o Prešernu krožile, ko je bil še živ in krožijo še danes? Člani iniciativnega odbora predlagajo razpis javnega natečaja, najprej za predlaganje zamisli, potem pa še za izvedbo projektov, s katerimi naj bi Kranj obeležil Prešernova spominska jubileja. ♦ H. J. Korak k preselitvi Hrastja iz šenčurske v kranjsko občino Hrastje samostojna vaška skupnost Zanjo se je v petek na tajnem glasovanju odločilo 419 od 429 glasujočih. Rezultat je super, je bil kratek komentar Alojza Štuparja. Hrastje, 31. julija - Nezadovoljstvo prebivalcev Hrastja, ki jih je državni zbor proti njihovi volji umestil v občino Šenčur, od konca lanskega leta samo narašča. Najprej so domala enoglasno podpisali peticijo, da želijo biti del mestne občine Kranj in ne del šenčurske. Potem so se proti odločitvi državnega zbora pritožili na Ustavno sodišče in maja dobili potrditev, da je zakon o lokalni samoupravi v nasprotju z ustavo. Od tedaj so še bolj neučakani, vendar pa so birokratske poti v nasprotju z njihovo željo stokrat zavite. Za dosego cilja bi se morali najprej odlepiti od krajevne skupnosti Voklo in osnovati samostojno vaško skupnost, so slišali pravni poduk na množičnem shodu pred slabim mesecem. Ta korak so napravili minuli petek, 28. julija, ko so na zboru krajanov iniciativni odbor za ustanovitev vaške skupnosti. Vanj so izvolili Alojza štuparja, Leopolda Kosca, Roberta Arha. Rudija Lipovška in Milana Hodobivnika. Odbor naj bi vodil tudi vse postopke vaške skupnosti Hrastje za izločitev iz občine Šenčur in 45. Mednarodni Gorenjski sejem Beseda o blagovni menjavi Sejem bo odprl minister za ekonomske odnose s tujino Janko Deželak. Kranj, 31. julija - Gorenjski avgustovski seje01, napovedujejo v PPC Gornejski sejem, bo zasedenrj manjšimi in večjimi podjetji od 11. do 20. avgusta do zadnjega kotička. Že prvi dan po otvoritvi pa bo tudi delovni posvet slovenskih kmetijskih strokovnjakov * avstrijskimi. Sejem bo v petek, 11. avgusta, odprl minister # ekonomske odnose s tujino Janko Deželak. Na strokovnem posvetu pa se bodo slovenski kmetijci pogovarjali* avstrijskim kmetijskim ministrom o blagovni menjav prehrambenih izdelkov. . Prireditelj je še posebno pozornost letos namenil tu* večernemu programu. Tako bo vsak večer na za°aV^f nem prostoru igral drug ansambel, gostinci pa bodo poskrbeli za raznovrstno postrežbo. Dolgčas, napoved«' jejo, ne bo tudi najmlajšim obiskovalcem sejma. • A»J| V Hrastju so za mestno občiuo Kranj. S petkovim izglasovanje samostojne vaške skupnosti Hrastje je samo korak bliže. - Foto: H. J, Sriključitev k mestni občini iranj. Za vaško skupnost so prav tako glasovali v petek. Glasovanje je bilo tajno, nanj pa povabljenih 709 volilcev. Od sedmih do devetih zvečer jih je kljub dopustom prišlo 429 ali dobrih 60 odstotkov vseh. Dovolj bi jih bilo le 20 odstotkov. 419 volivcev je glasovalo za samostojno vaško skupnost Hrastje, le devet proti, ena glasovnica je bila neveljavna, je po štetju glasov povedal Alojz Štupar in rezultat označil kot '*super". Prebivalci Hrastja so torej napravili nov korak k cilju, da bi postali del mestne občine Kranj, na katero jo poleg zemljepisne bližine veže Življenje. Vendar pa bo pot bržčas še dolga in zapletena, čeprav upajo, da v njihovem pnmeiu, ko gre za "popravljanje napak za nazaj", ne bo treba čakati do naslednjih lokalnih volitev. H. Jelovčan Skromnejši program praznika Hrušice Hrušica ♦ V juliju so v tej krajevni skupnosti vedo« organizirah različne prireditve, športna tekmovanja 10 srečanja Letošnje praznovanje krajevnega praznika £ bilo precej skromnejše. Člani krajevne organizacije NOV so na stavbi Kulturnega doma odkrili spomin***' ploščo kulturnim in športnim delavcem, počastili J>* 0 tudi spomin na ustreljene talce pred 53-timi leti na Bel«* polju. V kulturnem programu so nastopili Člani dram^J skupine Kulturno-Športnega društva Hruši ca in pevci ■* Žirovnice. Poleg tega so ob prazniku Hrušice organizira11 še balinarski turnir za memorial Antona Gaserja. J. Rabi* Minister Kovačič v Kamniku Minister za reformo lokalne samouprave je v petek obiskal občino Kamnik, kjer se je z županom in nekaterimi svetniki pogovarjal o dosedanjem delu v občini. Kamnik, 28. julija - V petek se je minister za reformo lokalne samouprave Boštjan Kovačič v sklopu svojih intenzivnih obiskov v slovenskih občinah ustavil v Kamniku. Tam se je z županom Tonetom Smolnikarjem ter drugimi predstavniki občinske uprave pogovarjal o njihovem dosedanjem delu na področju izgradnje nove občinske uprave. Kamnik je ena tistih slovenskih občin, ki je kljub reformi lokalne samouprave ostala enotna Svetnikom se tako ni bilo potrebno ukvarjati s problemi delitve premoženja, vse svoje napore so lahko takoj vložili v reševanje tekočih občinskih zahtev. Do danes je kamniški občinski svet sprejel statut, proračun in poslovnik sveta, poleg tega pa tudi odlok o organizaciji občinskih služb, tako da danes občina deluje skorajda že v polnem obsegu. Delo svetnikov in župana je ob svojem obisku pohvalil tudi minister Kovačič, ki je ob tej priliki ugotovil, da so v Kamniku med tistimi občinami, ki so v ustanavljanju nove občinske uprave prišli najdlje. Minister je skupaj s svojim sodelavci spregovoril o neka terih nerešenih problemih te občine ter napovedal pripravo zakona o pokrajinah kot drugi ravni lokalne samouprave, županu in svetnikom pa odgovoril na njihova vprašanja povezana z lokalno samoupravo. Tako župan kot svetniki ter minister so bili s srečanjem zadovoljni, saj je poleg seznanitve z uspehi m problemi že nakazalo tudi možne poti reševanja, še posebej na področju "KfljH tivnih nalog, kjer P° ^ W, župana Smolnikarja še urejeno v taki meri. gjgjfi moralo biti Besedil0 *° U. Špehar Spominska slovesnost in maša pri ruski kapelici - V spomin na žrtve vojnih ujetnikov iz prve svetovne vojne Turistično društvo Kranjska Gora že leta in leta pripravlja spominsko slovesnost in mašo pri ruski kapelici na Vršiču. Kapelica ie bila pred dvema letoma obnovljena - prekrili sojo z novo streho. Prihodnje leto bo K0-Ietnica tragičnega dogodka, ko je ruske ujetnike in avstrijske stražnike na tem mestu >a>iil plaz. Slovesnost, maša in slavnostna položitev venca je bila tudi letos, ko je v Slovenijo pripotovala ruska gospodarska delegacija s predstavniki mesta Si IVlersburg. V Sloveniji so se pogovarjali o turističnem in gospodarskem sodelovanju Na slovesnosti na Vršiču, ki sta se je udeležila tudi notranji minister Andrej Štcr in poslanec France Bučar, pa se je ruski veleposlanik Alcksej Nikiforov Sloveniji zahvalil, da tako vzorno skrbi za kapelico m ohranja spomin na ruske žrtve. - Foto: D.Scdej OBČINA BOHINJ Triglavska 35 64264 Boh. Bistrica razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA (CE) OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOHINJ za opravljanje administrativno tehničnih in nalog v občinskem svetu ter občinski upravi Pogoji za sprejem: . - štiriletni program sreanjega izobraževanja (v. » administrativne ali ekonomske smeri; ndob*1"1 - najmanj dve leti delovnih izkušenj na. P° delovnih mestih; - poznavanje dela z računalnikom, - pogoje, ki jih določa 4. člen zakona državnih organih. dela ivcih Zaželene so izkušnje z vodenjem zapisnikov. Z« r0jn<^ kandidatom/ko bo Občina Bohinj sklenil«* ^rfi delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim o časom. Poskusno delo traja 3 mesece. KratKifTl Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju P0^?^' poš')'!! življenjepisom in opisom dosedanjega "e[a^č^ najkasneje v 15 dneh po objavi na nasl0XalCA ^ BOHINJ, Triglavska 3b. 64264 Boh. BlSir razpis na delovno mesto) S kandidati bo opravljen razgovor, o -kandidati obveščeni v roku 15 dni po razgovoru izbiri pa to* Z GORENJSKIH OBČIN ^ enkrat Vintgar naj plača 50 tisoč nemških mark čla L°Vor na tendenciozno napisan soudeležba pri vstopnini. Zahtevam, BeiS- Vui,8ar naJ P,aca 50 tisoč , tosluh mark objavljen v Gorenjs-J£m glasu 25. julija 1995. Zahtevam lavo na istem prostoru z istimi Sf1?? m Mi™ obsegom in sicer iz Sle(fcčih razlogov: je^menjenih 50 tisoč nemških mark Po* m- nesramno podtikanje s ftio^H6"1 neJasnimi motivi. Ali pa zahi a tudi ne - Destvo je, da smo •fntevah zgolj za 70 SIT zvišanje sJlopmne, torej namesto 200, 270 D ' zadeva je dokumentirana in tem naŽUpanu občine- ?• Golcu, o druit^3 ^e seznanJeno tu"i turistično ob t t S P05**51"01 dopisom... Će bi om • m zvišanju nanesel naš delež Ur?enih 50 tisoč DEM' PreProst *Cun pove, da je promet, ki bi ga (,itj mtakem realiziralo društvo, moral ll L* 57.857 obiskovalci natanko i!. J,1-400,00 SIT, kar je enako £A856,79 DEM (57.857 x 200 SIT = 50 tisoč da se javno objavi naš predlog, od koder je vidna zgolj soudeležba pri vstopnini, konkretnih številk tam ni. Iz predlagane pogodbe izhaja, da bi, predpostavimo, sotesko obiskalo le 100 obiskovalcev, mi dobili preprosto 100 x 70 SIT = 7.000 SIT! Hkrati zahtevam javno demantiranje tendencioznih navedb s strani društva oz. občine, glede na to, da vse zgoraj navedeno obstaja zapisano in predano obema naslovoma. Sklicu* jem se torej na dokumentacijo, ki jo hranita tako občina kot društvo. Na skupnem sestanku 28. 6. 1995 ob 15. uri v prostorih občine Bled je bila predana, prebrana in to ob prisotnosti tako g. M ar kij a kot tudi župana g. GolcaT Je torej mogoče, da vsakdo trosi laži brez kakršnekoli odgovornosti?? Od kod torej "nerazumno visoka wt,in x ^uw su = zahtevana sredstva'4? Pokažite to kn M®0)" Če prištejemo tem obis- zahtevo! rV7VJicem še Predlaganih 70 SIT pa h x 70 SIT = 4.049.990,00 SIT) Ob vsem tem se mi nehote zazdeva, V B i!!8^0 Pođemo na 50 tisoč mark. da se toži tistim, ki so plenili prese dit!J omenjenih 50 tisoč mark in moženje pred 50 leti po "starih" Časih. cUt i*1 ^ SIT/vstopnico je torej Kako naj si drugače razlagam zahtevo od«* Javno torej sprašujem za obnovo denacionalizacijskega post- kan°VOrnc' oc* ^°d nesramno podti- opka, ki je omenjen v članku, glede na OiW ° zantevanih 50 tisoč DEM? že več kot leto dni staro denacionali-ohi tn,enih Jc 7«0,i 10 000 lanskih zacijsko odločbo? Je to kazen za \SKovalcev? nveliavliani«« lastninskih nravir*> Mi- te uveljavljanje lastninskih pravic? Mimogrede, parkiranje na spornem parkirišču je bilo in je tako kot letos še vedno zastonj! Niti "v sanjah" pa ne, tako kot na Bledu, fantastičnih 1.000 SIT. več. p" JaSTi" P°Ve' d?°'J° trikrat Ali pa se nekaterim dozdeva, da je dnk. onav»J>m* da je bil naš zares vračanje premoženja zgolj hitra obo-MO&ro dokumentiran predlog zgolj gatitev? .naj bi mi dobili 50 tisoč DEM, BJEMJ* P°tem ,anskih 142-856-79 bržkp-0 *e mo8oc*' da z vstopnino niti dobij° te8" denaJia- če Ali res ni mogoče preprečiti otroško naivnega pogleda pri omenjenem vračanju, kjer naj bi bivši lastniki oz. njihovi dediči čez noč poštah nekakšni milijonarji? Ali res ni jasno, da je vrnjeno premoženje praviloma v stanju, ki potrebuje dodatna vlaganja, da se piše leto 1995, da je razviti svet s svojo razvitostjo v nekaj desetletni prednosti! Premoženje se vrača zaradi gospodarjenja! Stari-novi lastniki imajo zahtevno nalogo - DOBRO GOSPODARITI. Ta naloga jim je bila zaupana zgolj zato, ker 50-lefno gospodarjenje socialističnega tipa ni prineslo napredka! Ob vsem tem je jasno, da je lastnina breme in slab gospodar jo hitro izgubi. Morda je to priložnost, da to otroško zavist speljemo k prav tako nekim novim lastnikom, ki so pravzaprav že vsa dolga leta nekakšni stalni lastniki • DIVJI PRrVATIZATORJI! Ti se ne ubadajo s težavami, kje dobiti denar, preprosto ga prisvojijo z znanimi metodami! ZANIMIVOST! NE ZGANE SE NIHČE! Da bi ne ponavljal vsega, kar je bilo objavljeno v Gorenjskem glasu 25. julija in za katerim trdno stojim, lahko le dopolnim: Soteska je tržno blago, tako tudi prostor pred njo. Kakršenkoli razvoj omenjenega prostora, ki ostaja zaenkrat na isti točki že več kot 20 let, zahteva sredstva in edini vir teh so obiskovalci! Tem pa je treba nekaj ponuditi in seveda iztržiti! Zagonska sredstva se bodo ob takšni ponudbi, kakršna je zdaj, nabirala nekaj let, glede na potrebno legalizacijo, asfaltiranje, osvetlitev, drenažo odpadnih olj m še bi lahko naštevali! Brez zamer, v obdobju zadnjih deset, dvajset let je bila soteska dobro obiskana, tudi tukaj bi se bilo zanimivo pogovarjati o dohodku v nemških MARKAH, upoštevajoč, da nimamo niti enega prospekta o soteski, resnici na ljubo, izdanih je bilo le nekaj poštnih kartic s čudovitimi motivi. Govorim seveda o promocijsko marketinških prospektih, in ne zgolj zgibankah z nekaj fotografijami! In za piko na I; Ob vsem tem minulem obisku in očitno dobrem dohodku sotesko vzdržuje četa prostovoljcev! Bodi dovolj, čeprav bi zanimivosti glede vsega ne zmanjkalo, izkoristil bi priložnost glede na nezainteresiran in odklonilen odnos društva in pozval zainteresirane turistične subjekte kjerkoli doma ali v tujini z istim predlo- Cm, kot je bil dan tudi društvu: galizirati parkirišče, pripraviti vsakoletno " Vintgarsko noc", organizirati turistično ponudbo - prireditve, večerna soteska z baklami, nočna osvetlitev soteske, organizirani pikniki, vabila uglednim gostom, in še kaj. Vse to z enim samim namenom: Ta pravi biser Gorenjske predstaviti na sodoben način tako doma, kot v tujini in hkrati promovirati neokrnjen kraj, ki z dobro organizacijo in svežimi idejami prinaša toliko pnčakovane goste, dohodek organizatorjem kot tudi oblastnem in kar je najvažnejše, ponese glas o SLOVENIJI kot res turistični deželi v širni svet. Z nestrpnim pričakovanjem čakam odgovore odgovornih, kot tudi odzive vseh zainteresiranih. S spoštovanjem Jure Žikič v imenu moje mama Anastazije Golob Žikič Podhom, 26. julija 1995 Svetniki o zasneževanju Cerklje, 28. julija -Glavna in hkrati tudi najbolj problematična točka dnevnega reda desete seje občinskega sveta v Cerkljah, je bila konce-sija za dopolnilno zasne-ževanje Krvavca. Sker pa so svetniki na zadnji seji pred počitnicami obravnavali še pravilnik o porabi sredstev občine Cerklje, namenjenih za stanovanjska posojila, ter sprejeli predlog poslovnika občinskega sveta. Točko o koncesiji za zasneževanie so obravnavali v tren sklopih. Po besedah g. mag. Radovana Tavzesa zasneževanje ni škodljivo, če se le to izvaja na ravno, snežno rlago, ter brez kemika-- vendar bi bilo za realizacijo tega potrebno odpovedati vse pomembne tekme. Z njegovim mnenjem so se večinoma strinjali. Svetniki so govorili tudi o ukrepih za izboljšanje kvalitetne pitne vode iz zajetja Krvavec. Sedanje drenažno zajetje namreč predstavlja tveganje za onesnaženje vodnjaka, zato jih bodo nadomestili z dvemi ali tremi vrtinami. Ob tem si v občini Želijo, da bi bila dela v celoti končana že do septembra prihodnjega leta.. Ko bo rešen problem zajetja, pa bo seveda treba poskrbeti Še za sanacijo odpadnih vod, ter odpraviti problem onesnaževanja. • M. Soro GORENJSKE KORENINE fcožo Benedik Blejski turizem se boji ljudi z novimi idejami j^red drugo svetovno vojno novinarski poročevalec z Bleda ~isal knjigo o razvoju blejskega turizma Nap B,ed, 31. julija - Po pokli-S Pivnik, novinar, veslaški ,n turistični skori delavec, pri /aj osemdesetih letih pa fud« pisatelj eden vse to je bil v *rfTm-*lvfJenJu Bozo Ben-a,h, ze deseth najbolj aktivBihBkjcevT *»ksm pomembni dogod- svJto " °dvi^1 Pred dru«° kili "° voJno na Bledu, °ievaS|eec?biH novinarski P«'- PoWCdv°Jni Bled je bil sko , PgpUCno in diplomat-angleš\- *e' obiskovali so ga Prede j ,n romunski dvor, Tuipi mkLivlad in ministri... zbor itOVal ves diplomatski PoUtik. Sem bU dopisnik doP il ,n scm »d večjih CvS? , sPremljal srečanje deln x *e bil° novinarsko VtJtl ga Nibifo novinarskih da0r ko vse je bilo bolj moral si imeti Imel sem veli- m re zveze poznanstev in sem se kar »zuril v tem poklicu. Spornin: lam se, da smo bili plačani °d VTstice. Ena vrstica je Veljala en dinar in na mesec Sem lahko zaslužil tudi do tisoč dinarjev. Za poročanje s srečanja Cvctkovič - Maček Pa smo dobili posebno navado deset tisoč dinarjev in *a tisti denar si takiat lahko celo leto študual v Ljubljani. Po vojni sem bil še dolga leta dopisnik Dela z Bleda, čc-PTav sem bil redno zaposlen na občini." 'udi s» let , ■ p« ste bili aktivni Wt?" hhisk*m veslaškem |IOrt« «n v barbara. "Tako je. Že od prvih začetkov veslaškega športa leta 1049 pa do zadnjih let sem aktivno sodeloval pn organizaciji vseh velikih tekmovanj, bil sem član mnogih veslaških organizacij, tudi mednarodne. Prav zdaj sem končal s pisanjem knjižice o razvoju veslaškega športa na Bledu in upam, da bo izšla še do jeseni." To pa ne bo vaša prva knjiga. "Pred dvema letoma sem napisal knjigo o razvoju blejskega turizma od Riklija naprej z naslovom Bled, ti moj Bled. Razmeroma pozno sem se začel zanimali /a lokalno zgodovino Bleda in okolice. Tako sem v knjigi opisal prve nosilce lukajšn jega turizma, razvoj izgradnje hotelskih hiš in počitniških vil, razvoj kulturnega življenja. Vse to sem študiral ljubiteljsko, saj nisi, m zgodovinar Sicer pa še naprej zbiram gradivo in imam v načrtu dopolnitev knjige z opisom upravno-političnega razvoja Bleda, pa tudi s predstavitvijo nekaterih domačinov, ki so veliko naredili za kraj. Poleg tega pa je moja velika želja, da bi Bled dobil monografijo, v kateri bi bila zajeta vsa krajevna zgodovina." Kako gledate na razvoj blejskega turizma danes v primerjavi s časi pred drugo vojno? 'V tridesetih letih smo na Bledu prirejali največje teniške turnirje z najboljšimi igralci Evrope. Imeli smo štin igrišča in tribuno in prvi teden v avgustu je bil vedno vrhunec sezone. Tu so fotekali tudi največji šahovs-i turnirji na svetu. Prihajali so bogati ljudje, diplomati, zvezde... Danes pa vsega tega nimamo. Bled smo pokvarili z množičnim turiz mom Angležev, ki so sicer prijetni ljudje, a zelo nizkega ranga in nezahtevni. S tem smo odvrnili ostale sloje in danes bi bili veseli, če bi pridobili srednji sloj. Poleg tega bi morali privabiti mlade ljudi, ki imajo danes denar, morali bi poskrbeti za njihovo zabavo. Mislim, da nimamo pravega koncepta, ne vemo, kaj bi radi. Dokler bomo imeli le 2500 postelj ob 6000 prebivalcih Bleda. Bled ne bo mogel živeti od turizma. Razmerje bi moralo biti vsaj 21, kot je v svetovnih letoviščih. Poleg tega pa se bojimo mladih ljudi z novimi, svežimi idejami, ki bi turizmu dali nov zagon. • U.Peternel Še dve ovci do norme Medveda v Srednjem vrhu čaka odstrel Če bo medved (ali več medvedov) raztrgal v Srednjem vrhu še dve ovci, bo država dala dovoljenje za odstrel. Domačini pravijo, da medved na tem območju nima pogojev za življenje, saj so planine obljudene. Gozd Martuljek, 31. julija - Kmetje iz osmih ubitih ovcah bo dala dovoljenje za Srednjega vrha in lovci Lovske družine odstrel in tudi tu poravnala škodo. Kranjska Gora so se na pobudo občine Predstavniki države so med drugim Kranjska Gora sestali na skupnem sestanku dejali, da predvsem zaradi sosedov, Avstrij- cev in Italijanov, kjer jim menda niti na misel ne pride, da bi prosili za dovoljenje za odstrel medveda, ne morejo dovoljenja kar tako izdati. Sosedje si neznansko želijo, da bi se medved tam naselil: če pa slišijo, da smo na naši strani ustrelili medveda, se posreduje celo na meddržavni ravni, s pismom našemu premieru dr. Janezu Drnovšku.. Vse to so kmetje razumeli, vendar je bilo njihovo stališče razumljivo povsem drugačno. V jeseniški občini je sedem rejcev ovac, od tega so štirje v Srednjem vrhu. Ob prisotnosti nevarnega medveda se bo stalež plemenskih ovac zmanjšal, saj jih bodo rejci jemali iz planin. Skupna škoda, ki so jo zaradi medveda ocenili v Gozd Martuljku, kjer je pobil šest ovac, znaša 2 milijona 700 tisoč tolarjev. Ne nazadnje se je zmanjšala tudi kvaliteta mrve, saj so kmetje morali iskati ovce namesto da bi kosili. V Srednjem vrhu je kot na visokogorskem območju to še kako pomembno, saj je delajo v neprimerno težjih razmerah kot kmetje v dolini. Medved je res državna last, so dejali domačini, vendar koliko je potlej vredno naše življenje, če smo nenenhno izpostavljeni nevarnosti in imamo zaradi medveda samo škodo? Za medveda tu ni prostora, saj navsezadnje nima na območju Lovske s predstavniki kmetijskega ministrstva in ministrstva za okolje in prostor. Razlog: kmetje, ki jim medved dela škodo, zahtevajo njegov odstrel, svetovalec vlade Anton Simonič, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Franc Feltrin in državni podsekretar v ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc pa so vsi menili, da je medved v naravnem okolju nacionalni in ne lokalni problem, saj se tudi Slovenija po zgledu zahodnih sosed zavzema za sobitje človeka in zveri in je zato vsak problem treba reševati tudi iz tega vidika. Mladen Berginc je poudaril, da v Sloveniji hočemo v Evropo, vendar pa s standardi hudo zaostajamo, tudi na področju varstva narave. Evropa je že pred dvajsetimi leti sprejela konvencije, ki opredeljujejo avtohtono ohranjanje živalskih vrst in koncencije o vrstah, ki migrirajo in imajo svoje poti - za naše pndruženo članstvo k evropski skupnosti je zatorej pomembno, kako je varovano naše živalstvo. Slovenija se mora zavzemati za ohranjanje redkih živalskih vrst - to je ne nazadnje prednost, saj nam bo le tako Evropa pripravljena - tudi finančno -pomagati. Medved se bo pojavljal v Sloveniji vse dotlej, dokler bo stik z Gorskim Kotarjem, medved hlača tudi po družine Kranjska Gora nobenih pogojev, Koroškem. Medved - tako so govorili saj so kraji preveč obljudeni. Vprašanje je[ predstavniki države v Gozd Martuljku - kaj bi se zgodilo, če bi medveda na ljudem ni nevaren, saj na Notranjskem sprehajalnih poteh srečali turisti, ki letuje-hodijo medvedi čez cesto vsak dan, pa se jo v Kranjski Gori. nihče ne razburja. ..Lani so v Kobaridu po Kakorkoli že: vsak je ostal pri svojem osmih ubitih ovcah zaprosili za dovoljenje prepričanju. Predstavniki vlade pri tem, da za odstrel, nato se je pojavil spet drug se medved ustreli šele tedaj, ko bo raztrgal medved v Trenti. Država je vso škodo osem ovac, kmetje pa pri tem, da mora poravnala in tako bo ravnala tudi v država poskrbeti za ustrezno povračilo primeru medveda v Srednjem vrhu: po škode. • D.Sedej Kranjska noč Vremena Kranjcem bodo se zjasnila... Tako so upali vsi, ki so se v petek in soboto zvečer zbrali na kranjskih trgih. Dež je v petek poskrbel, da so odpadle skorajda vse organizirane prireditve, nekoliko bolje je bilo v soboto. Kranjska noč se zgodi ie dvakrat v letu. Dve poletni noči se Kranjčani in seveda vsi drugi Gorenjci zberejo na kranjskih trgih ter veselo rajajo. Rajajo, če... . .če seveda premočno ne dežuje. Organizator mi je v pogovoru teden dni pred prireditvijo sicer obljubil, da vreme bo. da ga bodo uvozili, če ne bo težav s carino. Težave so očitno bile, saj je v petek zvečer na Čase milo rečeno lilo. Kalifornije! so jadrno pospravili svojo opremo, Kranjčani nikakor niso dočakali izbire mistra, modna revija pa bo morala počakati na drugo priložnost in boljše vreme. Kljub temu dež veseljakov ni motil v preveliki meri, kar nekaj jih je vztrajalo vse do jutranjih ur. Pričakovanje sobotnega večera je bilo seveda napeto Čez dan je nebo vodo kar dobro držalo, zvečer pa... Ja zvečer je seveda spet začelo rositi. Čisto narahlo, kot osvežitev, kar pa vsega vajenih Gorenjcev niti ni motilo preveč. Šov je stekel, Monro-jevci so zaigrali, ljudje zaplesali, pivo pa je, kot se za tako prireditev spodobi, teklo v Sobotni večer. Nekaj kapljic deževne osvežitve je pravi balzam za pregrete glave. Glasbe J« dovolj, izbira velika, grla pa po stari navadi suha. Zelja se je tako tudi najbolj očitno za vreme na nekako uspela noči potrebno plačati tu" potokih. Pisani baloni, sladkorna pena, znane speciali-tete na žaru in še in še Kar šest različnih glasbenih ieper-toarjev je bilo na voljo, vsi naenkrat seveda, enoglasno. zagrizenim . uresničiti Druga najbolj nora noč v Kranju je minila dokaj mirno, brez hujših šokov in pretresov. Za njo ni Petek zvečer. Dež. Najbolj vztrajni se drenjajo pod nadstreški točilnih pultov, muzikantje so odšli domov. Dogajanje so neprenehoma ostalo praktično ničesar, še spremljali le redki, za druge plastične kozarce so komu- je bil program pač samo nalci še pred jutrom uspeli podlaga za dviganje vrčkov. odpeljati. V prihodnje bo carino, sicer pa je bila deže?' na osvežitev po zares pasji" dneh prav dobrodošla. Goj' tinci med preštevanjem p0'' nih sodov piva najbrž mislijo tako. I Spehar, foto G. šinik Poletne prireditve v Bohinju Prikaz starih bohinjskih običajev V soboto so se Pod skalco začele turistične prireditve z etnografsko vsebino - Prihodnji konec tedna vasovanje in kmečka ohcet Bohinj, 29. julija - Bohinjski turistični delavci so se tudi letos odločili popestriti svojo turistično ponudbo. V soboto so tako na prireditvenem prostoru Pod skalco pripravili prvi večer z naslovom Pod bohinjsko marelo, prireditve pa bodo odslej potekale vsak konec tedna. Prireditve bi se morale začeti že v petek, a je zaradi dežja odpadel Bohinjski večer v organizaciji Turistične zadruge Bohinj. V soboto pa se je kljub hladnemu večeru Pod skalco nabralo kar precej gostov Bohinja in njihov navdušen odziv je pokazal, da so očitno željni vsakršnega dogajanja, ki bi poživilo počitniške večere. V kulturnem programu so se predstavile vse bohinjske folklorne skupine, dve otroški in dve odrasli, vsaka z venčkom različnih plesov. Nastopili so bohinjski igralci v dveh dramskih sekcijah Po besedah tajnika TD Bohinj Marjana Mateja točnih podatkov o trenutnem števitu gostov v Bohinju nimajo. Hoteli so zasedeni podobno kot lani - 80- do 90-odstotno. V zasebnih sobah je obisk nekaj slabši kot lani ob tem Času. Sicer pa so bohinjski turistični delavci optimistični, saj glavna sezona šele prihaja, največ tujih gostov pa prihaja iz Nemčije, Avstrije, Belgije in Nizozemske. in dva domača pevska zbora. Predstavitev bohinjske kulture je popestrila skupina predic iz Srednje vasi, ki je prikazala ohranjeno tradicijo predenja. Glavni organizator prireditev je Turistično društvo Bohinj. Tajnik društva Marjan Matej pravi, da je bila tovrstna predstavitev bohinjske kulture dolga leta tradicija Po nekajletnem premoru so jo lani spet oživili in jo nameravajo ohranjati še naprej. Glavni namen je zbrati na enem mestu vso bohinjsko kulturo in jo predstaviti tako domačim kot tujim obiskovalcem Bohinja. Tudi na ta način naj bi se ohranjalo kulturno izročilo, obenem pa popestrilo poletne večere. Ze prihodnji konec tedna tako pripravljajo še posebej zanimiv večer vasovanja in kmečke ohceti, ki v Bohinju poteka že kar štirideset let. Še naslednji konec tedna bo na sporedu kresna noč, nato srečanje narodnozabavnih ansamblov - skratka, v TD Bohinj obljubljajo, da Bohinj poleti ne bo spal. In čeprav so prizadevanja bohinjskih turističnih delavcev pohvalna, bi vseeno mogoče morali poskrbeli tudi za pestrejšo gostinsko ponudbo. V soboto Pod skalco so se obiskovalci morali zadovoljiti s "tradicionalnimi" čevapčiči in pleskavicami, marsikdo pa bi verjetno z veseljem poskusil kakšno domačo bohinjsko dobroto. Za obiskovalce pa je pomemben tudi ta podatek, da parkirnino v Bohinju prenehajo pobirati ob 17. uri in tako za vse prireditve Pod skalco parkirnine ne bo, v TD pa opo/arjajo. naj obiskovalci upoštevajo pro metni režim. U.Peternel Obiskovalcem gora in planinskih postojank po Gorenjskem Planinska izkaznica omogoča znatne popustf Tudi za letošnjo sezono je Planinska zveza Slovenije opredelil*.^ pogoje, kijih morajo planinska društva upoštevati pri cenah prefl°, v planinskih postojankah, pri ceniku osnovne prehrane in pij* Kranj, 1. avgusta - Za mesec avgust velja, da je glede obiska v gorah (in s tem navala na planinske postojanke) vsako leto rekorden. Zato za vse, ki se še boste podah na planine in gore, na kratko o sklepih Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (PZS), ki je pred dobrim mesecem določil pogoje gospodarjenja s planinskimi postojankami. Planinska zveza je za prenočevanje določila najvišje cene, ki znašajo: v planinskih postojankah 1 kategorije 2 200 tolarjev v sobah z 1 - 4 posteljami oziroma 1.400 SIT v planinskih postojankah II kategorije. Za prenočevanje v sobah s 5 - 8 posteljami v planinskih postojankah I kategorije je PZS kot najvišjo nočnino določila znesek 1.750 SIT (oz. 1.000 SIT po osebi za prenočevanje v planinskih domovih II. kategorije). Za skup na ležišča v postojankah I. kategorije je določena cena L100 Sil in 800 -Sil v planinskih postojankah II kategorije. Vse tc cene so t.i. "polne cene", bie/ popustov in so določene kot najvišje, planinska društva kot oskrbniki planinskih postojank (ali pa njihovi zakupniki) pa so jih dolžni brez Izjem upoštevati. Večina koristi popuste /.a prenočevanje v planinskih postojankah se splača imeti veljavno planinsko izkaznico To redni obiskovalci gora vedo že dolgo -dejstvo pa je, da je / letošnjimi sklepi PZS prejšnji 50-odstotni popust /a prenočevanje v planinskih postojankah / Izkaznico Planintkc EVeZC ali drugih planinskih organizacij, sčlan-jenih v U1AA. znižan na 40 odstotkov Dodaten, najmanj 10-odstoten popust velja za tiste obiskovalce planin, ki imajo * im ekološke spalne vreče, torej lastno p°s no. Prejšnji 60-odstotni popust za prcnočev^, mladih planincev, alpinistov, planinskih^, nikov, članov G RS, gorske straže, mark3 J, tov in nadzornikov Zavoda TN* ^ prenočevanje na skupnih ležiščih p'8"1" f postojank je v letošnji sezoni znižan f odstotkov. S posebnim priporočilom PZS ^/"Jjjji' ninskim društvom oziroma njihovim *°^ jam, ki skrbijo za oskrbovanje Plan' $nJ' postojank, pa je seveda tudi v le fc gorniški sezoni zagotovljeno brezplačn nočišče gorskim reševalcem in markam ^ p med akcijo, prav tako pa pl»nu^StV gorskim vodnikom, ki vodijo organ' skupine Upravni odbor PZS je junija določil *J najviškje cene osnovne prehran' ^ pijače v planinskih postojankah. » g naj cena enolončnice z mesom ne smela presegati 6S0. - tolarjev * P1*"*^ kih postojankah I. kategorije ollT°0(. S00. tolarjev v postojankah H *J~JJ/ ije. Čaj v planinskih domovih ne hi **\ biti dražji od 80 - SIT »' pl*""* postoiankah U kategorije PjJJ'g / 120 SIT v postojankah, "^"^(it" kategorijo po meri P/S lih, ki jih j rniru m sprostitve O vsem se lahko pogovorite na recepciji hoteia Planja ali v hotelu Dobrava v Zrečah. Da je Pohorski dopustnik, kakor piše v glasilu, namenjen "sončni strani življenja", potrjuje tudi dejstvo, da so turisti glasilo že vzljubili in je postal prijetno počitniško branje, če ste se odločil' naužiti lepote Rogle in Term Zreče smo prepričani, da boste tudi s pomočjo Pohorskega dopustnika kraj vzljubili in se tja še vračali. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava male plastike Andreja Pibernika. V galeriji Bevisa je odprta razstava slikarjev Lojzeta Spacala, Jožeta Ciuhe, Andreja Jem ca in kiparja Draga Tršarja. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je v avgustu odprta vsak dan, razen sobote, od 14.30 do 17.30. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled kiparska razstava akad. kiparke Sabe Skaberne. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava Mesto Radovljica *95. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale na likovnih taborih na Pokljuki. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara so na ogled fotografije članov Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Marjan Belec Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja- TRŽIČ -V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič. KAMNIK - V gradu Zaprice je so na ogled likovna dela I. Mednarodnega bienala akvarela. MENGEŠ - V Galeriji mežnarija ie na ogled razstava ob devetdesetletnici smrti mengeškega rojaka pisatelja Janeza Trdine. OBRAZ JESENIŠKEGA VSAKDANA Jesenice - V razstavnih prostorih Kosove graščine danes, ob 19. uri odpirajo razstavo fotografij z naslovom Obraz jeseniškega vsakdana. Na razstavi, ki je posvečena 70-letnici organizirane fotodejavnosti na Jesenicah, pripravila pa sta jo Fotoklub Andrej Prešeren in Muzej Jesenice, se predstavlja 26 avtorjev z 72 fotografijami. Toliko jih je namreč strokovna žirija v sestavi Nataša Kokošinek, Marko Aljančič in Marjan Kukec, tudi odbrala izmed več kot dvestotih, kolikor jih je 57 avtorjev poslalo na natečaj. Na današnji otvoritvi bodo najboljšim podelili tudi nagrade in diplome. Nagrade prejmejo: prvo nagrado - Marjan Debelak, drugo - Tatjana Sonc in tretjo - Sandi Novak. Diplome prejmejo: Adi Fink, Goran Misir in Gašper Svetlin. Avtorji najboljših mladinskih fotografij pa so: Tea Arlič - prva nagrada. Šandra Škoda - diploma in Darja Jeglič - diploma. Razstava bo na ogled do 26. avgusta letos. • L.M. OKARINA ETNO FESTIVAL Bled - Naslednji teden, 8. avgusta, se s koncertom v Murski Soboti začenja letošnji 5. Okarina etno festival, ki bo trajal do 14. avgusta. Že nekaj let se festival etno glasbe, ki se je rodil na Bledu, dogaja po vsej Sloveniji. Letos bodo etno prireditve, razen na Bledu, še v Bovcu, Črni na Koroškem, Dravogradu, Metliki, Murski Soboti in Slovenj Gradcu. Na petnajstih koncertnih večerih se bodo letos predstavile izključno tuje glasbene skupine, ki gojijo etnoglasbo Med petimi skupinami sta letos dve madžarski, ena Španska in portugalska, razen tega pa še ena Švedska in finska. La Musgana je španska tričlanska skupina, ki igra ljudsko glasbo zahodnega dela Kastilje. Skupina je nastopala na vseh pomembnejših Španskih festivalih, ima tudi nekaj nagrad in gostuje po Evropi. Portugalska skupina Realejo s petimi Člani je nastala pred petimi leti kot posledica raziskovanja in poskusov oživljanja svojskih portugalskih ljudskih glasbil. Madžarski Okros ansambel igra ljudsko madžarsko, romunsko, cigansko, rusinsko in slovaško glasbo karpatskega bazena. Klasično izobraženi Člani skupine, ki je bila za svoje dosežke nagrajena z naslovom Mladi mojstri ljudske glasbe, študirajo in zbirajo glasbo vaških glasbenikov Nastop madžarske pevke Marte Sebestven, ki veljake vrsto let za vrhunsko izvajalko ne le madžarskih ljudskih pesmi, bo prav gotovo nekaj posebnega Pevka, ki si je pred leti z nastopom v ročk operi kralj Štefan pridobila tudi naslov madžarske ročk pevke leta, to poletje jo znova poje v Budimpešti na Margaretinem otoku, nastopa tudi s številnimi folk glasbeniki tako doma kot po vsem svetu, v Sloveniji pa bo pela z obema madžarskima ansambloma. Madžarski ansambel Vujičič si prizadeva ohranjati bogato Rlasbeno izročilo južnih Slovanov, Srbov in Hrvatov na ladžarskem. Izvrstni glasbeniki so doslej gostovali po vseh pomembnejših evropskih folk festivalih, na Bližnjem Vzhodu ter v Avstraliji. Tradicionalne švedske gosli s tipkami - nvckelharpa, viola in kitara so inštrumenti švedske skupine VSsen, ki nastopa po Evropi in snema plošče. Olov Johansson z nazivom mojster glasbe, je leta 1990 postal prvi svetovni prvak v igranju na m do tletna pevka Kersti Štabi. Za finski ansambel s pevcem Folkkarit, je bil letos razglašen za folk skupino leta na Finskem, posnel pa je tudi že nekaj plošč, jc značilen novi agresivni rockovski folk slog, s katerim Še vedno akustično izvajajo stare balade. Blejski del etno festivala se bo odvijal v Zdraviliškem parku in sicer v soboto, 12., nedeljo. 13., m v ponedeljek, 14. avgusta, vsakič ob 21. uri. • L.M. LUTKE MALO DRUGAČE Kranj - V okviru poletnega lutkovnega festivala na vrtu gradu Kieselstein bo v četrtek, 3. avgusta, ob 19. uri na sporedu zanimiva lutkovna delavnica. Jelena in Igor Cvetko iz Ljubljane bosta najmlajšim povedala lutkovno pravljico na drugačen način Izbrala sta beneško pravljico o Grdini in lisici Otroci bodo z nasveti in ie kako drugače pomagali izdelati lutko, spoznali pa bodo še kakšen zanimiv glasbeni inštrument. nvckelharpe. Z ansamblom do nastopila nadarjena osemnajs- Marko Pogačnik je litopunkturne kamne postavil tudi na Jesenice ZA DRUGAČNO PODOBO MESTA Pravi energetski center Jesenic je na Stari Savi - že leta 1984 z občinskim odlokom razglašeni za kulturni in zgodovinski spomenik - nadomestni pa se je začel razvijati v Spominskem parku. Marko Pogačnik je z litopunkturnima kamnoma povezal oba, že v prihodnjem letu bo na Jesenicah stal še tretji. Jesenice, 28. julija - Svečane predstavitve litopunktur-nih kamnov v Spominskem Jarku in na Stari Savi na esenicah se pretekli petek, morda zaradi deževnega vremena, ni udeležilo prav veliko ljudi. Tisti, ki pa so vendarle prišli, so z zanimanjem in naklonjenostjo poslušali Marka Pogačnika, ki jim je nakazal eno izmed možnih poti za ponovno oživitev mesta. Kamniti skulpturi, ki po novem tudi estetsko krasita Jesenice, sta zaključek daljših prizadevanj, katerih glavni cilj je večja harmonija okolja in kvaliteta postora. Marko Pogačnik je namreč tu kar tri leta predaval o duhovnem zdravljenju zemlje in se skupaj z mnogimi, ki tu živijo, spraševal, kaj bi lahko dobrega storili za mesto. Projekt je, pOsSebej na Jesenicah, vsekakor upravičen. Posledice hitre industrializacije so bile v lep; dolini Save Dolinke za naravo, pokrajino, človeka in življenje nasploh očitno katastrofalne. In ne le to. Marko Pogačnik pojasnjuje, da je prav reka Sava hrbtenica Slovenije, dolini Bohinjke in Dolinke pa ji kot glava vsega dajeta še poseben pečal. Mesto, tako neskladno s svojo okolico, je dolga desetletja v tam oziru predstavljalo blokado. Na reki, ki m le fizična energija, temveč po prepričanju Marka Marko Pogačnik, kipar, ki se zavzema za to, da bi živeli v boljšem okolju in z njim, ob litopunkturnem kamnu na Jesenicah košček zemlje in življenj3 napaja z energijo. "Tega # večina komaj zaveda, ker Je znanost v zadnjih letih vsf prenesla le na fizični nivo. obžaluje Marko Pogačnik- ? ima, glede na svoje zavedaj o pomembnosti oživljanja^ Stara Sava je prostor, " katerega je bila narava koč povsem izgnana. Odlo? tev za revitalizacij0' podkrepljena z dodatnim & ergetskim potencialom, J. velik korak k drugačni, Pn' južnejši podobi mesta, i* P, prepričanju Marka Pog^"', ka tudi pomemben kor«* drugačni podobi Slovenifa jačanja vitalnoenergetsk* ^ kov, v svoji delavnici $e * kamen, ki čaka na svoj ProSJJj v mestu. Tega mojster za seoj še ni določil, načrtuje pa. °J bo na Jesenicah stal lc. prihodnjem letu in bo z Tv stoječima na Stari Savi t>j. Spominskem parku tvori! »' kotnik, ki ima kot osnovna^ najmočnejša oblika v ProSl vabij,. alal°ge. s katerimi Slovi na Petnice - tako v SH0' kot bližnjo in od- i istirr?3 ° tU'ino Nekatere so enčnosti Kompasovih cen pri dodatni ponu dbi. Skratka, imeli smo zaupanje v Kompas Holidavs, ki pa smo ga nato dokončno izgubili ob povratku domov. Napisali smo namreč pritožbo in zahtevali nazaj denar za uničene počitnice, vendar pa smo dobili (po dveh posredovanjih) odgovor, da nam pač priznajo le vračilo povratne letalske karte za l •••«» imeni poznane Že več ,et. druge so po osamosvojitvi JJ* spremenile ime, neka-nx so Pov'sem nove. Tokrat Ja* namen ni raziskovati, [akšne počitnice ponujajo in *a*šne so njihove cene (če-fjv je ob ogledu katalogov jjoi lo včasih zanimivo), pač pa smo hoteli ugotoviti, kako J zaščiteni potniki, ki pn Tncijah plačajo svoje počit-nice- Nekateri se namreč Z tyh vrnejo zadovoljni z obeljeno storitvijo, drugi pa Pošteno razočarani. ^mesto udobnih ^rtmajev ob morju, Udobni daleč od plaže I Primer bi bil lahko tudi ^Šljen (saj je po izjavah m potrošnikov Slovenije :el° običajen), vendar pa je ioft PreverJen na 'astnl v začetku aprila smo se po ^eljitem premisleku in primerjavi cen pri nas in v tujini s Spelji (skupaj dve šliri-Jjnjki družini) odločili, da * ,*4 dni zakupimo aparl-J25 Playa del sol na Ibizi. V ^dsezoni še ni vročine, cene ugodnejše in zato smo na ™ odšli že 24. junija. Seveda 2J Prej poravnali celoten iav- lelovanJa (del ob pride? apnla' ost-al° Pred o4"0" en ček pa smo napisali ledino julija (vendar smo LPlav, lako morah dati v Poslovalmci Kompas Holiday. tudi iJu)-Tam so nam dah che 0 imenovane vou-b0']e m nam zagotovili, da tik w ih želenc apartmaje srpS-.morJu>le 700 metrov do itrta Ča Ibl/e- * otroškim p\J m m vserr» drugim, kar v ts suko in opisom ponujajo K Katalogu Poletje 1995 pri NO avsu. na Ibiln0 pozno zvečer prišli Pov so nas namestili v V^ kot ^Uiil! apartmajih, J Kilometer oddaljenih ^»Henil04 kot tri kilometre °lro$fceo °d mesta- brcz N uao? l£nSča..... Hitro e)obuf°tov,h> da to ne mor- lSievlS-xlmarlmaii' čcPrav ^8WawiSlCka Alenka Kavčič tov tf> J\la: da smo vplačali Lk Pa smo k ,e°0j katalog "tleli Jutro. nam ko >g je sreči in nabil pač C. Wrt„!an...P^dvsem v ^ SIHlE0 Posedovanju da ni bilo težko ugoto-raju :*mo Povsem v drugem ' rhnaj,hPr''dvscm v dru8ih VP'ača„: >art,, »Jšnji agenciji viajei S Vato dobih apart il^kaj bliže (čeprav so ^ ma?dnooddalJcniveč kot S?1 tli IrM °d moria in več PredvSPT'ne,'e Od mesta) in Sern približno taklnc J. Kaj pomaga razkošen barvni katalog z opisom počitniških kapacitete, ko pa te potem namestijo v hotel, ki ga v ponudbi sploh ni ?! kot smo jih želeli (saj so bili prejšnji tik nad smetiščem in povsem neudobni), vodička pa nam je le priznala, da so naši (aprila vplačani) apartmaji zasedeni in nam za izgubljeni dan (pritožbe na agenciji, ponovna selitev) celo odobrila brezplačen izlet. Najbrž bi razumeli težave agencije, ki nam jc dodelila neprimerne nadomestne apartmaje, če bi sc nam vodička za to opravičila in nam pač povedala, kakšno je stanje, ne pa, da so nas hoteli pretentati in so nam (kot piše v katalogu "možnosti spremembe hotela pri pogojih letovanja") šele na naše pos redovanje vendarle dali apart-maje enake ali višje kategorije, kot smo jih vplačali. Če ne opisujem slabe volje, razburjanja in uničenega za* tetkl počitnic ter dodam le piko na i, ki smo jo doživeli tik pred odhodom, ko nam je vodička povedala, da moramo vrniti (že plačano) karto najmlajšega 6-letnega sina (ker so menda prodali karto preveč), in da bo moral sedeti v naročju (zato smo morali več kot uro kot kriminalci, ki hočemo otroka pretihotapiti na letalo, čakati na letališču pri vstopnem okencu), naj bo opisovanj primera dovolj, čepi a v bi se (i/ izkušenj) dalo k marsikaj napisati o nekonkur otroka (ki je na koncu po več kot uri pregovarjanj vendarle smel sedeti v naročju), stroške vodičke (ki ni korektno opravljala svojega dela) in stroške za prvo noč v neprimernih apartmajih. Na vse ostale stroške in sitnosti, ki smo jih imeli, da smo vendarle dobili primernejši (a še vedno ne pravi apartma), pa so seveda pri Kompas Holidav-su "pozabili". Ker smo pač počitnice plačali, nimamo več možnosti (razen prek sodišča, kjer pa vemo, kako hitri so postopki), da denar za uničen dopust izterjamo nazaj. "Klasični" primer iz pisarne Zveze potrošnikov Slovenije Kljub temu da je trenutno šele vrhunec turistične sezone, in da se mnogi na počitnice šele odpravljajo, pa imajo v pisarni Zveze potrošnikov Slovenije za kar številne tele-lonske klice in pismene pri-tožbe razočaranih dopustnikov. "Moram reči, da me je v zadnjem letu, dveh letih, zelo presenetilo dejstvo, da jc bilo med vsemi agencijami največ pritožb ravno /oper Kompas Holidavs. Kompas je pač vedno slovel kol najbolj kvalitetna agencija in je tudi veljalo, da je nekaj dražja, vendar pa, da se to izplača, ker je res kvalitetno izveden program. Vendar pa smo v zadnjem času prejeli toliko pritožb, da je to nekaj neverjetnega v nasprotju z dragimi agencijami. V zadnjem času iz Kompasa tudi ne odgovarjajo tako, kot bi morali in na odgovor na pritožbe dostikrat moramo čakati zelo dolgo. Odgovori, ki pa jih nato dobimo, pa so praviloma dosti neugodni glede na to, kar mi zahtevamo," pravi Jure Markič iz Pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije. V pisarni zveze potrošnikov pa je zgoraj opisani primer tako rekoč "klasika" pritožb. "Gre za to, da agencije spremenijo program tako, da potnika namestijo v drug hotel, kot je bil obljubljen, da je ta hotel v drugem kraju, da je recimo bolj oddaljen od plaže, da je precej bolj oddaljen od mestnega središča... V glavnem, ne izpolnjuje tistih pogojev, ki so bili bistveni, da se je potnik odločil za letovanje ravno preko te agencije. Ko pa govorimo o potovanjih, pa so navadno vzrok za pritožbe spremenjeni programi, ko se ne opravijo določeni ogledi, kot so obljubljeni, naredi se celo, da je kakšen program potovanja povsem spremenjen," pojasnjuje Jure Markič. Kaj pa zavarovanje? Večina turističnih agencij denar od potnikov pobere vnaprej. Pri nekaterih je, zaradi konkurenčnosti, moč plačati na obroke, vendar pa, če vplačate tretjino ob prijavi, pol pred odhodom in ostalih dvajset odstotkov s Čekom, vnovčljivim čez mesec dni, vseeno v rokah nimate nobenega "aduta" za pritožbo. Tudi ček, ki ste ga vplačali za kasnejši datum, namreč pustite agenciji in ga lahko vnovči takoj po vpisanem datumu. Tako se agencije "zavarujejo", da se po neuspelih počitnicah ne bi pogajale za katerega od obrokov, vam pa ostane le dolg nos in upanje na kolikor toliko ugodno rešeno pritožbo. "Če bi potnik lahko del izleta ali počitnic plačal po prihodu domov, bi bil to prav gotovo določen "pritisk" na agencije, da bi se potrudile izpeljati program, kot ga obljubljajo. Vendar pa so le izjema agencije, kjer je moč del počitnic plačali kasneje. Tako potniku ostane, ko se nezadovoljen vrne domov le, da v osmih dneh napiše pritožbo in čaka na to, kakšen odgovor bo dobil. Ravno to tudi največkrat svetujemo potrošnikom, ki se obračajo na našo pisarno in želijo izvedeti, kaj lahko storijo. Ne obstaja pa zavarovanje neustreznih počitnic, kot je to naprimer v primeru odpovedi," pravi Jure Markič in pojasnjuje, da tudi pri zavarovanju odpovedi letovanja ni vedno tako, kot potrošniki pričakujejo: "Od že vplačane cene letovanja agencija v primeru zavarovanja vrne denar le, če je odpoved upravičena (smrt, bolezen...), ne pa, če se je potnik morda premislil. Celo v primeru, da gre za upravičeno odpoved, zadrži dejanske stroške že prijavljenega izleta. Ti stroški pa so včasih celo enaki ceni celotnega aranžmaja. Tudi takšne primere smo že imeli." • V.Stanovnik Slovenija stabilna država in zanesljiv plačnik Tolar bo zunanje konvertibilen Kranj, 31. julija - Na priporočilo Banke Slovenije je vlada minuli četrtek sklenila s 1. septembrom formalno uvesti konvertibilnost tolarja v tekočih mednarodnih transakcijah, kar je bolj znano kot zunanja konvertibilnost valute. Za posameznike in gospodarske družbe to bistvenih sprememb ne prinaša, tolar se bo verjetno znašel na tečajnih listah v državah, kjer tolarje kupujejo pred odhodom na dopust, za svet pa je to vsekakor sporočilo, da je Slovenija stabilna država in zanesljiv plačnik. Vlada je sklenila prevzeti obveznosti po 8. členu statuta Mednarodnega denarnega sklada, kar formalno pomeni uvedbo konvertibilnosti tolarja v tekočih mednarodnih transakcijah. To je seveda odraz finančne stabilnosti države, ki s tem zagotavlja, da bodo vse transakcije v mednarodnem plačilnem prometu opravljene pravočasno. Zato morajo biti seveda devizne rezerve zadostne, slovenske pa zdaj zadoščajo že za štiri do petmesečno financiranje uvoza. Slovenija torej ne bo več omejevala tekočih zunanjetrgovinskih plačil, kar navzven zveni kot zagotovilo, da je stabilna država in zanesljiv plačnik. To seveda pomeni tudi zaobljubo, da ne bo sprejemala omejitev pri odplačilu glavnice in obresti tujih posojil. Pogajanja s komercialnimi bankami glede odplačila "starih" posojil so torej že tako daleč, da je zagotovljena dvetretjinska večina za sklenitev ločenega sporazuma, dogovor naj bi bil sprejet mesec dni po uvedbi zunanje konvertibilnosti tolarja. S tekočo konvertibilnosti tolarja bo Slovenija v Mednarodnem denarnem skladu dokončno izstopila iz kroga najrevnejših držav, kamor po makroekonomskih rezulutatih in kratki, toda zelo uspešni denarni zgodovini, tudi ne sodi več. Pridružila se bo 102 članicam, ki so se do letošnjega junija odločile za tak korak. S tem dejanjem se bo povečal tudi posojilni ugled Slovenije, zato naj bi bila bodoča posojila cenejša. Povprečne obresti pri uradnih tujih kreditorjih (Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj itd) so bile maja letos 7,8-odstotne, kar je toliko kot pred tremi leti, lani in predlani pa so bile celo nekaj nižje. Slovenija pa bo nasploh lahko bolj vpeta v mednarodne finančne trge. Finančni minister Mitja Gaspari je že napovedal, da bodo izdali vrednostne papirje in jih V začetku prihodnjega leta prvič javno ponudili na mednarodnem finančnem trgu. Uvedba zunanje konvertibilnosti tolarja za posameznike in gospodarske družbe bistvenih sprememb ne bo prinesla Tolar se bo verjetno znašle na tečajnih listah nemških, avstrijskih, italijanskih in čeških bank, kjer jih bodo ljudje kupovali pred odhodom na dopust. Kdor bo videl tolar na tečajni listi nemške banke, pa si bo nedvomno dejal, saj imamo res dober denar. Morda bo tudi to vplivalo na še manjšo inflacijo. • M.V. Po izvolitvi novega vodstva Gospodarske zbornice Slovenije Večja samostojnost območnih zbornic in združenj Kranj, 31. julija - Novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je v predvolilnem boju obljubljal večjo samostojnost območnih zbornic in področnih združenje, kar mu je nedvomno prineslo nekaj točk. Čeprav je čas dopustov, novo vodstvo že napoveduje, kako bo to izpeljalo. Inventura dosedanjega dela je pokazala, da mora GZS za povečanje svoje učinkovitosti zagotoviti večjo decentralizacijo delovanja, piše uvodničar v zadnji številki zborničnega glasila Glas gospodarstva. Delna decentralizacija bo izvedena že poleti, nadaljevali pa jo bodo jeseni - v smeri večje samostojnosti in avtonomnosti območnih zbornic in združenj. Zagotovili bodo tudi vključevanje strokovnjakov v delo različnih strokovnih skupin, izboljšati pa bodo morali tudi svoje storitve, skušali pa bodo doseči, da bodo boljše tudi storitve drugih, predvsem države. V tem pogledu že pripravljajo konkretne programe, že za jesensko skupščino oodo pripravili promocijska gradiva. Pripravili pa bodo več poslovnih konferenc, sodelovali na mednarodnih sejmih v sosednjih državah, kjer bodo prevzeli organizacijo skupnega slovenskega nastopa. Službe v območnih zbornicah bodo okrepili s strokovnjaki za promocijo in podjetništvo, saj ocenjujejo, da sta to temeljni nalogi, ki soju uresničevali že doslej. Okrepili bodo tudi službo za izobraževanje, saj z novim zakonom o poklicnem izobraževanju gospodarska zbornica dobiva pomembno vlogo pri uresničevanju programov dualnega poklicnega izobraževanja. Te dni bodo na CD-romu izdali izvozno-uvozni direktorij slovenskega gospodarstva, članicam pa odpirajo neposreden priključek na sodoben poslovno informacijski sistem, ki omogoča pristop do vrste pomembnih poslovnih informacij Jeseni bodo nadaljevali s podjetniškimi šolami in začeli s programom usposabljanja za pridobitev certifikata ISO 9000 v malih podjetjih. TURISTIČNE NOVICE Pohorje - zeleni svet radosti Novi katalog "Pohorje - zeleni svet radosti" zaokroža turistično ponudbo, zato je začetek celovite promocije tega območja, pri pripravi kataloga pa je sodelovalo kar 49 občin, kar je pri nas še prav posebnost. Medregijska skupina za razvoj in promocijo Pohorja, ki združuje štiri regije (mariborsko-podravsko, koroško, celjsko in savinjsko-šaleško) je z izdajo kataloga opravila prvo nalogo, zdaj pa bo potreben dogovor o nadaljnjem usklajenem in strokovnem delu pri razvoju turizma v severovzhodni Sloveniji. Katalog je izšel v nakladi 50 tisoč izvodov, od tega je 45 tisoč izvodov natisnjenih v angleščini, nemščini, italijanščini in hrvaščini, pet tisoč pa v slovenščini. S pripravami so začeli leta 1993, ko se je povezalo tedanjih 17 občin, ki so se odloČile za skupno ponudbo Pohorja, ki mu pravijo tudi zeleni klobuk Slovenije, razteza se od Logarske doline, do Slovenskih goric ter od Koroške do Kozjanskega. Na Pohorju je več kot 10 tisoč turističnih ležišč, kar je tretjina vseh slovenskih turističnih zmogljivosti, najbolj pa je znano po ženskem smučarskem pokalu za zlato lisico in smučišču Rogla. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH - — ----____ « TEST: FORD TRANSIT FURGON 100 Lahkotnost gibanja Ford Transit se je na naših cestah kar dobro ustalil Kljub temu da v raznih različicah po cestah vozi že kar nekaj časa, še vedno deluje sveže. Najnovejša generacija, ki je na naš trg zapeljala v začetku letošnjega leta, obsega kar osemdeset različnih izpeljank. Tokrat smo sedeli za krmilom najmanjšega Transita v furgons-ki izvedbi z nižjo streho ter najmanjšo medosno razdaljo. Testno vozilo je nosilo oznako VAN 100, poganjal pa ga je motor z dvema litroma in pol delovne prostornine. CENA do registracije (5% PD): 37.066 DEM (Summit Motors, Ljubljana Oblika kombija kljub delni lepotni operaciji ostaja klasično tranzitovska, ki deluje nekoliko široko. Poševen nos ostaja eden tipičnih Transitovih razpoznavnih znakov, tokrat je v maniri olepšav celotnega Fordovega programa dobil lično ovalno masko hladilnika. Zadnja vrata tovornega prostora so enodelna in se odpirajo navzgor, pri njihovem odpiranju pa je potrebno uporabiti precej moči in tudi nekoliko spretnosti, saj kljuka za odpiranje skrita v okrasni letvi nad registrsko ta- blico deluje precej trdo. Voznikov delovni prostor že na prvi pogled izdaja fordovsko poreklo. Dvobarvna plastika armature sicer ne dosega žlahtnosti tiste iz osebnih avtomobilov, kljub temu pa je njena kakovost v tem razredu popolnoma zadovoljiva. Armatura novega Transita poleg vseh stikal tokrat nudi tudi nekaj praktičnih dodatkov, med katerimi vsekakor je treba omeniti držalo za pločevinko osvežilne pijače, ter posebno držalo za papirje, ki poskrbi, da ima šofer vse potrebne papirje ves čas urejene pri roki. Volanski obroč je nekoliko debel in daje občutek trdnosti, za lažje obračanje pa poskrbi servo ojačanje Voznik vsa stikala brez posebnih težav doseže z volanskega obroča. Preklop med zasenčenimi in dolgimi lučmi si deli ročico s smerniki, pri čemer bi pri vključenih dolgih lučeh zaradi oddaljenosti ročice nakazovanje smeri lahko predstavljalo manjšo težavo. Voznikov sedež je dober, nastavitve naklona naslonjala ter višine, dolžine pa poskrbijo, da za volanom najdejo prostor tako veliki kot manjši. Zal je manj udobja namenjenega sovozniko-ma. ki se morata zadovoljiti z dvojno klopjo, kateri so vsa-kakršne možnosti nastavitve tuje. Zračenje v kabini je solidno, v višjih hitrostih ventilator postane nekoliko glasen. Vsekakor je treba pohvaliti tudi zunanja ogledala, ki tako s svojo velikostjo kot s posebnimi širo-kokotnimi pasovi omogočajo zares celoten pregled dogajanja za avtomobilom. To, da je Transit furgon namenjen res samo prevozu tovora poleg šetih kubičnih metrov Marketing v turizmu Kranj, 31. julija - Mednarodna organizacija študentov ekonomije in managementa je pripravila seminar o marketingu v turizmu, ki je potekal od 21. do 29. julija. Udeležilo se ga je 50 študentov iz Kanade, Češke, Poljske, Slovaške, Avstrije, Nemčije in Slovenije. V pivem delu seminarja so udeleženci obiskali več turističnih krajev v Sloveniji, med drugimi tudi Vršič, Bled in Kranj, nato pa je seminar potekal v Krkinem hotelu v Novem mestu, kjer so predavanja in okrogle mize potekale na temo izobraževanja v turizmu, kulturne in turistične identitete držav udeleženk, fioslovnem tveganju po globalnih marketinških funkcijah. Jdeleženci so reševali tudi študijski primer Zdravilišča Krka. Sodelovali so predavatelji z obeh slovenskih univerz: prof. di. Tanja Mihalič. prof. dr. Iča Rojšek, prof. dr. Franc Pauko in prof. dr. Boris Snoj ter državni sekretar za turizem Peter Vesenjak in predsednik Nacionalne turistične zveze Janez Širše. Predavali so tudi gostje iz tujine: Lorenta Rossini iz Bologne v Italiji in prof. Kramcr iz nizozemskega Leuvvedena. Tretji del seminarja ima obliko strokovne prakse tujih študentov v naših turističnih podjetjih, kjer sodelujejo pri izdelavi marketinškega načrta, razvojnih študij za vstop podjetja na tuje in domače trge. Sprejeli so jih v Zdravilišču Krka, Termah Ptuj, Zdravilišču Radenci, Postojnski jami ter v hotelih Metropol in Palače v Portorožu. MEŠETAR Subvencioniranje obrestnih mer Slovenska vlada je na osnovi državnega proračuna sPr^efl, uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in raOT kmetijstva ter pridelavo v letošnjem drugem polletju. Uredb2 veljati je začela sredi julija - med drugim predvideva regresiranj obresti pri posojilih, najetih za pitanje govedi in prašičev, zaloge slovenskega vina letnik 1994 in 1995 ter za odkup g102^ in sadja od domačih pridelovalcev za potrebe predelave, v regresa so upravičeni posamezniki in podjetja. Regresira realna obrestna mera, vendar največ do višine 12 odstotK letno. Višina priznanega posojila je takšna, kot jo kaže tabe'8' tovornega prostora najlepše dokazuje notranjost le tega. Edini oblogi, ki ju je testno vozilo v tovornem prostoru premoglo sta bili tisti na bočnih in zadnjoh vratih. Povsod drugje je bilo možnost obloženih stem samo slutiti, vendar pa ima to tudi svojo dobro lastnost, saj je v Špranje med kolesnimi izbolkli-nami in bočnimi nosilci moč shraniti precej drobnarij, ki bi se sicer nenehno "sprehajale" po velikem Transitovem dnu. Tovorni prostor je bil v testnem avtomobilu ločen s predelno steno, okno v njej pa ima poleg dobre lastnosti, možnosti nadzora tovora tudi slabo - zmanjšanje učinkovitosti notranjega vzvratnega ogledala, ki pa je malenkostna.Vsa vrata za tovor, tako bočna kot zadnja je moč odpirati tudi od znotraj, odpiranje zadnjih zahteva precej spretnosti in tanke prste. pridelek višina priznanega posojila HVALIMO- oblika, udobje, okretnost; GRAJAMO: glasen motor, skromna serijska oprema goveji pitanci prašiči - pitanci krompir koruza pšenica in oljnice semenski krompir odkup sadja za predelavo 42.000 SIT/glavo 8.500 SIT/glavo 45.000 SIT/ha 25.000 SIT/ha 20.000 SIT/ha 55.000 SIT/ha 70 % odkupne cene Za pogon Forda Transita je skrbel 2,5 litrski motor z močjo 76 KM. Dieselski motor deluje živo, z njim kombi doseže hitrost tudi do 140 kilometrov na uro, v višjih vrtljajih motor s povečanim hrupom opozori na svojo dieselsko naravo. Dobro preračunan petstopenjski menjalnik poleg motorja z dobrim navorom skrbi za ekonomičnost, omenjena kombinacija pa po hišni tradiciji poganja zadnja kolesa. To se včasih pozna pri naglejši vožnji v ovinke, ko avto avto zdrsne iz ovinka, vendar pa to za izkušenejše voznike ne predstavlja večjih težav. Regres za nakup kakovostnih sadik novih sort • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano b° i letošnjem drugem polletju za spodbujanje obnove nasade kakovostnimi sadikami namenilo iz proračuna za n-l kakovostnih sadik in pridelavo osnovnega sadilnega materi nekaj manj kot 47 milijonov tolarjev. Do regresa za obn°^ nasadov so upravičeni pridelovalci, ki imajo skupaj 1 obstoječimi površinami sadovnjakov najmanj 0,6 hek*a^ nasada jablan, hrušk ali breskev, najmanj 0,1 hektarja jagt*d , najmanj 0,2 hektarja drugega sadja. Višina regresa je določe0 znesku ali v deležu od višine računa. sadna vrsta regres v znesku oz. v deležu od zneska računa TEHNIČNI PODATKI: dostavno vozilo za prevoz tovora, 4 vrata, 3 sedeži. Mere: d. 4616mm, i. 1974 mm, v. 2012 mm. MOTOR: štirivaljni štiritaktni dieselski, 2476 ccm, 76 KM, poraba goriva po ECE: 6,91 9,918,8 litra plinskega olja na 100 km. jablana, hruška jagoda oreh češnja marelica, sliva 70 SIT/sadika 6 SIT/sadika 200 SIT/sadika 200 SIT/sadika 70 SIT/sadika 25 % 30 % 20 % 30 % 25% EROTIČNI IN SEXUALN! TELEFON 090/31-20 -♦> SAMO ZA ODRASLE -+156 SIT/MM -► KISS UNE -►24URVŽJVO Regres za nakup čebeljih matic vJ Uredba o uvedbi finančnih intervencij v kmetijstvu predvid .( tudi regres za nakup selekcioniranih čebeljih matic. Država tem ukrepom zatreti divjo vzrejo matic, spodbuditi bo L izkoriščanje čebelje paše, obnovo čebeljih družin, ki s° J prizadele bolezni, ter ugotoviti genetski potencial mattf ^ pridelavo medu. V proračunu je za to predvideno nekaj manj tri milijone tolarjev. Regres je 300 oz. 1000 tolarjev za ma» • U. Špehar, foto Lca Jenu Zahtevek je treba vložiti v času od 1. avgusta do 15. oktobf • —-1 ROHR-BLITZ .d.o.o. CltĆCNja VHH V*»T HlftNIM M KANALIZACIJSKIH CtVI KANAL TV PKCOLEOI • MANJ* IN Cl»C«MJB POO VOUN1M PRITISKOM CltCrNJK ■KNCINaKIM.OUlNIM IN tUlcOMIH LOVILCCV TEUFAX:061 451 586 Lesce, julij - Petro! je temeljito obnovil bencinsko črpalko v Lescah, ki jo bodo p°n odprli v sredo. Razširili so prodajne prostore, zato bo ponudba poslej bogatejset, novim nadstreškom pa bodo vsi agregati, kar bo seveda pomembno zlasti v sta ^ vremenu. Petrolova črpalka v Lescah je bila v preteklih letih večkrat izbran najboljšo, po obnovi si bo morda ponovno pridobila primat. M.V., foto: G. šinik kolesarski užitki za vs0 dfU. otroška v* po Najmanj 15% cenej Najbolj priljubljena modela: moško aii žensko gorsko kolo z opremo, Mountain, 26", 18 prestav otroško kolo, Kekec, 16", torpedo 35.030,40 17.022,00 e 29.775,80 14.468,70 Možnost plačila na tri čeke, na štiri čeke ^WLt5>A z, \j \^ z odloženim plačilom ( prvi obrok zapade v plačilo šele naslednji mesec). Popust velja pri takojšnjem plačilu, plačilu s potrošniškim posojilom aH plačilu s plačilno kartico. Kolo z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % ceneje > MERKUR VKME Za danes nam vremenoslovci napovedujejo večinoma sončno vreme z občasno oblačnostjo, jutri in v četrtek pa naj ne bi biio večjih sprememb, le popoldne se bodo pojavljale občasne plohe. LUNINE SPREMEMBE Ker je v četrtek mlaj nastopil ob 17.13, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu lepo. v ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE P;il w mm ■'■■HM »'S i is m!m m iip II MvEMMM No, kar dobro poznate naše gore. Prejšnjikrat smo tule namreč Rjavili starejšo razglednico, kjer je bil videti naš gorski prelaz Vršič, ki w$ v prelepo dolino Trente, s Tičarjevim domom, za njim v ozadju pa e"*a in Mala Mojstrovka in Nad Sitom glava. Te dni so tam obnavljali ^kacije isnike, ki so rekli Podpisal sem znt>>, ker je J1' Poslanec odgovorna :a deva in ker fe vedno irpos-tavliena oseba, mu je i:redno f,'.'A,, p0 prcu-kit mandalu dobiti ustre :no službo ZaU nal bi mi, poslanci. Hi v J^ezgodnji pi mion s primei Tema tedna Posip s pepelom Po množičnem podpisovanju predloga za nove poslanske privilegije je nastopila etapa posipanja s pepelom. Zdaj pravijo, da niso vedeli, kaj podpisujejo. Kaj bi torej s poslancem, ki ne ve. kaj podpiše? naprej, pisnejo pa tako ah tako ne nobene. Sem in tja se na kakšen predlog podpišejo in to je - vse! Zdaj bodo pa lepo /letno odkorakali v penzionček, s pokojninsko osnovo zadnjega mc\t\a svoje h,aru poslanske plače V službo jih pa ■ razumljivo - tako ali tako nihče noče. Kavno zato, ker imajo neizmerno razvit obču tek za narodov blagor. vode, ki so sleherni firmi, ki ji je edini cilj le preživetje in prodor na tržišče, tuje? Nak' Firme jih ne marajo -to se poslanci že pogruntab.. Kot so modro preštudirali, da bo marsikomu na novih volitvah odklenkalo: tore) kar cirka 50 naših poslancev samokritično ocenjuje, da jih narod ne mara in jih tudi ne bo volil. To je pa v vsej tej kolobociji, ki so jo skuhali z naravnost žaljivim predlogom za nove poslanske privilegije - edina, recimo, svetla točka. Tako je postala zadeva s podpisi za poslanske privilegije še bolj hecna: poslanci se tako rekoč sami zavedajo, da niso kaj prida, da v nobenem primeru ne bodo od tod do večnosti, zato tiščijo v prezgodnji penzijon. In kaj bo v tem prezgodnjem penzijonu? Nič dobrega, če imajo kljub vsemu še kanček vesti. Na vsakem koraku se bo kdo vanje obregnil, nikoli več lahkega koraka do šta-cune. Povsod: lej ga, to je pa naša mlada novodobna penzionerska poslanska elita! Narod ie na čakanju, narod prejema borne pokojnine, ta pa: malo je v neko stranko švignil, na volitvah še izvoljen ni bil, malo je sem in tja čvek-nil, pa ima sto in še več jurjev penzijona! Kam smo padli! Oni dan srečam Dolanca v neki kranjskogorski štacuni. J a, Dolanca. Tistega Dolanca, ki ga imajo naše pomladne stranke, iz katerih je večina poslancev, ki zahtevajo zase te nove mastne privilegije, malodane za krvnika. Pa pomislim: eh Dolanc, ti imaš zagvišno en masten in fejst penzijon. Do zdaj te je bilo lahko neskončno sram, od zdaj naprej pa zaradi penzijona kar lepo mirno lahko korakaš po trgovinah! Ne boš več sam - prihaja nova, demokratična elita... RADIO I04.S ^ IM.t I/ IB7.S -m 107.J lUHI ti li OGNJIŠČE •I. tSl-ll H fu. ! GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM__ Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnite spounji Kupon in ga pošljete na naslov; Radio Ognjišče, štula 23, p.p. 40, 61210 Ljubljana •• Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 7. 8. 1995 POPEVKE: 1. GLASBA JE VSE, KAR IMAM - SIMONA VODOPIVEC 2. POZABUAŠ, DA POZABLJAŠ - BE RADIO 3. ŠE SI TU - MARTA ZORE NARODNOZABAVNE VIŽE: 1. NOTRANJSKA - ans. DORE 2. OSTANI ZDRAVA - ans. BRODNIKI 3. JUTRANJA ZARJA - ans. FRANCA FLERETA ZMAGOVALNI PESMI PREJŠNJEGA TEDNA: 1.. K TEBI ŽELIM MOJ BOG - FRANC KOMPARE 2. BREZE ŠUMIJO - TRIO SVETLIN VAŠA PESEM Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viza: GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Ime in priimek: Naslov: Pošta KOLOVRAT DOMAČIH Poslušate ga lahko vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič na frekvencah 95.0 FM, stereo, sr. val 1584 AM in 88,9 FM. Pokrovitelj nedeljske oddaje 30. julija 95 je bila restavracija RAJ, Tržič, Predilniška 1, tel. 064/50-691 m še nagradno vprašanje- Koliko sedežev je v "Aperitiv baru" in koliko v "Restavraciji". KUPON Odgovor: Ime m priimek: Odgovore pošljite do sobote, 5. avgusta 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, Tržič 64290, s pripisom "za Kolovrat domačih". Veliko sreče pri žrebanju in nasvidenje v nedeljo voditelj oddaje Marjan Murko "Zlati mikrofon" Radia Žiri Lestvico pnpravlja Boštjan Rupar Še zadnjič v tem mesecu objavljamo julijske predloge naše lestvice "Zlati mikrofon" Radia Žiri in pričakujemo vaše predloge do vKljučno 5. avgusta 95. V nedeljo bo razglasitev mesečnega zmagovalca in seveda tudi novih pet predlogov. Predlogi meseca julija so bili: 1. MOJ MORNAR - ansambel Braneta Klavžarja 2. VSEM PRIJATELJEM - Šaleški fantje 3. V NEDELJO POPOLDNE - Igor in zlati zvoki 4. V DOLINI VRAT - ansambel Vita 5. PRAZNIKI NAS DRUŽIJO - ansambel Obzorje Glasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: Glasovnice pošljite na nas naslov: Radio Žiri, Trg svobode 2,64226 Žin. Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta natisnjena tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1. neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem); 2. številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat mina hišna številka in družini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado - VIBROSER podjetja Yanm Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima treboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdruiinski stanovanjski blok (ali celo stolpnico), lahko ]t v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih števUk z dodatki (a; b; c...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vključuje tudi hitrost tisti, ki prvi najde svojo hišno številke; objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, prejme VIBROSER Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14 ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bUo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drulino." Kajti. VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in masaie ter je originalni atestirani slovenski izdelek. VIBROSER je sodoben pripomoček, ki z nelno masaio pospešuje krvni obtok, pretok Umje, blati revmatične tetave. bolečine v krilu, hrbtenici m sprošča psihično napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno drulino, ki blati tegobe sodobnega načina livijenja. Tet mesec na vrtu. Avgust - Veliki spran Če o sv. Oiboltu (5. 8.) dežuje, še dolgo ni lepega Lovrenc (10. 8.) deževen vino sladi, lepa ajda moč po njem dobi. Sv. Jakob ima bučo, sv. Jernej (24. 8.) jo pa izprazni. Če je na sv. Jerneja (24. 8.) lepo, bo lepa jesen. Avgusta sadimo zimski česen, vrtne jagode in okrasne rastline. Sejemo: motovileč, zimsko endivijo, špinačo, redkvice in okrasne rastline. Presajamo: endivijo Pobiramo: pridelek m seme Kopljemo: zgodnji krompir, populimo čebulo in česen. Porežemo in posušimo zdravilna zelišča in dišavnice (meliso, kamilice, baziliko, porovo meto). Rahljamo prit, plevemo, uničujemo škodljivce. Izdatno zalivamo. Gnojimo sadno drevje. Cepimo vrtnice in sadno drevje. Obrežemo maline. Kosimo travo. Nabiramo zdravilne rastline (borovnice, brinove jagode, hmelj, lapuh, navadni slez, pelin, robide, slezenovec, timijan, trpotec). Biološki koledar za avgust 1. in 2. avgusta je čas za rože, 3., 4. in 5. dopoldne za listne rastline, 5. popoldne, 6. in 7. dopoldne za plodovke, 7. popoldne pa za korenovke. 8. ne delamo na vrtu. 9. dopoldne je še vedno čas za korenovke, popoldne pa so že na vrsti rože, prav tako 10. in 11. dopoldne. 11. popoldne, 12. in 13. so na vrsti listnate rastline, 14. in 15. pa plodovke, 16., 17. in 18. dopoldne so na vrsti korenovke, popoldne in ves dan 19. in 20. pa rože. 21., 22. in 23,. dopoldne je čas za listnate rastline, 23. popoldne, 24. in 25. pa za plodovke. 26. in 27. so spet na vrsti korenaste rastline, 28., 29. in 30. pa rože. 30. popoldan in 31. bomo spet sadili, sejali in presajali listnate rastline. Kitajsko zelje (brassica rapa var. pekinesisi) Te eno ali dveletnice gojijo običajno kot enoletno vrtnino. Kitajsko zelje ima trdo, čvrsto, pokončno glavo. Listi imajo izrazito bele listne žile in široko osrednje listno rebro, ki se v spodnjem delu na široko prekriva z drugimi kot pri ogrščici. Sodasta sorta je do 25 cm visoka, valjasta pa je še višja in zraste do 45 cm. Barva listov je različna, od temnozelene do kremasto bele v sredini glave. Med sortami kitajskega zelja je nekaj zelo lepih z razpuščeni-mi listi. Imajo prijeten okus, so krhki in zato zelo dobri, če jih pripravimo v različnih solatah in pred tem rahlo prekuhamo.Ima podnebne zahteve kot pak choi. Večina glavnatih sort prezgodaj vzcveti, kadar jih sejemo spomladi, razen če je v prvih treh tednih rasti temperatura od 20 do 25 stopinj C. Varneje je sejati v začetku poletja, le nekatere listnate sorte lahko sejemo spomladi. Ko začnejo cveteti, ravnamo z njimi kot z vrtnino za večkratno rezanje, čeprav so mladi listi nekaterih sort precej grobi in dlakavi. Seme posejemo v pladnje z razdelki ali na stalno mesto, pozneje redčimo ali presadimo močne sejance 30 cm narazen. Potrebujemo dovolj vlage in jih moramo zato redno zalivati. Kitajsko zelje ima nežne, mehke liste, ki jih napadajo škodljivci. Kitajsko zelje dozori 8 do 10 tednov po sejanju, režemo ga lahko na vseh razvojnih stopnjah, saj se po vsakem rezanju spet obraste, bodisi da odrežemo glavo ali pa polzrele rastline. Iz knjige Sveta Hildegarda zdravi Zadnjič smo vam. drage bralke in bralci, obljubili, da bomo objavili kakšen odlomek iz knjige sv. Hildegarde, ki je svoje knjige o domačem zdravi jenju napisala že v 12. stoletju. Za danes smo izbrali njen zapis, kako si pomagati pri depresiji. Depresija "Celo človek, ki ga pesti melanholija, si lahko pomaga s koromačem, iz katerega iztisne sok in si z njim pogosto natira čelo, senca, prsi in želodec." Recept Koromačev sok S sveže iztisnjenim koroma čevim sokom s> dnevno 2- do 3-krat natremo čelo, senca prsi in področje želodca. Zdravljenje depresij je pravi loma zelo dolgotrajno in se ga moramo lotiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Skrbeti moramo predvsem za zdravo, kiepčilno prehrano, ki ohranja vedi ino: jemo čimveč pireja koromača in kostanja, ki mu lahko dodamo še trpotčeva semena. O trpotcu govori Hildegarda sledeče: "Iz potrtega duha zna s svojo sestavo razvedriti, hkrati pa spodbuja in krepi možgane." Recepti: 1. 5 čajnih žličk trpotčevth semen Čez dan si trpotčeva semena potresemo po kruhu ali pa jih nasujemo v že pnpravljene jedi. Poskrbimo za to da na žličko se men popijemo po 1/4 1 tekočine 2. 1 čajna žlička trpotčevih semej, 1,5 dl vina 1 do 2 krat na dan skuhamo trpotčeva semena v vinu, ki ga nato pijemo še toplega, saj je ohajeno židko, sluzasto in ni več pitno. Koromač - Foeniculum vulgare, komarček (ne zamenjujemo ga z janežem, pimpinello anisum) Uporabljamo: Plodove, včasih kortenino'in mesnata stebla. .Nabiramo: Plodove nabiramo avgusta in septembra, ko kobuii potemnijo. Korenine nabiramo oktobra in novembra, Zdravilne lastnosti: Hildegar-dinega izrazitega nagnjenja do koromača nam ni težko razumeti, če poznamo njegove številne dobrodejne lastnosti. Koromač je hkrati dišavnica, pospešuje prebavo, lajša odvajanje vode in blaži krče. Od nekdaj je veljal (s koprom, janežem in kumino) za "toplo seme", ki ureja prebavo in odstranjuje Črevesne pline. Njegov plod namreč vsebuje snov. ki lahko "strese" telo in zako spodbudi tek in prebavo. Uporabljamo: Za pripravo zavretkov, izvlečkov, esenc, tinktur in sirupa; za izboljšanje neprijetnega okusa nekaterih klasičnih zdravil; za izdelavo likerjev z izrazitim in aromatičnim okusom. Rastišča: Izhaja iz Sredo zemlja in ima rad sončne kraje, saj za tvorbo hlapnega olja potrebuje precej sonca. Divji koromač raste v nižinah in tudi na nizkem gorovju, na neobdelanih zemljiščih, na produ hudournikov m nasploh na kamnitih ter odprtih območjih. Med divjim m gojenim koromačem ni bistvene rtazlike ne v sestavi ne v lastnostih. Odsvetujemo: Kot vsa hlapna olja tudi koromačevo povzroča bruhanje in drisko, le ga jemljemo preveč. Zato smemo kor omač uživati le v manjših, primernih količinah. Še nekaj podatkov: že starim Rimljanom je koromač močno ugajal. Uporabljali so ga bodisi kot zelenjave bodisi kot seme, s katerim so začinili meso Med drugim so mu pripisovali, da krepi vid. Iz Hildcgardinih receptov lahko razberemo, da so mu kasnejša stoletja pupisa-la še marsikatero lastnost. Bili so mnenja, da lajša dihanje, odpravlja težave z zobmi in želodcem, da zdravu celo škorpijonov in kačji pik in se je menda zato tako razširil v Indiji in na Kitajskem V Evropi so verjeli, da varuje pred uroki in so zato na vrata obešali stebla, ključavnice pa polnili z zmletimi semeni Poskusimo še mi Poskusimo še mi Zelenjavni pra/enec ? namočene žemlje ali enaka količina juha, 5 žlic mleka, 2 jajci, sol, 4 žlice moke, 25 dan kuhane špinače, peterSIlj, malo zelene, drobn-jak, olje. Kruh namočimo v mleku, dodamo jajce, sol, I moko. naseljano špinačo, sesekljan peteišilj in I zeleno, drobnjak. Maso vlijemo na vroče ol|e, I z obeh strani dobro popečemo in z vilicami raztrgamo Ponudimo s solato. Damin kruh .10 dag starega kruha, 15 dag trapista, 2 jajci, 1/4 l mleka, l žlica moke, sol, malo kumine, po želji 2 ilici sesekljanih diiavnic Kruh narežemo na približno 1 cm debele koščke in ga damo v namazan pekač. Zmešamo rumenjake, nariban sir, mleko, sol, kumino, zelišča in moko. Previdno oprirnešamo sneg 2 beljakov in s tem prelijemo kruh Damo v pečico, razgreto na 200 stopinj (' in pečemo, dokler ne porumeni SREDA, 2. AVGUSTA TVS1 10 25 Hroščosned, amenška risa na serija 10.50 Podmornice, JekJeni morski psi, avstralska dokumentarna na-daljevanka2 11.40 Iz življenja za življenje 12.05 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 12.35 Zapojem si..., dokumentarni film 13.00 Poročila 16.00 Opus 17.05 Moja zgodba: Zaželeni otrok, francoska nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Na smrt prestrašeni, angleška nadaljevanka 18.40 Fallerjevi, 33. del nemške serije 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2. Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Odprta vrata, italijanski film 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 šport 22.30 Žarišče 22.50 Sova; Princ z Bel-Aira, ameriška nanizanka: Seaquest, ameriška nanizanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.45 Zgodbe iz školjke 15.15 Tedenski izbor 15.15 Stranski učinki, kanadska nanizanka 16.00 Videošpon 16.45 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 1 18.05 RPL - Studio Luwiga-na 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.13 Risanka 20.00 Športna sreda: Stoletje olimpijade: Prihodnost, 3 del športnega filma 20.55 Omizje 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Legenda in resničnost, nadaljevanka 11.45 Kako je kaj nastalo 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Ko se vnamejo srca, hjmor istična nanizanka 13.10 Severna obzorja, ameriška nadalhavanka 14.00 Največji zločini in sodenja v 20. stoletju, dokumentarna serija 14.20 Filmska Čarovnija, dokumentarna oddaja 14.50 Dvojno življenje, ponovitev ameriškega filma 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Poveljnica hrvatskega pns-tanišča, dokumentarna oddaja 19.30 TV Dnevnik 20.10 Iz stran karskega življenja 21.05 Ljubezen in mir, zabavno-glasbena oddaja 21.50 Grožnjan - mesto umetnosti, dokumentarna oddaja 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Triler, oddaja resne glasbe 0.15 Sanje brez meja HTV 2 16.35 Slika na sliko 17.20 življenje v zamrzovalniku, ponovitev doku mentarne oddaje 17.50 Vrtinec, ponovitev južnoafriške nadalje vanke 18.45 Odbojka na pesku, reportaža 19.30 Dnevnik 20.10 Cheers. ameriška humoratična nanizanka 20.45 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka 21.50 Hči gora, francoski barvni film 10.00 Spot tedna i0.O5 A shop 10.15 Luč sveVobe, »meriška nadaljevanka 11.05 Rodeo, ponovitev 11.35 Male živali 12.05 A shop 12.15 Spot tedna 17.25 Spot tedna 17.45 Računalniška kronika, ponovitev 18.15 Vočn1 krog, ponovitev 18.46 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Sedem veličastnih 20.30 Mesto kot Ahce, avstralska nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Unpato 22.30 Dance session, oddaja o plesu 23.05 tropska vročica, ponovitev 16. dela 23.55 Fp'kurejske zgodbe 0.10 Spot tedna 0.15 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Zlata dekleta 6.30 Otroški program, ponovitev 8.50 Umor |0 napisala, ponovitev 9.40 MacGy-ver 10.35 Vesoljska ladja Fnter prise 11.25 Trije moški in otrok, ponovitev francoske komedij 13.00 Tinv Toon 13.25 Mila Super star 13.50 Smrkci 14.05 Sanjsw kamen 14.35 Ko so čivali zapus- tile gozd 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise16.25 MacGvver 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Prijetna trojica 19.00 Pri Huxta-blovih 19.30 čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Smrtonosni sum. ameriška TV kriminalka 21.55 Kraj zločina 23.25 Čas v sliki 23.30 Vojaki, nizozemski film 1.15 Strašno prijazna družina 1.40 Vsak dan s Shiejokom 2.40 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Če bo ločitev, pa naj bo iočitev, češkoslovaška komedija AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Izgubljeni sin, nemški film 16.00 Vsak dan s Shiejokom, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura ?).00 Šport 20.15 Help TV 19.30 as v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Help TV 22.00 čas v sliki 22.30 Tenis, iz Kitzbuh-la 23.30 Moda, Modeli in modne revije 0.20 Youssou n/Dour 1.00 Pogledi od strani 1.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Ura pravljic: Mavrična ribica 19.32 Mladi novinarji 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Mladi za mlade: Ljubiti zeleno 20.25 Ekominute: Dan zemlje 20.38 Video krožek 20.55 EPP blok - 3 21.00 Film: Roller Boggie, komedija 22.42 Poročila: Objektiv Gorenjske 20 23.00 Finale dvojic satelit Slovenija I. Kranj 95 - Orešič-Prpič (CRO) : Lavergne - Maillet (FRA) 1.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI 18.15 Utrip občine Železniki 19.00 Mladinska oddaja 20.00 športna oddaja, tekmovanje za zlato čipko LOKA TV ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 9 30 in 13.30 Vkleo strani -panorama 8.30, 12.00 in 14.00 TV SHOP, televizijska prodaja 14.35 Deseti jubilejni spominski pohod na Triglav, ponovitev 15.00 Santa Barbara, ponovitev 1053. dela 16.00 Uživanje strasti, angleški film 18.00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev 18.30 Santa Barbara, 1054. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi 20.35 Kamera na potepu, dokumentarni film, 91 del 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Ob prvem svitu, akcijski film 22.55 Živa scena, ponovitev glasbene oddaje 0.40 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 OoUo jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Moda 13.00 Pesem tedna 13.20 in 13.40 Moda 14.00 Gorenjska danes 14.30 in 15.00 Moda 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program -Glasba po izboru Irene Stanonik R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 MHz z oddajnika Grad, v KINO stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 158* Khz, od 13.30 do 19. ure. V zgodnjem popoldanskem delu bomo govorili o vremenskih iz* kušnjah, v nadaljevanju pa lahko prisluhnete skušnjavam in dilemam. Ob 15.30 bomo spremlja' in komentirali., vas obveščali °D 16.10, nekaj minut kasneje paj* bomo vključili v prenos P&°~r radia Deutsche WeMe. SkOvI bomo še na filmska platna. oD 17.30 sledi beseda o knjiga"1 nekaj kasneje, ob 18.00 pa bom" šli lahkih nog naokrog. Proti koncu sredinega programa vam bomo predstavili skupino Kingstone v rubriki glasbena scena. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremensk* napoved 7.00 Druga jutranja krO" nika Radia Slovenija 7.20 Ha»-porodnišnici 8.00 Nočna kronik8 (OKC) 8.30 Telegraf, Poletni P0, bisk na Bledu 10.30 Nov-ce 1**T BBC, osmrtnice 13.00 Minute & ljubitelje narodnozabavne gl85?* 14,00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 BBC, Nadaljevan)? poletnega obiska na Bledu I'«0* Zdravnikov nasvet 16.30 Nov*? 18.00 Voščila 1830 BBC nov** 18.55 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Jj£ Slovenija 5.40 Napoved Pr0^% ma - servisne informacije "'^ Noč ima svojo moč 7.00 N0^. ;n dogodki 7.30 Minute za naro^ nozabavno glasbo 8.30 Kuhajte^ nami 9.30 Nasvet za kosilo jj-ij Glasbo izbirate poslušalci 1*j-Dopoldanske novice 11.00 ^ ^ ni paberki 12.00 10 P«ie5 komarjev 14.30 Brezplačni <^. oglasi 15.00 Dogodki dane*-jutri 15.30 RA Slovenija IJJJJ Glasbeno popoldne - zabav,a(j glaso iMtvica 10.30 Odpove" programa R RGL KRIM: 100.2 MHz - SANC^Jm MHz - LJUBLJANA: 105.1 PJJ 5.00 Jutranji program -Tamara Vonta 5.15 Novice Novice 7.00 horoskop 7.1* % vice 7.35 Vreme 8.00 DopO'07^-Majdo Juvan 8.15 Napoved godkov 8.30 Jutro je tudi tj* ■ e 9.30 Kam danes 10.15 ^ 11.00 Anketa 12.00 BBCjno* . 12.15 Novinarjev gost 13-°Jlvic» glasbena oddaja 13.15 N e 14.05 Pasji radio 14.15 Nc jO 14.30 Glasbena oddaja ^ t Popoldanski vodeni Pr°9! p(3L Edito Žugelj - Trček 15-1?^ w komentira in obvešča ^glO vosti Alpetour-Remont i ^ Spoznajmo se 16.25 Nag'-* 0 uganka 17.00 Naj-naj^Pi ,0- tedna vanje za 17.15 Novice 18.00VfijjL r.a pesem tedna 18-1 - j6 na rajžo gre ROYAL in HM ^ Novice 19.25 Vreme 20.»" ^ position 24.00 Nevv age M e i Uroš Novak 2.00 Čun tn vami do jutra R OGNJIŠČE ^ 5.30 - 8.30 Jutranji progrB(t\^$ Duhovna misel, svetni* jm 8.30 Dop in? oddaja 10-1 ^.O5 oglasi 11.10 Svetovani«!> p Pop inf. oddaja 16.05 ^e*^ po/dravi poslušalcev 17J°0jjjf vor o. . 18.30 Večerna ini. Q 1» 19.00 Glas Amerike l»-g «HC najmlajše poslušalec Z"-* prija dobrote oz. Luč v temi oi teljstvo bolnih .. 21.3» •? ^n' roman 22.00-5.30 Nočni 0» program 0 radio, 96 MH* ko^ ■ CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIĆ amer. »k(:l).aprto! PODLI FANTJE ob 19 In 21 uri ŽELE/AR Dan®TAM£ <*> ŠKOFJA LOKA amer krim. ZASEBNI DETEKTIV ^« fj|rfl 18 30 m 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA an SKRIVALIŠČE ob 20.30 uri OB SAVI IN KOKRI 13. STRAN • GORENJSKI GLAS OB SAVI IN KOKRI čiloga Gorenjskega glasa za občine Cerklje, Kranj, Preddvor in Šenčur (15) 2* štefet' v Babnem vrtu imajo turistično kmetijo Počitnice na kmetih imajo svoje čare jih praktično doma, po drugačen zrak najraje odhajamo na morje. Turistične kmetije praviloma Privabljajo goste iz drugačnih okolij, ki v vsakdanjem življenju pogrešajo zelenje, mir, gibanje žgravo hrano. Taki prihajajo tudi k Markunovim v Babni vrt. Na Markunovo kmetijo, po «omače se ji reče pr Štefet', "Pozarja ličen kozolec ob 7stl. kjer se ozka asfaltirana Pot vzpne proti Babnemu J^u' Vse okrog griči z zeleni-ni travniki in gozdovi. Morena Markunova domačija v?3 ^oleS velike stanovske hiše še lepo urejena njimi°darSka posloPJa' tik Pod Pa tri teniška igrišča z i- - K« l" leseno hišico, v kateri se 18Talci lahko preoblečejo, po Uigrani partiji umijejo in Potešijo žejo. Gospodinja Francka Mar-*un je zagotovo doma, že *aradi gostov, sem upala, ko ?eni pritisnila na hišni zvonec J* se malce jezila sama nase, *er je nisem prej poklicala po telefonu. Kot nalašč, nikogar. Potem mi je prijazna soseda razložila, da grabi seno na pobočju nekaj streljajev stran ln mi posodila za spremstvo lr°je živahnih otrok. Da ne bi pt^eč iskala. frai\cko Markun smo res našli z grabljami v roki. 'Hrib je prestrm, treba ga je ,--------1----" 6" J*" !*» roke pograbiti," je razložijo, kot bi se hotela opravičiti. "No, odmor za klepet mi bo Prišel kar prav," je še dejala in skupaj sva se vrnili domov. . Zaradi sonca, ki je neusmiljeno žgalo, je bila prava tolažba sesti na senčno teraso se odžejati z domačim J°kom, ki ga je iz hladne *leti prinesel Andrej, mlajši °d dveh Franckinih sinov. v> "V Babni vrt sem se primo- W* iz Zaloga, tudi pri nas «oma je bila kmetija. Delala JJJJ v Iskri, dokler me pred dobrimi štirimi leti niso raz-SUsili sem , r mi zdaj ni več zal," je začela «^~:- D0|h tehn«»l«»ški presežek. vendaV? ^ ostala ;>o sili, žačel•» * J n' ve^ *™»M Je korak,Pv°lasnjevati sv°Je Pryc ko ,v!:_Vkmecki turizem "Z< h«o, sv« ^°Že,n 8radi,a novo «n0pOc po ,,hem razmišljala, Ukv;,rj iSe bomo Pa nekoč S|»o se iU,,Urizmom- Vse,in A5FVi. leta, potem smo opremljali še apartmaje za goste." V hiši sta dva manjša apartmaja za po tri ljudi, medtem ko je v večjih dveh po šest ležišč. Vsi imajo kuhinje, jedilnice, sanitarije, balkone. Opremljeni so praktično in z okusom, predvsem pa zelo čisti. "Prve goste nam je za novo leto 1992 poslala agencija Vas, kasneje pa nobenega več. Tudi sami ne vlagamo v reklamo, naša najboljša reklama so zadovoljni gostje. Zanašamo se na pregovor, da dober glas seže v deveto vas. To je res. K nam prihajajo znanci, znanci znancev in tako naprej, mnogi so v teh letih postali že naši stalni gosti." V Markunovem hlevu je 26 pitancev. Mlekaric ne redijo več, tako da celo po mleko za domačo rabo hodijo k sosedu. V Babnem vrtu je pet večjih kmetij, samo Markunova pa sta oba doma. Kmetija daje za preživetje, za napredek, razvoj pa ne dovolj. Tako je mož Janez skoraj vse dni na terenu s svojo gradbeno mehanizacijo, medtem ko Francka skrbi za hišo in goste. Na turistični kmetiji je najbolj živahno poleti, od junija do avgusta. Med gosti je nenavadno veliko družin "mešanih" parov (eden Slovenec, drugi tujec), prav te dni pa je že tretjič v gosteh tudi družina iz Opatije. Ostajajo po par dni, največ teden. "Turistom ne kuham. Ko smo urejali sobe, so nas v agenciji Vas prepričevali, da je največ zanimanja za apartmaje. Po tem nasvetu smo se ravnali. Gostje dejansko zjutraj po zajtrku, s katerim jim postrežem, če želijo, odhajajo na celodnevne izlete po vsej Gorenjski; tja do Bohinja, Kranjske Gore, Bleda, Jezerskega, ali pa se podajajo na okoliške vrhove. Babni vrt jc izhodišče za številne planinske ture, denimo, na Poljano in Storžič. Zvečer se vrnejo, prespijo, naslednji dan pa spet gredo. Včasih, po kakšnem napornem pohodu v gore, naredijo predah, da si odpočijejo. Takrat radi izkoristijo kakšno urico za tenis, priložnost pa je tudi za sproščen klepet." Francka Markun gostom za zajtrk ponudi domače mesne izdelke: suho meso, klobase, zaseko, drugi raje posežejo po maslu ali skuti. Kadar sami kuhajo kosilo ali večerjo, pri njej lahko dobe sveža jajca in solato z vrta. Francka za hišo in goste skrbi v glavnem sama. Kot rečeno, moža ni veliko doma, sinova Grega, ki je že v poklicni šoli, in Andrej, ki bo v kratkem osmošolec, pa im- ata tudi dovolj dela sama s seboj in na kmetiji. Zato zaenkrat tudi še ne razmišlja o kakršni koli širitvi ponudbe, denimo, o polprenzionih ali o gradnji plavalnega bazena. Če se bo izkazalo, da bo kateri od sinov vnet za turizem, prav, možnosti vsekakor so. Ima pa Francka tudi drugačne goste. Ob petkih in sobotah kuha in streže skupinam, ki prihajajo k njej praznovat razne jubileje. Pomaga ji eden od sinov. Posebej živahno pa je, zlasti ob popoldnevih, na vseh treh teniških igriščih. V Babni vrt prihajajo igrat predvsem Kranjčani. Da, tudi pozimi. Sneg, ki zapade dopoldne, je do prvih popoldanskih teniških dvobojev že skidan. Igralci so, podobno kot turisti, že pravi hišni prijatelji. Poleg lepe okolice obiskovalci Markunove turistične kmetije posebej hvalijo ureje- nost in čistočo tako v hiši kot zunaj nje. Vsa okna in balkone krasi cvetje: pelargonije, bršljinke, fuksije se bohotijo in kosajo v lepoti barv. "Ja, rože imam pa rada, čeprav je z njimi kar precej dela. Več kot osemdeset korit z rožami imam. Nekaj jih vzgojim sama iz potaknjencev, nekatere stare tudi prezimim. Poleti jih zalivam na vsaka dva, tri dni, vendar takrat izdatno. Seveda jih je od časa do časa treba tudi pognojiti. Vodi dodajam substrat ali cvetal." Še klepetava. O psički Piki, zanima me tudi, od kod posrečeno ime vasi Babni vrt. Z odgovorom pohiti Andrej. Pove, da so včasih nune iz Celovca tod imele posest, po bregovih je raslo veliko sadnega drevja. Torej sadni vrt. Ker so bile lastnice ženske, so domačini hudomušno dodali še prvo besedo. • H. Jelovčan KRANJ, Likoza rjeva ulica 1 tel.: 064/331-741 poslovalnica PREDDVOR Trgovski center VENCELJ tel:45-880 PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI K NAM AAAA k?2od*nJ*a Francka z mlajšim sinom Andrejem, turizem morda razvijal naprej. SALON AMit\MAJA POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241-031 { NA POVEČANEM RAZSTAVNEM PROSTORU VAS PRIČAKUJEMO Z VELIKO IZBIRO IN KONKURENČNIMI CENAMI! VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOGI! Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure Bo Kranj praznoval 3. decembra? 1. avgust nt več praznik mestne občine Kranj. Uradno je to nehal biti s sprejemom novega statuta, Edini še pravno Veljavni akt stare občine, v katerem je omenjan ta datum, je odlok o priznanjih občine Kranj. Ta med drugim pravi, da se občinske nagrade podelijo ob 1. avgustu, zakaj ravno ob tem dnevu, pa ne pojasnjuje. Mestna občina Kranj je torej trenutno še brez svojega praznika. Spominski datum, ki so ga praznovali v stari kranjski občini, se nanaša na dogodek v zdajšnji občini Naklo. Novi statut mestne občine praznika ne določa, občinski svetniki so se dogovorili, da ga bodo opredelili s posebnim odlokom. Kranjski župan Vitomir Gros je že pred leti predlagal, naj bi kranjska občina praznovala 3. decembra, na dan Prešernovega rojstva. Kranj je Prešernovo mesto; tu je veliki pesnik živel in delal zadnja leta, tu je pokopan, tu je njegov spominski muzej, po njem se imenuje gledališče, pred katerim stoji njegov spomenik... Ko so občinski svetniki sprejemali nov statut mestne občine, je župan svoj predlog ponovil. Krščanski demokrati pa so predlagali, naj bi praznovali dan, ko je Kranj dobil mestne pravice. Vendar je znana samo letnica, datum ne. Vodnjak vrnjen Glavnemu trgu V četrtek, 3. avgusta, bosta v mestu dva pomembna dogodka. Ob 18, uri bodo v Prešernovi hiši odprli pregledno razstavo na temo kranjskih vodnjakov, uro kasneje pa na Glavnem trgu odstrli na novo zgrajeni baročni vodnjak, izdelan po izvirniku iz leta 1837 iz avtentičnega sivega kraškega kamna. Stari baročni vodnjak, ki je dopolnjeval likovno in arhitekturno podobo Glav nega trga, je imel kratko življenje, saj so ga že 1883. leta odstranili in zamenjali z litoželeznim. 1919. leta, ko je mesto dobilo vodovod, je odklenkalo tudi temu. Sedanji vodnjak so izdelali mojstri hotaveljs-kega Marmorja, v njem bo V dveh izpustih tekla pitna voda. OB SAVI IN KOKRI Poletni utrip Kranja Turistično društvo Kranj je v tem poletju nameravalo življenje v starem mestnem jedru popestriti s kulturnimi, zabavnimi, športnimi, glasbenimi, kulinaričnimi prireditvami, ki bi Jim nadelo skupno ime *oIetje v Kranju. Prireditve bi se vrstile tja do sredine septembra, z njimi bi turistično društvo dostojno obeležilo tudi svoj 120. rojstni dan. Na vprašanje, kakšen je bil odziv na zamisel, je predsednica turističnega društva Kranj Ljubica Erjavec povedala, da dober, da pa so pri izpeljavi prireditev nekatere ovire. Glavna je obratovalni čas gostinskih lokalov, saj se mora življenje v mestu "ustaviti" ob desetih zvečer, ko se v dolgih poletnih dneh pravzaprav šele dobro začne. Ali bo prošnja, da bi vsaj ob petkih in sobotah gostinci smeli imeti lokale odprte do polnoči, uslišana, je vprašanje. Poletje se počasi že odmika... Drug problem, s katerim se spopada turistično društvo, je denar. Proračun mestne občine Kranj Še ni sprejet, društvo tako od turistične takse, ki se kopiči v občinski blagajni, ne dobi ničesar. To pa pomeni, da so nekatere akcije, tudi Poletje v Kranju, oh-romliene. Ena od uspelih akcij iz tega sklopa je bilo "dopoldne piva . Bahajska skupnost Kranjčanom V soboto, 5. avgusta, ob štirih popoldne bo na Slovenskem trgu koncert zanimive italijanske skupine Light in the Dark-ness (Luč v temi) Brezplačni koncert omogoča Bahajska skupnost Slovenije. Koncert sodi v sklop poletne evropske turneje skupine, ki želi tudi Slovencem predstaviti novo CD ploščo It's just one (Samo eden je). Skupino sestavlja enajst mladih bahajev, starih med 15 in 30 let, ki z glasbo sporočajo, da je Zemlja ena sama domovina in da so vsi ljudje njeni prebivalci. Igrajo in pojejo v različnih glasbenih zvrsteh: popu, rapu, rocku, jazzu. Bahajska skupnost ima po vsem svetu okrog šest milijonov Članov, v Sloveniji okroglo 50. Babaji zagovarjajo svetovni mir, enotnost ljudi in religij, enakopravnost moškega in ženske, izenačitev življenjskih pogojev, skupni svetovni jezik, ustanovitev svetovne vlade. Skupnost se financira s samostojnimi prispevki Članov. Nima duhovnikov; vsak bahaj je sam odgovoren za svoj duhovni razvoj, hkrati pa tudi za prenašanje sporočila drugim. Bahajski g-iasbeniki bodo v okviru slovenske turneje koncertirali tudi v škofji Loki. in sicer v petek ob pol osmih zvečer pod Homanovo lipo Zaradi domnevno lažnih podatkov ob občinsko socialno stanovanje Pet ljudi na sedemnajstih kvadratih zen tega pa ze štiri leta brez podnajemniške pogodbe. "Otrokom bi rad kupil vsakemu svoj posteljo. Denar za postelje imam, za stanovanje ga nimam," pravi Meho Alijagič, odločen, da bo tožbo proti kranjski občini dokazal resnico. "Prosili bi vas, da si pridete ogledat, kje in kako živimo. Smo petčlanska družina, ki živi v stanovanju na 17 kv. metrih..." Pisma s takim uvodom, ki ga je pred dnevi v uredništvo poslal Meho Alijagič s Šutne pri Žabnići, seveda ne gre vreči v koš. In smo si ogledali. Alijagičevi žive v eni od zasebnih stanovanjskih hiš. Ni je težko najti. Gostitelj Čaka na dvorišču in nas po precej strmih zavitih stopnicah povabi v prvo nadstropje. "V pritličju živi lastnikova sestra," pojasni. "Mi smo zgoraj, pri lastniku." Pri odprtih vratih sanitarij spoznamo Mehovo ženo. Pusti pranje in se nam pridruži v sobi, kjer čakajo tudi vsi trije otroci: 11-letni Nedžo, 9-letni Medim in triletna Nermina. Ne glede na veliko stanovanjsko stisko je soba z okusom opremljena in na prvi pogled "zračna", čeprav se vse življenje in delo petčlanske družine odvija v njej. Priznamo, pričakovali smo prostor, v katerem je vse nagneteno, da nimaš kam stopiti niti pošteno sesti. Tu pa gospodinja vzdržuje čudežni red. Koliko družin živi manj udobno, pomislimo prvi hip. Lepo imate, rečemo na glas. "Tesno nam je res, svinjaka pa nimamo," odvrne Meho Alijagič. Res, ko pogledaš bolj natančno, šele vidiš, da ima gospodinja od kuhinje samo štedilnik in hladilnik, da na dveh kavčih, ki podnevi rabita za sedanje, morajo spati trije otroci, da zakonca ležita z njimi v istem prostoru na raztegljivem ležišču. Poleti še nekako gre, ko so počitnice in otroci veliko zunaj, potem ko se začne učenje... "Sin me je prosil za pisalno mizo. Drugi otroci jih imajo. Rad bi mu jo kupil, a kam naj jo postavim?" Meho Alijagič je prišel v Slovenijo iz Bosne pred trinajstimi leti, žena je tu enajsto leto. Podnajemniki v zasebni hiši so devet let, zadnja štiri leta brez podnajemniške pogodbe. Za sobo in souporabo sanitarij plačujejo po 170 mark na mesec, stroške še posebej. Lastnik se Brezplačni pop koncert za mlade vseh starosti glasbena skupina iz Italije... Light in the Darkness (Luč v temi) Na svoji evropski turneji predstavljajo glasbo z novo izdelane CD plošče "It's just one (Samo eden je) ################################ Škofja Loka: Pod Homanovo lipo Petek, 4. 8., ob 19.30 Kranj: Koncert na prostem Slovenski trg 1 Sobota, 5. 8., ob 16. uri bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb Organizira: Bahajska skupnost Slovenije jih želi znebiti, tudi sami bi radi šli. "Kam?" se sprašuje Meho Alijagič. "Zanimal sem se že za najem drugega stanovanja, a nihče ne mara treh otrok. Stanovanja ne morem kupiti. Postelje bi otrokom lahko kupil, stanovanja ne morem. Delam v Termo, žena v ABC Loka, V nobenem podjetju nimajo stanovanj. Zaprosil sem za občinsko socialno stanovanje. Komisija nas je uvrstila na drugo mesto na listi. Imam odločbo. Kasneje pa je Erišla še drugič, nato tretjič, tekli so, da so dobili pritožbo, češ da imamo na voljo vso hišo in da smo dali laz°e podatke. Ob drugem obisk1? so otroke slučajno dobili p" lastniku. Zaradi tega so a*? zbrisali z liste. Rekel sem, n8J vprašajo lastnika, kolik0 prostorov ima sam, kolik0 pa mi. Vse je povedal £ pokazal, kot je res, pa ni i"c pomagalo. Pritožil sem "t-,0* občinski izvršni svet, pritožb" so zavrnili. Šel sem k žup*0" Grosu, prosil, naj pom&g'' Dejal ie, da ne more ,n svetoval, naj se pritožim Ljubljano. Res sem se, Vrhovno sodišče, kjer p« mi odgovorili, da niso p ristoj' ni in naj se pritožim DJ delovno in socialno sodišče Kranju. Tudi tu so tat enakim izgovorom zavrni*' ponovno sem se pritožil f Vrhovno sodišče. Zdaj ^ kam, kaj bo. Mineva leto, * se vleče kot sto let. Ven*J bom vztrajal. Šel bom j\ konca. Vem, da me bo veli" stalo, advokati so dragi' . resnica se mora poka*«V Tako ne moremo /•*. j Žena je na koncu z ži*cl' lastnikom sva se skregaj Smo slovenski državljan'' pravice, da dobimo s,an.°, vanje, nimamo. Ko ste }a,0 v Gorenjskem glasu pis«'1. srečnih družinah, ki jim * župan izročil ključe s**' vanj, mi je bilo, da bi po0° el..." Na Domplanu v Kranju, ki v stanovanjskih zadevaj opravlja servis za mestfl občino, o "primeru Alij3^, niso povedali nič konkr^ .Q ga. Tako kot Alijagič, ^ na odločitev sodišča. H. Jelov**" Po Trbojskem jezeru plava - svinjarija Pred zapornicami vodne elektrarne v Mavčičah umetno dvignjena gladina Save napravila Trbojs spi} vs: jezero. V kakšni turistično ozaveščeni deželi, denim • Avstriji, bi takšno jezerce brž vključili v turist ponudbo. Žal pa imamo Slovenci, in Kranjci Prl, \j\ nismo nikakršne izjeme, turizem bolj na jeziku, ^otHaZen zanj kaj naredili in potem od njega lepo živeli ^ZJm peščice ribičev na Trbojskem jezeru namreč ne ^ srečali žive duše. Po kaj bi sicer tja turisti tudi nc*> Gledat svinjarijo, ki jo naplavlja Sava, gotovo ne-OAij H. J., foto: T. vo*> Bo za volilni golaž? vjio Po zakonu o volilni kampanji strankam glede na -e v dobljenih glasov pripada ustrezno nadomestilo*3 j^ranja mestni občini Kranj "Grosova" Lista za napredek^ ^0 39O d i>iui"- tolarji' tolarjev, Slovenski krščanski demokrati 103.800 larj<;V. dobila 380.940 tolarjev (njegova reklama IJ ^JjJ.tfg skromna, da ima celo dobiček), za njo je LDS • J20.3^ tolarji. Socialdemokratska stranka si jc prislužila ,ar1cV, Združena lista socialnih demokratov Slovenska ljudska stranka 42.750 tolarjev, ^|° )lafjtJv nacionalna stranka 33.660 tolarjev Zeleni 23.670 ,arjev in Nestrankarska lista Bitnje-Jošt-Zabnica 21.3W Nekatere bodo s tem denarjem pokrile volim nekatere pa bodo lahko plačale le sol in vodo. Jana Debeljak, novinarka in dobrotnica Janini drugačni pogovori ker bi rada izkoristila vse*svoje darove in Jih časa je že minilo, kar sva se pogovarjali z Jano ^bei/ak. Morda se je medtem njen pogled na nekatere stvari že spremenil morda se odtlej spet ukvarja s čini novim, vendar imam občutek, da njena vsebina ni bistveno drugačna. Jana Debeljak, ki je sPočetka s svojim prijetnim glasom na kranjskem rodiu prebirala tisto, kar so ustvarili drugi, se zdaj ukvarja s samostojnimi oddajami, zelo odmevnimi 'ntervjuju, imenovanimi Drugačni pogovori. Vendar JQna Debeljak ni le to, temveč je predvsem človek, ki ^fcuša ljudem dati veliko sebe. V tej luči je razumeti utdi njena dobrodelna prizadevanja... zato, Sog< in čuti po svoje, da ima možnost razvijati svoje ideje. Zavedam se svoje sugestibil-nosti, zato sem pri vodenju teh pogovorov zelo previdna." Novinarski pogovori pogosto prerastejo v polemiko. jovorniki, sorodni po duši Kakšne so oddaje Drugačni pogovori, kijih ob pone-ff'jkih zvečer poslušamo na Kadiu Kranj ? V teh oddajah ne sodelu- , Jem le kot izpraševalka, tem- Kako dosežete, da ob razvi Več se ob tem, ko vodim janju različnih misli ven Pogovor s svojimi sobesedni- darle ostane rdela nit Kl. vani t,,Al „11, ,^,mm c vanj tudi vključujem s svojimi razmišljanji. Ko sem na radiu začela delati te oddaje, ko nisem bila več zgolj prenašalka tujih idej. temveč sem začela oblikovati lastne zamisli, sem morala naJprej zgraditi samozavest, da znam izražati in razvijati svojo misel. Pogovor mi lepše ^če z ljudmi, ki so mi blizu. S tem ne mislim, da izbiram za sogovornike ljudi iz svojega Prijateljskega kroga. Soiod-J*»t z njimi začutim, ko penimo preberen članek, pokušam predavanje... Verjamem v reinkarnacijo in pri teh ljudeh imam občutek, kot da jih poznam iz nekega Prejšnjega življenja. Spočetja sem se na te pogovore še Pripravljala po natančnem konceptu, pozneje sem spoz-nala svoj naravni dar. da pozitivnega razmišljanja, ki je v vaših oddajah zelo opazna? "Da v polemiki ne pride do nasprotij, ker želim dajati le pozitivno pobudo, si sama izbiram sogovornike, in sicer take, ki so po mojem občutenju pozitivni. Nikoli ne vabim takih, ki so preveč prepričani, da je njihovo mnenje edino pravilno. V pogovorih imamo lahko različna mnenja, vendar jih nikomur ne želimo vsiljevati, lo pa je umetnost moje izbire, tudi izbire pravih vprašanj, ki so zasnovana tako, da pogovor vodijo k pozitivnemu cilju. Po ustaljenem novinarskem mnenju je prava atrakcija kontradikt, škandal, Moje oddaje nočejo Vsi ne moremo biti dobri na način matere Tereze Veliko se ukvarjate z do-kutupmv«... , brodelnostjo: vaša družina sama izbiram, takšno umirje- je pokrovitelj prvega posvetno, ki tudi mene stimulira k nega materinskega doma v lozne novice. Zavedati se je treba, da so poslušalci na drugi stranu tudi osamljeni, žalostni, radio jim je tudi družba in vsi ne hlastajo le po škandalih in hrupni glasbi. Tudi glasbo k svojim oddajam afera biti take, zato jih tudi imenu *r>am postavljati prava* vpra" Jem Drugačni pogovori. Nji-JJnJJ- V intervjuju pred dve- hov cilJ Je iskanje pozitivnega, pot pa prepuščam sogovornikom. Oddaje tudi zvenijo zelo spontano, v njih nismo preveč zapeti, dovolimo si tudi, da se zmotimo, kašljamo, se smejimo... da smo skratka bližji poslušalcem. To so oddaje v živo, kjer prav telepatsko čutim poslušalce. Posnetih oddaj nimam tako rada." rna letoma mi je Boris Kralj dejal, da sta za pogovor Potrebna dva, tisti, ki postavlja prava vprašanja, in oni, *i zna na ta vprašanja prav odgovarjati. Kasneje sem se Pogovarjala z Zvonetom Modrejem, ki je postal moj dober prijatelj. Ko je poslušal m°je oddaje, je dejal, da sem Preveč brezhibna, zaradi če-sar je moj sogovornik v Podrejenem položaju, ko išče Pravo misel, se mu zatika, se Ponavlja. Odtlej ne pisem več yprašanj, temveč dopuščam, da se mi v pogovoru sama Porajajo, sogovorniku \ Puščam, kakšno iztočnico °° dal. V pogovoru, ki je dvogovor dveh enakovrednih sobesednikov, vedno skrbim *a to, da sogovornik razmišlja premi Ljudje potrebujejo spodbudo k pozitivnemu razmišljanju Lotevate se v glavnem duhovnih tem. Zakaj? "Radio ni le medij, ki naj prinaša atraktivne škanda- pozitivnemu razmišljanju. Poslušalcem, ki so morda osamljeni in ujeti v negativen krog, skušam povedati kaj spodbudnega, kaj o majhnih radostih, ki nam plemenitijo življenje. Spomnim se denimo lanskega konca šolskega leta, ko sem po radiu rotila starše, naj sprejmejo svoje otroke, tudi če so prinesli domov slabe ocene. Pozneje me je poklicala neka gospa in dejala, da sem povedala natanko tisto, kar je čutila tudi sama. Mojc oddaje, ki so bile spočetka na sporedu dopoldne, zdaj pa so na pobudo urednice že nekaj časa v ponedeljkih zvečer, sem poimenovala tudi "drugačen pogled". V njih želim ljudem odpirati tudi druge zorne kote. Tudi ta dar imam in čutim dolžnost, da ga širim: naj ljudje vedo, da se na stvari lahko gleda tudi drugače in naj o tem razmišljajo." Sloveniji, pomagali ste tudi zbirati sredstva za materinski dom Angele Kotnik, darujete Kari t asu... Kakšni nagibi vas vodijo? "Nagib za to odločitev ni bil najlepši. Ko sem začela delati na radiu, so bili honor- arji zelo nizki. S tem delom sem zaslužila manj, kot plačujem gospe, ki mi pomaga pri pospravljanju hiše. Čutila sem se degradirano. Potem sem se odločila, da denar za svoje delo sicer vzamem, vendar se s tem ne bom več obremenjevala, ali sem plačana dovolj ali premalo, temveč sem ga v celoti nakazala v dobrodelne namene. Veselja, ki sem ga čutila do radijskega dela, si zaradi slabega plačila nisem pustila vzeti. V dobrodelne akcije, ki so sledile, pa smo vselej vstopali kot družina. Tudi trinajstletna hči ie darovala svojo žepnino. Če lahko nekomu nekaj dam, pomeni, da sem bogata. Dobrodelnosti sicer ne razumem v smislu velikih dejanj. Kolikor dam denarja za dobrodelne namene, še zdaleč ne pomeni toliko, kot duhovno pridobim skozi svoje oddaje. Mnogi dajejo velike vsote denarja zato, da raste njihov imidž. Meni je pravzaprav neprijetno govoriti o tem: nočem, da se moja vrednost meri skozi mojo dobrodelnost. Obratno pravzaprav: jaz sem morala najprej sebi dvigniti vrednost, da sem lahko dobrodelno delovala. Kar se tiče dobrih dejanj, pogosto kritiziramo državo, da je premalo humana. Toda ljudje bi morali biti humanejši in bi s svojimi dejanji spodbudili državo, da več stori na tem področju. Sama sem bila včasih zelo egositič-na in materialistično usmerjena, toda hotela sem biti dobra in najti sem morala svojo pot. Ne moremo biti vsi dobri na način matere Tereze (ali Angele Kotnik, ki se razdaja materam brez doma), lahko pa smo na svoj način. Jaz denimo tako, da kot novinarka Radia Kranj lahko pridem do vplivnih ljudi, ki lahko pomagajo. Kot Jana Debeljak iz Radovljice bi nemara teže prišla do nadškofa, ki naj daruje mašo v dobrodelne namene, kot radijska novinarka pa to moč imam. In tudi to me osrečuje." • D. Z. Žlebir Letos novo ozvočenje, drugo leto stoli... Tudi kinu Center se poznajo leta H ti vorano bodo spet odprli 24. avgust Kranj - Podobno kot druga slovenska kine j matografska podjetja. \ je tudi Kino podjetje [ Kranj po več letih živo-I tarjenja spet na nogah, če že ne na konju. Gle-f dalci so očitno doumeli, I daje gledati dober film t na velikem platnu vse ' kaj drugega kot slabe I kopije na domaćem vi-j deu. Razen tega se je ponudba svežih, kvalitetnih filmov svetovne produkcije v zadnjih letih bistveno izboljšala. To sta dva glavna razloga, da ljudje spet polnijo kino dvorane Kranjsko podjetje je lani zelo lepo obnovilo dvorano StoržiČ Zdaj pa je zaprt tudi Center. V dvorano bodo vgradili novo digitalno dolby stereo ozvočenje, Še kvalitetnejše kot je v Storžiču. Novemu ozvočenju bodo prilagodili tudi stensko izolacijo, dekorativne obloge in zavese, nova bo tudi razsvetljava. Dela nameravajo končati do 24. avgusta, ko bodo Center spet odprli za gledalce. Direktor Kino podjetja Kranj Ivo Trilar pravi, da se nameravajo prihodnje I teto lotiti še obnove odra in podov v Centru, novi bodo tudi stoli. Dvorano, ki ima zdaj 650 sedežev, bodo prikrojili za 480 sedežev. • H. Jelovčan AVTO ŠOLA GOLF KRANJ PC PLANINA 03/ob Iskra servisu Planina I/ DO VOZNIŠKEGA IZPITA ŽE MED POČITNICAMI! NOVOI NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ~ KATEGORIJA "A" ' KATEGORIJA "C IN E" ^KATEGORIJA "B" NOVO! MOTORNO KOLO : TOVORNO VOZILO OSEBNO VOZILO : YAMAHA 125 (elektronski vžig) DAIMI.ER MERCEDES 814 /hidravlični sedež/ RENAULT - 5. CLIO. FIAT PUNTO ITD. NOVO! NOVO! NOVOI NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! »N ŠE POZOR! PLAČILO TUDI NA 12 OBROKOV! ne odlašajte in pokličite še danes po tel.. 064/32-47-67 od 9. do 12. in od 15. do 18. ure ali non stop po mobitelu 0609-63-28-25 vabimo k sodelovanju voznike inštruktorje kategorij a, c in e. Trgovina Ljubljana - TOE Kranj UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO - cena s popustom 33,60 SIT/lit - na 4 - 6 obrokov brez obresti ob gotovinskem plačilu nad 1000 lit je cena 33,10 SIT/lit - in brezplačnim prevozom za naročilo nad 1000 litrov Vsi kupci pa ob nakupu nad 3000 lit KOEL dobijo PRAKTIČNO DARILO. NAROČILA SPREJEMAMO: V SKlJiDIŠČU MEDVODE, tel.: 061/611-340, 611-341 na bencinskem servisu RADOVLJICA, tel.: 715-242 PETROL Slovenska naftna družba Cerklje, julija ■ Cerkljanska zastava, eden od občinskih simbolov, ki jih je v modro rumeni barvni kombinaciji zasnoval profesor likovne pedagogike Janez Močnik, je prvikrat zavihrala na tradicionalni prireditvi Praznik cvetja in obrti v začetku julija. Na drog jo je dvignil predsednik cerkljanskega turističnega društva Marjan Jagodic. - • D.Ž. Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor V domu so stari ljudje v dobrih rokah e doma ostarelih lepo skrbi za svoje oskrbovance, toda svojci na ua.i.MJiJ.u.i.m.TOTfflffl Stari ljudje naj bi sicer jesen življenja preživljali doma in se starali ob otrocih in vnukih. Vedno pa to ni mogoče. Stari ljudje zbolijo, postanejo odvisni od tuje nege in pomoči, svojci za njih ne morejo strokovno skrbeti največkrat jim tudi ne morejo biti ves čas na razpolago. Takrat morajo navadno v dom starostnikov. Za stare ljudi in njihove svojce je ta dogodek običajno povezan z nelagodjem in občutkom krivde. V Domu oskrbovancev Albina Drolca v Potočah pri Preddvoru, nekdaj zloglasnem Turnu, vsako leto priredijo dan odprtih vrat in ob tej priložnosti svojcem približajo vsakdanji utrip doma. Kar vidijo in slišijo, zagotovo ovrže še zadnje predsodke o tem da je dom hiralnica, zadnja postaja za pokopališče, kjer stari ljudje vdani v usodo in od vseh pozabljeni čakajo na svoj konec. Prvi stik starih ljudi in njihovih svojcev z domom je srečanje s socialnim delavcem Bojanom Križajem, ki ne pojasni le formalnih pogojev namestitve v dom: "Skupaj z ostalim osebjem doma želimo spoznati novega stanovalca, kakšne interese ima, kakšnega zdravja je, kajti ko je v domu, ga želimo vključiti v čimveč dejavnosti. Imamo fizioterapijo, pa različne oblike delovne terapije, denimo delo na njivi in v vrtu. Večini naši oskrbovancev, ki prihajajo z vasi, so ta opravila blizu, z njimi pa ohranjamo njihovo psihofizično kondicijo. Pred časom nas je obiskala študentka visoke šole za socialno delo s Švedske. Zelo je Kdaj še druga stran? bila presenečena nad standardom v našem domu in nad odnosom, ki ga gojimo do starih ljudi. Z njimi se od 1989. leta ukvarjamo tudi v skupinah starih za samopomoč. Te starostnikom do neke mere nadomeščajo odnose, kakršne so imeli doma, da se ne počutijo izolirane in osamljene." Žal je med stanovalci pred-dvorskega doma vse več bolnih in potrebnih tuje nege. Glavna sestra Marija Čebulj pravi, da je od 180 stanovalcev le 47 takih, ki so povsem samostojni pri dnevnih aktivnostih, vsi ostali potrebujejo pomoč. Kar 37 oskrbovancev pa je povsem odvisnih od pomoči sester in strežnic, ki v treh izmenah skrbijo za njihovo počutje. Od 66 lani sprejetih oskrbovancev jih je kar 36 prišlo iz bolnišnic. Čakalne dobe za dom so dolge, saj so prepolni, zato bi svoje zmogljivosti radi še povečali, je dejal direktor doma Peter Stare. Seveda je veliko lepše, če stari ljudje v poznih letih živijo doma in se starajo s svojci ob strani, toda včasih domači ne morejo drugače, kot da stare ljudi dajo v dom, kjer jim je ves čas kdo na razpolago in kjer so deležni strokovne nege. Med obiskom v domu smo tako slišali tudi tole pripovedj "Lani je mož hudo zbolel. Ker sem še aktivna, nisem mogl* skrbeti zanj, ko se je vrnil iz bolnišnice. Seveda mi je bilo težko pri srcu, ko je moral v dom> vendar so zanj tako lepo poskrbeli, da mi tedanje odločitv* ni žal. Po zaslugi tukajšnjih strokovno usposobljenih sester, negovalk, fiziotera-pevtov in drug«B se mož dobro po* čuti in spet hodi. Zelo sem hvale*' na osebju, ki tako lepo skrbi za vs* oskrbovane«' Tudi jaz bi rada S kakšno uslug0 pomagala, da j'01 olajšam del«; morda s prevod ali s čim drugim." V preddvorskem domu pravijo, da svojci največ storijo za stare ljudi, če jih čim pogosteje obiskujejo. Star' ljudje sicer v domu živi)0 svoje življenje, tukajšnji T'' tem je drugačen od tistega zunaj, toda stike z domom s» vsakdo želi ohraniti. Tako se ne čutijo odrinjeni in izolirani. • D.Z.Žlebir NAGRADIVA Takšna je bila cesta skozi Cerklje videti letos spomladi in takšna je še zdaj. Cerklje, julija - Pri ureditvi pločnikov ob cesti skozi Cerklje so dela obstala na pol poti. Ena stran je že urejena, zdaj pa se vaščani že sprašujejo, kdaj se bo gradnja nadaljevala. Prebivalci ob Slovenski cesti se pritožujejo, ker se jim meteorne vode s ceste zlivajo na dvorišča in celo v kleti. V načrtu je bilo, da bi te vode odvedli v "suhi graben" potoka Reke. Polovico pločnikov je bilo narejenih še pod okriljem bivše občine Kranj, vmes pa je Cerkljanc "doletela" nova lokalna samouprava, vendar krajani vztrajaj«), da se začeto nadaljuje. Uredili naj bi ploč nike na drugi strani, pešpoti in kolesarsko stezo, nato pa na novo asfaltirali še cesto. Cesta je republiškega pomena, zato od občine Cerklje ne morejo terjati sredstev, le zagotovilo, da bo pritiskala na državo, da se naložba izpelje. V začetku julija so se predstavniki občine Cerklje pogovarjali o rekonstrukciji te ceste z odgovornimi z ministrstva za promet in državne družbe za ceste. Cesto skozi Cerklje, ki je del regionalne ceste Brnik -Cerklje - Krvavec, bodo z državnim denarjem rekonstruirali prihodnje leto. Ureditev pločnikov in kolesarskih steza pa je dolžnost (in denarna obveznost) občine Cerklje. • D.Ž., foto: L. Jeras 2(pmantični večeri ob ZBitjs/fem jezeru Za plc* in razpoloženje vam duo HONEY MOON igra vak večer Odlična hrana, izbrano vinu. vrt z bazenoma in ignžču za tenia. Sprejemamo tudi rezervacije 1061/627-011, LJUBLJANSKA 1a 64000 Kranj Tel.: 064/ 221-112 FOTOGRAFIRAJ! IZKORISTI PRILOŽNOST! Foto Bobnar In Gorenjski glas Izbirata najboljšo fotografijo na temo "POLETJE" Edini pogoj za sodelovanje je, da posnameš zanimivo, vznemirljivo, nenavadno skratka cool,' ooi fotografijo in jo v kuverti Foto Bobnar (dobiš jo pri Foto Bobnarju v Kranju ali Sk. Loki) pošlješ na naslov Gorenjski glas , oz. Foto Bobnar, Ljubljanska 1/a, 64000 Kranj. Strokovna komisija bo izbrala tri (3) najboljše fotografije, če pa Tvoja ne bo med njimi, Ti bo mogoče naklonien žreb in boš izžreban za eno od tolalilnlh nagrad. NAGRADE SO: 1. Fotoaparat NIKON 2. Fotoaparat KODAK 3. 5 barvnih filmov Kot v Id Is, nagrade so supert Fotografiraj, zabeleži svoj najzanimivejši motiv' Najbolj od ste kan trenutek! Sodeluj, bodi naj!!' 1U z% €1 If A 11 TU A ČETRTEK, 3. AVGUSTA TVS1 10-55 Avstralske pravljice 't.05 Snorčki, ameriška risana ^niicanka ^•30 Odkrivanje zemlje, ameriš-2 izobraževalna serija ]<-00 P0 domače JJ-00 Poročila 1B-05 Ruska pica blues, ponovijo danske drame l*-25 Slovenski utrinki, oddaja i^džarske TV JJJO TV dnevnik J8.05 Otroški program: Živ žav i!!'40 Fallerjevi, nemška serija '»■t3 Risanka J8.30 TV dnevnik 2, Vreme 5"-°5 Strta srca II: Helenine oči, francoske nadaljevanke ™°-50 Glasba Nemčije in Francije J*jhu časa: Leta utvar, 1. det £•55 Nikar, oddaja o prometu 5-00 TV dnevnik £•15 šport «•20 Žarišče *-<0 Sova 7?** Hitchock vam predstavlja, periska nanizanka; ?«aquest, zadnia epizoda amer-■k* nanizanke TVS2 DJ:00 Euronevvs 16.45 Sova. 82 n*v 18.00 TV dnevnik 18« £e9>onalni studio Maribor Id i* £e veste 19-10 nocoj «12 5'sanka 19.30 TV dnevnik r "r0 Spori 20.00 Večerni gost: čer ?vCibic 21 05 Umetniški ve-EHot q et veiikin Pisateljev: T. S. 2» rje del angleške nanizanke Ciki Sto|etnici filma naproti: voT* f,lmov t»ratov Taviani: Člo- '"•"lanski film (čb) ki ga je treba sezgati, HTV1 £•45 TV koledar 7.55 Poročila *00 Dobro jutro 10.00 Poročila J^-05 Šolski program 11.05 ^Ski program 12.00 Poročila J?-1* L)uDezen, nadaljevanka '«•45 Ko se vnamejo srca, amer-humoristična serna 13.15 ^verr;a obzorja, ameriška namaka u.05 Največji zločini ins °ienia v 20. stoletju, dokumentar-^ oddaja 14.20 Filmska čarovnija ;4-45 Bitka za gledalce, ponovi-ameriškega filma 16.30 Hrvaš-** danes 17.30 Santa Barbara, periska nadaljevanka 18.15 JgjO sreče 18.50 Hrvaško gledaje 19.30 Dnevnik 20.10 Nove Z*rr« klap: Omiš 95, posnetek 2£p Kulturna oddaja 22.00 TV ^•stava: Tomislav Krizman 22.35 i* dnevnik 22.50 Moč denarja 5*-*5 Slika rva sliko 23.30 Sanje Dr<* meja HTV2 1ft •» 5,'ko°i?/okoledar 16-40 Slika na vninelFBI- ponovitev 18.15 1» la rJužnoafriška nadaljevanka 'H luknilSanka 2°-15 Seks duhovi Oddam 3na neDu' dokumentarna arr,eriSKa Brooklynski most, vanka 3i .nurnoristična nadalje 911 "T? Vrtinec 22.30 Klic v 23.2o m d°kumentarna serija Qrdovič ' 2 vami: M,aden Gaja 1 2abavno-glasbena od- sve?0 Spo tedna 10.15 Luč tienške na - ■ > .w Marušini kristali -edem veličastnih 12 05 A 1al,« Ponovitev an nSeSS1105 Ma™ Shop ffjf" veltčastn vitev 17 ,ft ance session, pono-18.15 r UnPato, ponovitev " la Jr^^racija transformerjev 18.05 q A sh°P 1900 Vreme Uobe H,sanka 19-tO Luč sve-«0,0o' Kamer|ska nadaljevanka ^OfOtn 9ne,osk°P 20.30 Pred Vrern«' |in^:iškca nan./anka 20.55 to$ka r00 Škrlatni jeglič, an-fyce nrTarna 22.40 Mesto kot •trto bV°-;r,£vitev 22.30 Kino, kino. «0 Spot tedna 0.10 A shop Oštrija lu5 data palača 6.30 Otroški rpqram 8.55 Ulice San Francis-l* *.45 MacGvver 10.35 Vesoljs S »adaja Enterprise, ponovitev Jlf* Trije moški in otrok, pono r!lev ameriške komedife 13.00 2^ki program 15.35 Vesoljska JJM* Enterprise, ponovitev 16.20 £ar;gyver 17.10 Strašno prija/na SUSna 17.35 Zlata dekleta 18.05 J^aren oar 19.00 Pri Huxtabto-,h 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Bavarec na otoku Rugen, zadnji del/Kuharski mojstri 21.10 Detektivki iz Hamburga 22.00 NYDP - newyorški policisti 22.50 Znamenje III: Prebujenje, ameriška grozljivka 0.15 Čas v sliki 0.20 Tenis, EP Generali Open 0.40 Lolita, anagleški film 3.10 Schie-jok, ponovitev 6.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Vsak dan s Schiejokom 10.05 Help TV, ponovitev 11.45 Tenis, EA Generali Open, iz Kitzbuhla 16.00 Vsak dan s Svhiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 20.00 Šport 20.15 Pri gledališkem krčmarju, humor in glasba 20.35 Zagnanec, 7. del 21.10 Nori par 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Koncentracijsko taborišče Dachau, Kronika terorja 0.30 Pogledi od strani 0.35 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 VRTILJAK V ŠENČURJU 20.40 UTRIP TRŽIČA 20.55 EPP blok - 3 21.00 Kitaro na ramo 21.45 Mobitelov tek ultramaratonca Dušana Mravl-jeta 22.00 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 49. oddaja 23.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, 49. del 21.05 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.30 Izmenjava programa LTV - ročk festival, finale (IMPULZ) ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30,12.00 in 14.00 TV SHOP, televizijska prodaja 14.20 Santa Barbara, ponovitev 15.10 Čudežna trava: Bambusove strehe, ponovitev 4. dela 15.40 Kamera na potepu, dokumentarni film, ponovitev 9. dela 16.10 Ob prvem svitu, akcijski film 18.00 Max Headroom, ponovitev 3. dela serije 18.30 Santa Barbara, 1055. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Tnperesna deteljica, serija 3. del 20.30 Spot tedna žive scene 20.35 Kladivo fThe Hammer), film 22.05 MMTV ŠPORT, športni dogodki 22.50 NEAT & TIDY, ponovitev 3. dela serije 23.20 REKE EVROPE Laba, dokumentarna oddaja, 4 del 23.50 TV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Gost v studiu 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Kontaktna oddaja 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machme 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R JESENICE Oddajamo od 13.30 do 19. ure na UKV stereo 88,9 MHz (oddajnik Grad) ter 95 MHz (od- KINO dajnsk Kovor) ter na srednjem valu 1584 KHz. Ker je poletje, bomo govorti o turizmu na Jezerskem in za vse lačne iskali najboljšo pizzo. Seveda ne bomo pozabili na informacije iz tržiškega konca, zgostili jih borne v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15.30. Ob 16.17 bomo prisluhnili radiu Deutsche VVelle, pred tem pa še Obvestilom. Oddaja Pod kczoicme se bo začela ob 17.30. Vsem, ki boste glasovlai za svoje proljubljene narodno-zabavne skladbe, pa tudi šaljivcem, obljublja pokrovitelj možnost, da pridejo do velikega presenečenja Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Haio. porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije {Drago Ariani) 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Učimo se angleščine 16.30 Osmrtnice, Domače novice 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasoo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.00 Napoved programa 15.30 Od svečke do volana 17.00 Novice 17.30 Jenkova ura 18.30 Predstavljamo naroonoza-bavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Maja Lakič 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 13.00 3 x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 18.15 Aktualna tema 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik vas gleda 1.00 Gromska glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11,10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna ifn. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program foto bobnar CENTER Zaradi prenove kino zaprt! STORŽIČ prem. amer. fom. ljub. melodr. PRED ZORO ob 21. uri, amer. akcij. kom. PODLI FANTJE ob 19. uri ŽELEZAR prem. amer thrill. SLABA DRUŠČINA ob 19. in 21. uri BLED melodrama CAo DEKLISTVA ob 20 30 uri ŽELEZNIKI amer. /god. film ROB ROY ob 18. in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. krim ZASEBNI DETEKTIV SHAME ob 20.30 uri PETEK, 4. AVGUSTA TVS1 epizoda 11.10 Delfin Flipper, ameriške nanizanke 11.30 Moja enciklopedija živali, 8. oddaja: Lev 11.40 Roka ročka, ponovitev 12.35 Že veste 13.00 Poročila 16.00 Film tedna: Odprta vrata, ponovitev italijanskega filma 18.00 TV Dnevnik 18.05 Otroški program 18.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 18.20 Pasje mesto, kanadska risana nanizanka 18.40 Fallerjevi, nemška serija 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 20.05 Razjezil se bom, francoski film 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova 22.20 Brooklynski most, ameriška nanizanka 22.50 Seaquest, 7. epizoda ameriške nanizanke 23.40 Brane Rončel izza odra. ponovitev TVS2 13.35 Forum 13.50 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka 14.45 Omizje 16.40 Sova, ponovitev 18.00 TV dnevnik 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Šport 20.00 Podeželski utrip, angleška nanizanka 20.40 Podmornice: Jekleni morski psi, zadnji del avstralske dokumentarne nadaljevanke 21.40 Slovenski glasbeni dnevi: Cappela Istropoiitana Bratislava, 2 oddaja 22.30 Zakleta gomila, islandski film 1.30 Grozno prijazna družina 1.55 Schiejok vsak dan 2.55 Dobrodošla Avstrija 4.40 MacGv-ver 5.35 Raj za živali AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Bavarec na Rugnu 10.55 Šport 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19-00 Avstri- §danes 19.30 čas v sliki 20.00 port 20.15 Stari 21.20 Dr. Štefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo 22.05 Ambulance, ameriška srhljivka 23.35 Tolažba tujcev, italijansko-ameriški film 1.15 Pogledi vstran 1.20 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19,00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 75. tedenska informativna oddaja 19.40 GLASBENI UTRINKI... 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok 2 20.10 Zdravstveni nasveti: Zobozdravstvo 20.41 Iz narodnozabavnih logov: Slovenski kvintet 21.20 EPP blok -3 21.25 Film- Divja Orhideja, drama 23.00 Petkov tedenski pregleld 75. tedenska informativna oddaja 23.30 Omama: Matjaž Ograjenšek 0.00 Nočni zabavno erotočni program 2.00 V.deostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 10.00 Poročiia 10.05 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.15 Loving 12.45 Ogenj v srcui 13.10 Življenje na severu 14.00 Največji zločini 20. stoletja 14.25 Filmska čarovnija 14.55 Lutka na vrvici, britanski film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Morje 19.30 Dnevnik 20.10 Usode. Zapisi iz srbskih taborišč 21.05 Festival domoljubnih pesmi, posnetek 22.15 TV razstava 22.30 Dnevnik 22.50 s sliko na sliko 23.20 Dakota, ameriški film HTV 2 16.50 S sliko na sliko 17.35 Triler, resna glasba 18.25 Vrtoženja, serija 19.30 Dnevnik 20.10 Poletni filmski večer: Angel za mojo mizo, novozelandski film 22.45 Cro pop ročk KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe 11.05 Magne-toskop 11.30 A - shop 11.46 špot tedna 17.00 A-shop 17.10 škrlatni jeglič, ponovitev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Pozitiv 4, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Obalna straža - Noč črne lune, ameriška nanizanka 21.20 Vreme 21.25 Teden na borzi 21.35 Zabava na plaži, ameriški film 23.05 Vodnik za zaljubljene, 10. del ameriške nanizanke 23.30 Učna leta, ameriška nanizanka 0.00 Pred poroto, ponovitev 55. dela ameriške nanizanke 0.25 Živeti danes 0.55 A shop, televizijska prodaja AVSTRIJA 1 6.05 Zlata dekleta 6.30 Tinv Toon 6.55 Mila superstar 7.20 Smrkc' 7.35 Mah Muppetki 8,00 Vroča počitniška sled 8.05 Ko so živali zapustile gozd 8.30 Kremenčkovi 9.00 Ulice San Francisca 9.40 MacGvver 10.40 Vesoljska ladja Enterprise 11.40 Nebraska, ameriški vestem 13.00 Tinv Toon 13.25 Mila superstar 13.50 Smrkci 14.15 Sanjski kamen 14.35 Vroča sled 15.00 Kremenčkovi 15.25 Mini ZIB 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 MacGvver 17.10 Grozno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Poseben par 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi vstran 20.15 Kdo je Harry erumb?, ameriška komedija 21.40 Salzburške pole tne igre 23.10 Čas v sliki 23.15 Šport 0.05 Oporoka doktorja Mabuseja. nemška kriminalka VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19 15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani MMTV - TELE 59 7.00, 9.30 Sn 13.30 Video strani -panorama 8.30,12.00 in 14.30 TV SHOP. televizijska prodaja 15.00 Santa Barbara, ponovitev 1055. dela 18.00 Tnperesna deteljica, ponovitev 3. dela serije 16.30 Kladivo (The Hammer), film 18.00 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.30 Santa Barbara, 1056. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Spopad na avtocesti, avanturistični film 21.30 Spot tedna žive scene 21.35 Detektiva, serija, 3. del 22.05 Robot uničevalec, znanstvena fantastika/akcija 23.40 Popotnik, ponovitev 0.40 GEO, nastanek in razvoj sveta, dokumentarni film, 9. del 0.40 Video strani 1.00 Deutsche VVelle R KRANJ 5.30 Dobro iutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 MHz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, in iz oddajnika Kovor na srednjem valu 1584 Khz, od 13.30 do 19. ure. Ob 13.30 bo tekel program Radia Tržič, kot vska petek z roko v roki s tržiškimi študenti. TI vam pn-prav'jajo informacije, i/bor recep- KINO ta tedna in kviz radia Tržiški študent Tečaj angelečine bo na sporedu ob 13.40, ko bomo ponovili 16. lekcijo English one to one Kratko in jedrnato smo poimenvoali oddajo ob 15.30, kjer vam ponujamo pregled tržiških informacij. Izbirali bomo Gorenjca meseca ob 15.50. ob 16.30 pa lahko prisluhnete Nataši Sedmi-nek in novostim s področja kulture v oddaji Kulturni Babilon. Za konec bomo ob 18.25 ponovili oddajo Na štirih koiesih. Čeprav bo večina študentske ekipe hladila svoje kosti nekje v senci, dolgčas ne bo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.05 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Teiegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14,05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor 18.00 Vpšči-ia 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosiio 9.35 Glasbo izbirate poslušale: 10.00 Dopoldanske novice 12.00 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Izbiramo Gorenjca meseca 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9,00 RGL ves dan v živo iz Izole 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dian - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji pgoram 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf oddaja 19,00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program tei>i^;©iKri Gi*as 1 BLED melodrama ČAS DEKLIŠ1V.A ob 18 30 uri RADOVLJICA melodrama ČAS DEKLISTVA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. zgod. film ROB ROY ob 20.30 url TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer kom. BUTEC IN BUTEC ob 20 30 uri znam brati. berem TRALALA PLAC Pero v dolini kraljic Nova kaseta Petra Lovšina in (tokrat) skupine Vitezi Om'a, ki je izšla pn Helidonu in ima naslov "...dolina kraljic..." niti ni več tako nova. Tudi Pero ni nič kaj nov, nasprotno stara se, kar se mu vidi tudi na muziki, ki jo dela, pa ne, da se je total pokvaru, v stilu, no daj že nehi no. Kje pa to, kar dela od "Hiše nasprot sonca'" naprej, k fričujoči "...dolini raljic..." je čisto cool zadeva. Res, da ni več prave ostrine, da je zvok vse bolj softy, so pa zato glasbeni aranžmaji bolj bogati, včasih za Perotove orglice "Takoj sem vedu", včasih za pihalno sekcijo Orlekov ("Dons bi plesu", "Takoj sem vedu") včasih celo mandolino ("Najboljši par"). Besedila? Punca, dama, ženska... ženske, ma ja saj Pero je bil vedno pravi "švaler", moški širokega srca, podobno kot una iz komada Dama širocga srca" (... lohk mu o' bla mama bila je sam dama, zelo širocga, širocga srca...) Že res, da fant obvlada pobrat' kakšno melodijo, mal akorde prevekslat (Ramonesovsko - Psiho modopopovska "Enkrat ko boš velika") in narediti čisto nov komad, a kaj, ko so zadeve jako poslušljive, kot nalašč za v avto, kaj avto, muzika je v bistvu plesna, strašen rock'n'roll. Ja, Pankrtovski je le še stavek ... na liniji kosem... v komadu, že uspešnici "Najboljši par". Perotova ...dolina kraljic... pa ima seveda tudi kraljico, Tanjo Ribič, ki jako dobro zapoje v narosni "V dolini tihi" in če vprašate, za koga navijamo. Za Perota jasno. REKLI SO Kadar dežuje Ko smo se v petek dopoldan sprehodili po kranjskih ulicah, je močno deževalo. In po mestu so hiteli sami odral-sli. Le kam so se skrili vsi mladi, smo se spraševali, in ko smo jih nekaj le srečali, smo jih povprašali, kaj počnejo, kadar jih med počitnicami preseneti slabo vreme. Kar iznajdljivi so, čeprav so deževni dnevi povečini namenjeni lenarjenju, branju in podobnim manj napornim stvarem. Miha Vov-nik, 12 let: "Prav zdaj se pripravljamo za odhod na morje: zlagamo prtljago, pospravljamo in takšne reči... Sicer pa takrat, ko med počitnicami dežuje, preberem kakšno knjigo. Kad grem tudi v kino, akcijski filmi so mi všeč, takšni, kakršen je Lov na rdeči oktober, v zadnjem času pa Mesec in Napihnjenci." Toni Kukal j. 12 let: "Nič poseb-, nega ne poč-• nem, kadar dežuje, pa tudi sicer ne. ~ V kino grem vsega skupaj kakih trikrat na leto, tudi filmi po televiziji mi niso preveč všeč. Sicer pa sem doma s kmetije in tam je vedno dovolj dela." Špela Ko kal/, 12 let: "Najrazličnejše stvari počnem, kadar med počitnicami dežuje. Tudi v kino grem. Zadnji film, ki se si ga ogledala, je bil Sto in en dalmatinec. Sicer pa čas najraje preživim pri sošolkah, s katerimi bom šla tudi na taborjenje. Tam me niti dež ne moti preveč, čeprav imam sicer raje sonce." • M.A., foto: Tina Doki VASA POSTA Na taboru RK v Fučkovcih Predsednica škofjeloškega Rdečega križa Marija Štrekelj nam je poslala fotografijo in kratek zapis o prvem taboru RK v Fučkovcih ob Kolpi, kije bil od 19. do 26. julija. Za škofjeloškimi taborniki in gasilci je šotorilo v prelepem okolju neokrnjene narave 105 otrok in petnajst vodnikov. Na bregu Kolpe so se otroci dopoldne vključevali v različne dejavnosti, ki so jih izbrali po lastnih željah in motivih. Potekal je krožek RK, športne dejavnosti, prva pomoč, spoznavanje življenja psov, novinarstvo, gasilstvo. Veliko časa in pozornosti pa so namenili plavanju (štirje neplavalci so splaval), reševanju v vodi za dobre plavalce, največje veselje pa je bilo štiriurno čolnarjenje z gumijastimi čolni. Blejski poletni hokejski tabor V športni dvorani na Bledu se vsak dan zbiramo mladi hokejisti iz vseh koncev Slovenije ter iz Italije, Avstrije in Češke. Tabor bo trajal tri tedne. Vsak teden nas trenira kar sto članov mlajših selekcij. Trenirajo nas sami dobri trenerji: Gorazd Hiti, Enes Crnovič, Edo Hafner, Janez Ftnžgar, Vaclav Cervenv, nekaj dni pa tudi kanadski trener Kevin Bixby. Mladi smo skupaj ves dan. Razen dx>akratnega treninga na ledu imamo še druge športne dejavnosti, pohode, teke, igre z žogo ali kopanje. Vsi smo zadovoljni in smo veliki prijatelji. Za spoznavanje imamo zdaj več časa kot v tekmovalni sezoni, ko se s tekmovalci iz drugih klubov srečamo le na tekmah, po tekmah pa se vselej vsem mudi domov. V hladni dvorani je prijetno. Kljub temu smo po treningih žejni. Prileže-ta se nam hladna coca-cola in kopanje v Blejskem jezeru. Konec meseca gremo mladi slovenski hokejisti na podoben tabor v Kanado. Veselimo se že dolge vožnje z letalom in srečanju s tujimi hokejisti. Tam bomo lahko preizkusili tudi naše znanje angleškega jezika. • Žiga Svete z Bleda Moj ata Moj ata je mizar. Dela omare in razne lesene stvari. Star je 81 let. Nekega dne se je pri delu poškodoval. S skobeljnikom si je posnel kožo na roki. Mama je ustavila stroj. Potem mu je hitro in previdno povila roko. Prišel je eden od vnukov. Peljal ga je v bolnišnico. Tam so mu rano namazali in jo povili. Ko je prišel domov, smo si vsi oddahnili. Ata je počival enmesec, nato pa je začel spet veselo in previdno delati. • Jan Miklavčič iz Kranja MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Težave s hčerko Sem mamica, upam, da zato moje pismo porote ne bo zgrešilo. Imam 14-letno hčerko, ki zadnje čase večkrat pride pozno ponoči domov. Pravi, da je bila s prijateljicami v disku. Smrdi po cigaretah in alkoholu, da z obema poskuša, sploh ne zanika. Doslej mije vse zaupala, tudi zdaj pravi, da se ne dogaja nič zaskrbljujočega. Mene pa skrbi. Zdi se mi še premlada za disko, cigarete in alkohol. Živiva sami. Naj ji prepovem, da se druži s prijateljicami, naj ji vzamem žepnino, naj jo na skrivaj zasledujem, da se prepričam, kje res hodi in kaj počne... Obupana sem, ne vem pametnega odgovora, lepo vas prosim, svetujte mi. Moje prijateljice pravijo, naj bom ostra, sama pa dvomim, če je to najboljii način. Bojim se, da bi se hčerka zaprla vase, mi začela lagati. • Obupana mamica Miha, 11 let: Za disko vaša hčerka ni premlada, vendar hi marala iti tja v spremstvu odraslega. Najbolje ho, da ves alkohol, kar ga je v hiši, zaklenete, preišČete hčerkino sobo in ji zaplenile vse cigarete in podobne stvari, potem pa jo kaznujte s hišnim priporom. Le ne drugega, se bo vsaj nekoliko odvadila kajenja in uživanja alkoholnih pijač. Mogoče bo pomagal tudi obisk pri zdravniku ali psihiatru. Pa veliko sreče! Sergeja, 13 let: Draga obupana mamica, svetujem vam, da se s hčerke o teh problemih resno pogovorila Na miren način ji dopovejte, da cigarete in alkohol Škodita zdravju. Predvsem pa se pozanimajte pri njeni klapi, kam hodijo in jim to odsvetujte. Ne bodite ostri in je ne zasledujte. Marjeta, 19 let: Predraga mati, po vsej Sloveniji je najbrž še na stotine takih hčerk, kot jo imate vi. In seveda staršev, ki jih je strah. Iz generacije v generacijo se mladina hitreje spušča v preizkušanje alkohola in cigaretnega dima. Narediti skoraj ne morete nič, razen da ji stojite ob strani in jo na nevsiljiv način odvračate od "čarov odraslosti". Če je pametna, kar gotovo je, bo sama kmalu ugotovila, da alkohol in cigarete niso zanjo. Hčarka vam zaupa in to je dobro, pazite U tla njenega zaupanja ne zapravite Bojan, 15 let: Ker sem približno v istih letih kot vaša hčerka, sem po ti OJi kar vesel, da rtu (trenutno) še ni za takšne oblike luriranja, kot si jih privošči vaša hči. Vem pa, da je kriza, ko te zgrabi ž uri ran je in ko "te potegne". Stvari lahko pride do dna le Vaša hči sama - nobeno pranje možganov, zasledovanje, zmerjanje ali celo kakšna batina, ukinianje lepnine in podobni policajski ukrepi običajno ne zaležejo. Punca bo morala sama pri sebi razčistiti, kaj približno hoče v :nijenju; verjetna dobra rešitev bo tudi. če si najde resnega fanta. Poudarek je na besedi "resnega" in ne takega, ki ji bo držal štango pri početju, ki dolgoročno nikamor ne pelje. Klemen, 22 let: Mislim, da si po nepotrebnem delate skrbi Zgleda, da je hčerka že v tistih letih, ko gre zvečer raje s prijateljicami ven. kot da bi z vami sedela pred televizijo V disku sprosti odvečno energijo. Pa kaj, če pokadi kakšno t tgureto m popije "deci" ali dva! Bodite veseli, da vam zaupa, kaj počne. Pomembno je, da ve, kje je meja, ki je ne sme prekoračiti. Zato ne obupujte, tudi vi ji zaupajte in ji lo pokažite. Spomnite se, da tudi v^ ameriški turist, ki potuje i/. Budimpešte na ^VnfLjpy vlaku spozna francosko študentko v podobi Julio (Bela, Killing Zoe), s katero se naslednjih 24 ur pj*^ po mestu Julie se je z I.inklaterjem in 1 lavvkom tri pripravljala na film, da bi čim bolj izpilila oba /n^r \j\ "Vedela sem, da moram biti s Havvkom odločna, I, se Celline (filmski lik) utegnila izgubiti v brezoblični, klišejski množici žensk," je dejala igr'' Nagradno vprašanje /a ta teden k.iVr.i "ll (1v* ^jijte, dvoran v Kranju je trenutno zapiti1 I »dgovol* P°^Q kot obi ijno, do konca tedna M GownjiW glas' Kranj, Zoisova 1 - Filmski uganka. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Zaščita potrošnikov PREVIDNOST PRI POTOVANJU Tudi v Časopisu Gorenjski tfas smo ie pisali o problemih, ki se pojavljajo v zvezi s pasovnim zakupom apartmaja (U Time share). V Slovenji se je prodaja vršila Pfedvsem na posebnih pre-Untacijah, kamor ste bili Povabljeni kot "srečni izžrebanec". Ker pa podjetja, ki so 0rnenjene storitve prodajala, °°ljubljenega niso izpolnila, 10 bili prizadeti številni potrošniki in v vzorčnem primeru je pravna pisarna ZPS ie vložila tožbo. {zvedeli pa smo, da so se v tujini podjetja lotila prodaje Se D°lj nasilno. Potrošnika nam-reČ skušajo za časovni zakup ar za kaj so tuji gostje porabili denar, niso ^etavni, saj so kar tri četrtine denarja (75.2 odstotka) porabili 5l Prcno^evanje, hrano in pijačo, 5,6 odstotka za prevoze po Pok V' *n 'e °dstotka za druge namene. Anketa je torej nra ^a ^e vedno nimamo ponuditi kaj dosti drugega kot lUr n? ,n pijačo, kar pomeni, da še nismo med razviti DriKr* državami, kjer gostje za druge namene porabijo §1! k° P°lovico denarja. v c °°lj osupljiv je podatek o porabi agencijskih gostov, saj so 3/6°r£e^U Poram'' 'e 4488 tolarjev dnevno oziroma kar za ' °dstotka manj od povprečja. STARI DVOR otja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634.800 SONY ► GLASBENI STOLP CFD 550 L-dil|lniko upravljanje, dvojni ka» CD, RA-itlrf valovne dolžin« fon, JLASBENI STOLP AUDI0S0NIC TXCD- 860, dvojni kasetofon, CD, ^yin» tkala, daljinsko upravljanje •'HIUPS A2 »040- Km i radio, C0 *J ►-Al D. ... 3.734,0 ► GLASBENI STOLP AUDI0S0NIC 322-dvojni katatofon, radio, CD^tffTjM^ katttofon, CD, ^BA-dvolnik.i.tM«. j---»n. «fXnU>_ ^ i L «•-*"" GARDENA* kj£t j • ZAUVALNIK TRIO L- HITRO, VARČNO, ENOSTAVNO etftfNAPRHA 2.654. I^^DNI RAZPRŠILEC 1.375, T#fi'=--------- ^VnSrNABRIZGALKA51 3 99°- ► KOMPt F T 7A GNOJENJE ► KOSILNICA NA NITKO 13.051,30 ► ZAUVALNIK ŠESTNAMENSKI 2.020,80 ► ZALIVALNIK EXELLENT 230 :KI 7 390 (RA7PRŠILKA IN TABLETE) 3.130.- ' gotovinski popust 5 - 75% ^J^^nesojri^or^^^ nsfSk^čm STIKIH ^ kovin Otihna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, JUUJ 1995 VI95 094 -v* | -V125-1194 112,4 105,1 103,9 116,9 98,0 112,3 111,1 106,5 102,9 113,4 104,4 101,8 Industrija in rudarstvo Sredstva za delo Reprodukcijski material Blago za široko porabo MESEČNE STOPNJE RASTI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE PO METODI IMPULZNEGA TRENDA, 1994 IN l-IV 1995 105,4 116,1 105,5 102,2 JANjFE^^ 1994 1995 !o,58 -0.09 0.79 0,63 0.93 1,15 1,65 -0,31 -0,32-0,65 0,77 0,15 jI. 15 0,07 0,21-0,79-0,29 0.90 STA TISTIČHE INFORMACIJE Zavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12, telefax. 061/216-932 INDEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, JULIJ 1995 VII95 i VII 95 I VII 9_5_ VI95 1 XII 94 j Vli 94 l-VII 95 i Vli 94 VII 95 " o 92 Indeksi cen na .. _ drobno.skupaj 100,3 104.0 111.7 114,8 Indeksi cen življenjskih potrebščin, skupa, 100.1 105.1 112,7 1 16,3 177,9 182,5 DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOIJCSBANK BOROVLJE Hauptplstz 6 / Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 aH 00 43 42 27-37 56-12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carin«) odprto od 12.00 19. ure. tel.: 00 43 42 27 ■ 62 01 * HRANILNE VLOGE - obresti do 6 % * ŠEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE * VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI * PRENAKAZILA PO VSEM SVETU Vse posle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI MKUMjMnNN MJIIMfMDAM Kpmaaoo^Ni MfcSjALNICA 1 DEM 1 ATS ! 100 ITI. A BANKA (KrmLTrtic) 81,70 82.30 11,48 11,70 6,91 7,34 AVALBled 81.30 82.00 11.59 11,65 7,10 7,20 AVALKranjakagota 81.70 82.10 11,55 11.66 6,90 7,25 BANKA ČREDO*ANSALT d.d. L) 81.70 82,10 11,55 11,70 6,80 7 20 £*)S(StiriMtyn, Kfan) 81,85 82.00 11,57 11,65 7,05 7,25 GEOSS Medvod* 81,95 82,10 1V60 11.65 7,05 718 GORENJSKA. BANKA (vse enote) 80.90 82,35 11.28 11,71 6 62 7 35 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 82,00 82,19 11,40 11,64 6,90 7*20 KDA-Mnca Ljubljana 81,95 82.05 11,58 11,62 7,08 7/18 HRAM ROŽICE Mengeš 81.86 81,97 11,63 11,67 7,10 7,17 IURIKA Jesenice 81.75 82,30 11,50 11.65 7,00 7^30 INVEST Škofja Loka 81.92 82.11 11,60 11.68 7,02 7,12 La,A>Kr,nl 81.80 82.20 11.55 11.65 7,00 7,» MIKEL Strailce 81.90 82.10 11.60 11.67 7,10 7 30 PBSld(navs*ftpo«aR} 80,25 81,95 10.60 11.60 6,35 7,20 ROBSONMengel 81,90 82,10 11.58 11.65 7,00 7.20 SN*Sk*.h«n.inpo*.ICmn| 81 JO 82,00 11.58 11.62 7,05 7.18 SKB(Kran|,Radovljica,Sk.Loka) 81.40 82.10 11.55 11 70 6.90 730 SJjOVENUATURJSTBoh.Bistrice 80.90 - 11,28 - 8,62 -' SlOVEtUATURISTJetenlce 81,75 82,30 11,51 11,67 7io0 7 32 pBBlag tnestožiri 81.75 82.15 11,30 11,68 6,85 7^ S-**™! 81,95 82,10 11,60 11,65 7,05 7,18 TALOH Za! postaja Trato, Šk, Loka 81.90 82.05 11,58 11.65 7,05 7,15 3^*9 Bitnje 81.90 82.05 11,58 11.65 7.05 7.15 TBnOUreD«nJW* 81,80 82.20 11.50 11,70 7.00 7,30 TRC«^LKainnlk-Bakovnlk 81.92 82,00 11,59 11,63 7,11 7 20 82,00 82.10 11,62 11,67 7,10 7,20 ^S?*^**«*" 81.90 82.10 11.57 11,64 7.05 7,19 wlfan Trne B195 11>M ^ M 7 05 71fl POVPREČNI TEČAJ 81.71 82.12 11.51 11,66 6,97 7,23 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke a tečajnico nam sporočajo menjalnic*, ki ti pridržujejo pravico dnevnih apromemb menjalniških tečajev ojed* na ponudbo In povpraševanje po tujih vaJutah. Sredi avgusta Celovški sejem Kranj, 31. julija • Veselje do novosti bo geslo 62. mednarodnega potrošniškega sejma, ki bo v Celovcu potekal od 12. do 20. avgusta. Avgustovski sejem je vselej zelo dobro obiskan, saj si ga običajno ogleda več kot 180 tisoč domačih in tujih obiskovalcev. Namenjen je potrošniškemu m investicijskemu blagu iz trgovine, industrije, obrti in kmetijstva, letos bo poseben poudarek na gradbeništvu, komunalni tehniki in poljedelstvu. Na nedavni tiskovni konferenci so povedali, da si bodo obiskovalci lahko ogledali salon pohištva, največjo razstavo mode na Koroškem, vse vrste gospodinjskih strojev, vse za gradnjo, specialno hišno tehniko, delikatese iz vseh koncev sveta itd. Za kmete bodo zanimiva predstavitev traktorjev, prikolic za gnojnico in drugih priključkov, molznih strojev, ogaj za pašnike in čistilce za paro. Zanimivost letošnjega sejma je obljuba prirediteljev, da bo vsak obiskovalec ob vstopu dobil sladoled, ko bo termometer na glavni blagajni pokazal 30 stopinj Celzija. POSLOVNA SREČANJA POKLIČI ME!!! 005-99-2558 Naredim vse kar želiš RUDNIK ŽIROVSKI VRH, P.O. Todraž 1 64224 GORENJA VAS objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB ZA 2 kosa VRTALNA GARNITURA TAMROCK MONOMATIC H 107, cena 62.500 DEM/kos 1 kos TRANSFORMATORSKA POSTAJA Rade Končar KTST 315 6/0,4 KV, cena 11.700 DEM I. Prednost pri nakupu opreme bo imel tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. (Ponujeni rok plačila ne sme biti daljši kot 8 dni po sklenitvi pogodbe). II. Ponudniki naj v pisni obliki navedejo predmet, ceno in plačilne pogoje. Ponudbi naj predložijo potrdilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od izklicne cene po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila. III. Pisne ponudbe pošljite na naslov. RUDNIK ŽIROVSKI VRH, Todraž 1, 64224 GORENJA VAS v 10 dneh po objavi v Gorenjskem glasu Kranj z oznako "ponudba za nakup opreme - ne odpiraj". Varščino vplačajte na žiro račun Rudnik Žirovski vrh, štev. 51510-601-12713. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 12 dneh po končanem zbiranju ponudb. IV. izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila o izbin, sicer bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali kot skesnino, Prometni davek ni vključen v izklicni ceni V. Izročitev opreme se opravi po plačilu celotne kupnine. VI. Navedena oprema se prodaja po načelu "VIDENO -KUPLJENO". Ogled je možen v času zbiranja ponudb in sicer vsak delavnik od 7. do 13. ure, informacije po telefonu 064/ 681-200. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Mlečnost kontroliranih krav Gorenjska prepričljivo na prvem mestu Gorenjske kmetije s kravami v AP kontroli so dosegle lani najboljšo mlečnost v Sloveniji, KZK-jeva farma Sorsko polje pa je bila prva med 28 slovenskimi farmami. Kranj - V Sloveniji je v kontrolo proizvodnosti, kot temu pravijo kmetijski strokovnjaki, vključenih okoli 60.000 krav (četrtina vseh), od tega jih je nekaj manj kot 12.000 v AP kontroli, ki se od navadne kontrole razlikuje po tem, da rejcem vsak mesec zagotavlja podatke o mlečnosti krav ter o deležu tolšče in beljakovin v mleku. Strokovnjaki in rudi najboljši rejci že ugotavljajo, da tudi ti podatki ne zadoščajo vec za strokovno in gospodarno prirejo mleka in da bi podobno kot v rejsko razvitih državah potrebovali še podatke o številu somatskih celic in o deležu sečnine v mleku. Soinatske celice kažejo na zdravje (vnetje) vimena, sečnina pa na preskrbljenost krav z energijo in beljakovinami. V Sloveniji je bilo lani (vse leto) v AP kontrolo vključenih 5.573 krav s kmetij in 5.410 krav s kmetijskih posestev, skupno torej 10.983. Njihova povprečna mlečnost je bila 6.066 litrov - na kmetijah 5.868 litrov in na posestvih 6.270. Če je bila mlečnost na kmetijah nekoliko manjša kot na posestvih, pa je bilo mleko s kmetij bolj kakovostno, saj je vsebovalo več beljakovin in tudi več maščobe. Razlike so bile tudi med pasmami krav. Mlečnost rjavih krav je bila 5.143 litrov, lisastih 5.078 in črnobelih 6.438. Če so bile črnobele krave po mlečnosti najboljše, pa so bile najslabše po deležu tolšče m beljakovin. Na območju gorenjskega živinorejsko veterinarskega zavoda je bilo lani v AP kontrolo vkjučenih 69 kmetij s skupno 1.174 kravami in pet farm (Sorsko polje, Cerklje, Hrastje, Poljče in Bled) z 966 kravami. Gorenjski zavod je bil po povprečni mlečnosti kontroliranih krav na kmetijah s 6.529 litri na kravo prepričljivo na prvem mestu (druge so kmetije z območja ptujsKega zavoda s 5.896 litri), po deležu tolšče in beljakovin pa celo pod republiškim povprečjem. Na Gorenjskem je bilo v AP kontrolo vključenih največ krav z območja zadrug Bled in Sava Lesce ter iz Gorenjske mlekarske zadruge, kjer so na trinajstih kmetijah pri 358 kontroliranih kravah dosegli povprečno mlečnost 7.388 litrov na kravo. Med 28 farmami iz vse Slovenije so se vsi tri farme Mercatorja - KŽK Kmetijstvo Kranj po mlečnosti kontroliranih krav uvrstile v prvo deseterico: farma Sorsko polje na prvo mesto s 7.216 litri na kravo, Cerklje na peto (7.086 litrov) in farma Hrastje na osmo mesto (6.645 litrov). Farma Poljče (KGZ Sava Lesce) je dosegla mlečnost 6.549 litrov, njena zadružna "tekmica" farma Bled pa 6.354. Vse tri KŽK-jeve farme so bile nad slovenskim povprečjem farm tudi po deležu beljakovin in tolšče v mleku. • CZ. Praznik koscev v Novi Oselici Kosili, grabili in se veselili Nova Oselica - Ko je tajnik in blagajnik sovodenjskega turističnega društva Janko Kalan v nedeljo pozno zvečer odhajal z blagajno s 24. tradicionalnega praznika koscev v Novi Oselici, je bil tako kot ostali prizadevni prireditelji nadvse zadovoljen. V lepem vremenu se je namreč na prazniku od popoldanskih do poznih večernih ur zvrstilo od 1.200 do 1.500 obiskovalcev, ki so bili nadvse zadovoljni. Dvanajst koscev se je pomerilo v košnji trave, prav toliko tudi grabljic. Med kosci in grabljicarai sta bila tudi dva para iz okolice Ajdovščine, ki sta (hribovskim) Gorenjcem dokazala, da tudi na Primorskem znajo kositi in spravljati seno. Obiskovalci so videli "na delu" tudi domače muzikante, ki so namesto po instrumentih udarjali kar po kmečkem orodju, pa znamenito "taifelgajgo" s pokrovkami, zvončki... in seveda Gorenjske muzikante. • CZ. *■ t J*'''sil Krompir zanimivih oblik - Stanka Gusar iz Žirovnice je bila nemalo presenečena, ko je pri izkopavanju zgodnjega krompirja na domačem vrtu naletela na tri krompirčke, ki so bili prav zanimivih oblik: vsi trije različne velikosti, vendar podobni kužkom ali medvedkom. Kaj takega pa še ne - so rekli tudi sosedje, ki so nas poklicali, Stanka pa pravi, da takega krompirja res še ni videla, in da je bila tudi zelo presenečena nad tako posrečeno igro narave...- Foto: D.S. Paša na planinah v Triglavskem narodnem parku Bo divji paši odklenkalo? Če se le ne bo kaj zapletlo, naj bi že do prihodnje pašne sezone pripravili pašni red in sprejeli ustrezne predpise, s katerimi bi na planinah v parku in tudi drugod vzpostavili več reda. Bled - Da bi odpravili pašni nered, kakršen je značilen za Pokljuko in še za nekatere planine na območju Tri plavskega narodnega parka, so v javnem zavodu TNP po razgovoru s kmetijskim ministrom pripravili osnutek pašnega reda, ki pomeni konkreten predlog za rešitev problema. O predlogu bo najprej razpravljala komisija za planinsko pašo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, potlej bodo svoje pripombe lahko dali tudi kmetje, ki pasejo na teh planinah. Kot ugotavlja Sašo Hrovat iz zavoda Triglavski narodni park, večstoletna zgodovina pašništva na območju Julijskih Alp kaže, da so državne oblasti ob vsaki politični in družbenogospodarski spremembi potrdile oz. uskladile tudi pašni red. Avstroogrska monarhija je s posebnim zakonom 1908. leta dopolnila dotedanji pašni red, ki ga je potlej potrdila tudi kraljevina Jugoslavija, medtem ko nova Jugoslavija tega ni več storila. Stare srenjske in pašne skupnosti je formalno ukinila in v okviru zadrug ustanovila nove pašne skupnosti, večina skupnosti pa je še naprej delovala po starih, nenapisanih pravilih. Zadruge so dobile v upravljanje družbeno (državno) zemljo, na planinah so pasli Člani in nečlani pašnih skupnosti. Pašni nered se je stopnjeval in je v zadnjih letih na nekaterih območjih pripeljal do anarhije, ki se kaže predvsem v divji (gozdni) paši oz. v nenadzorovani paši govedi, konj in drobnice neznanih(?) lastnikov. Paša, vzdrževanje planin, izkoriščanje gozdov... Da bi na planinah spet vzpostavili pašni red, ki je potreben predvsem za normalno gospodarjenje, so v javnem zavodu Triglavski narodni park pripravili osnutek pašnega reda za območje parka. Pašni red ureja gospodarjenje na zemljiščih, ki se uporabljajo kot pašnik na planinah. Na območju parka naj bi po tem predlogu pasli živino le prebivalci naselij s služnostnimi pravicami mbnost pašnih planin, izvajati agrotehnične ukrepe (melioracije, iz-; ravnave, uporaba gnojil in škropiv), ki bi spremenili kulturno krajino in negativno vplivah na Širši prostor, in graditi nove dostopne poti. Pri postavitvi in obnovi stavb na planinah bo treba uporabljati naravne materiale (les, ka- Gozdna paša le za krizne čase? Blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je republiški komisiji za planinsko pašo ie poslala pripombe na osnutek pašnega reda. Gozdarji med drugim navajajo, da ob zaraščanju pašnikov ni razumljiv in upravičen stihijski pritisk na pašo v gozdu. Stare servitutoe pravice bi bilo po njihovem mnenju treba na novo določiti glede na sedanje in prihodnje potrebe kmetij in škodljivo gozdno pašo omejiti na rezervni "poligon" in za krizne čase. Površine za gozdno pašo naj bi razmejili z ograjo, po dogovoru pa bi jih menjali, da bi preprečili večjo škodo na gozdnem rastju. Pašne serviiute bi lahko odkupili ali jih zamenjali za druge pašne površine. Paša konj in koz je v gorskem gozdu, ki ima poudarjeno varovalno vlogo, je nesprejemljiva, zaradi lažjega nadzora bi bila nujna tudi oznaka Hvali. Za del "pašnika", ki je gozd in je tudi jasno razmejen, veljajo določila zakona o gozdovih in tudi naloge zavoda za gozdove, ki mora izdelati gozdnogojitveni načrt in izdati odločbo o motnem poseku ter o gojitvenih in varstvenih delih. na planini ter člani agrarne skupnosti, ki gospodari na območja parka. Pašni red naj bi poleg splošnih določb vseboval še posebne določbe za planine na območju parka ter določbe o lastništvu in pravicah na planini, o paši, vzdrževanju planin, postavitvi in vzdrževanju objektov, o izkoriščanju lesa iz skupnih gozdov, o kaznih za kršitelje, dopolnjevanju pašnega reda na vsake tri leta in o izboljšanju gospodarjenja na planinah. Prilagoditev paše parkovni ureditvi Na območju parka bo po tem predlogu prepovedano spreminjati naine- men) ter upoštevati stavbno tradicijo in arhitekturno dediščino planine Paša bo lahko potekala le pod stalnim nadzorom pastirja. V gozdu ne bo dovoljena, izjeme bodo možne le s soglasjem lastnikov gozdov in zavoda za gozdove. Oddaja stavb na pianini v najem za obrtno dejavnost bo mogoča le soglasjem občnega zbora agrarne skupnosti in uprave TNP. Na planini se bo lahko paslo le toliko goved, konj in drobnice, kot bo določal pašni red, in ŠC to le v času, ki ga bodo predpisali glede na lego planine in vremenske okoliš; čine. Skupno število konj na posamezni planini ne bo smelo preseči desetine staleža goveje živine. • C Zaplotnik Mirko Kavar, predsednik pašne skupnosti Korošica: Urejena, a težko dostopna planina "Če živina ni dovolj kondicijsko pripravljena, imajo kmetje pri dogonu na pašo precej težav," pravi kmet Mirko Kavar iz Podljubelja, sicer tretje leto tudi predsednik pašne skupnosti Korošica. "Kmetje naj bi za Pa^° * Lahko planino na kratko predstavite? "Planina obsega okoli 120 hektarjev površine, od tega je nekaj manj kot polovica travne oz. pašne površine, ostalo pa je gozd in nerodovitni ali zaraščeni svet. Leži na nadmorski višini 1200 do 1400 metrov, je zelo razgibana, s strminami in nevarnimi prepadi in z dovolj vode za napajanje živine. Na vseh nevarnih delih je ograjena, nekaj je tudi urejenih čredink." * Je na planini streha za pastirja in živina? "Koča za pastirja je stara že domala šestdeset let in je potrebna obnove. Načrtujemo, da bomo še letos, po končani pašni sezoni, zgradili nov šteuilnik s kurjavo na drva in nov dimnik. Za živino sta na voljo dva hleva, v katerih je skupno prostora za približno štirideset glav živine. Na enem smo pred leti že obnovili streho, na drugem nas obnovi Še čaka." * Koliko živine se letos pase na planini? "Letos je na Korošici 47 govedi (prevladujejo plemenske telice in pitanci) ter trinajst konj in žrebet od petnajstih lastnikov z območja tržiške, kranjske in radovljiško občine. S pašo smo začeli 10. junija, končali pa bomo predvidoma v sredini septembra." * Korošica je znana po težkem dostopu... "To jc /.a živino ena najtežje dostopnih planin. Kmetje pripeljejo živino do Podkorošice, v bližini ceste na Ljubelj, pa jo morajo še dve uri Ce ni dovolj kondicijsko potlej gnati. pripravljena, imajo pri dogonu težave. Prav težaven dostop je tudi eden od razlogov, da se zanimanje za pašo na Korošici zmanjšuje in da se na njej pase manj živine, kot bi se jo lanko Krme bi bilo dovolj za sedemdeset glav." In kolikšna je letos pašnimi': naj m (.0 r 1. vsakega goveda plačali zne^ ki ustreza vrednosti najma | petih kilogramov mladega plta nega goveda ekstra kakovo«, nega razreda (to je okoli 2--> tolarjev), za konja pa vredno^ najmanj desetih kilogram0^ Zaslužka s pašo ne bo. Zivin^ je premalo, dostopen je preV zahteven." • C. Zaplotnik * Kdo pase živino? "Zadnji dve leti jo je pasla moja sestra, letos pa jo pasemo mi, družina Kavar: večinoma žena Marija in 18-letni sin Klemen, občasno pa tudi jaz in hčerka Klavdija. Z denarjem, ki smo ga lani za planinsko pašo dobili od države, je pašna skupnost kupila mobitel. To je dobra stvar. Omogoča stik z dolino, hitro posredovanje ob morebitni nesreči, kmetje pa lahko vsak večer med osmo in deveto tudi pokličejo na planino in vprašajo, kako jc 1 njihovo živino." Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje \awnJ§Ž razpisa za oddajo javnih naročil (UR. I. RS, št. 28/w*J objavlja Osnovna šola 16. decembra. 64281 Mojstrana. Alojza Rabiča 7 PONOVNI JAVNI RAZPIS za zamenjavo talne obloge v telovadnici 1. Predmet razpisa je: a) zamenjava PVC talne ploskovno oblogo (možnost obloge v telovadnici parket, ladijski pod) b) obnovitvena dela na tlaku (termo in hidroizolacija) c) demontaža in montaža opreme ter vsa potreon dodatna dela 2. Orientacijska vrednost del je 3.000.000 SIT. 3. Predvideni rok izvedbe del je 2 meseca po podp«su pogodbe. 2 4. Ponudbe morajo biti sestavljene v skladu z • členom odredbe o postopku za izvajanje l^ney razpisa za oddajo javnih naročil Ur. I. RS, št 28/9J- 5. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika: - reference - utreznost tehničnih rešitev in kvaliteta - ustrezna cena - garancijska doba .. 6. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentac^ vsak dan od 10. do 11. ure v OŠ Mojstrana ao ^ avgusta. Istočasno je možen ogled objekta, ki obnavljal. v 7. Ponudbe sprejemamo na OŠ 16. decembra^ Mojstrani, Alojza Rabiča 7, do 14. avgusta ko: 12. ure. Ponudbe naj bodo v zaprtih kuvertah z oz NE ODPIRAJ - RAZPIS. 14 8. Javno odpiranje ponudb bo v ponedeljek, nj avgusta, ob 13. uri v zbornici OŠ Mojstrana_ rr so lahko le pooblaščeni predstavniki ponudnikov. ^ 9. O izbiri izvajalca bodo ponudniki obveščeni v dni od izteka roka za oddajo za oddajo ponuarj. Osnovna šola 16. decembra Mojstrana ___, SCOTT "to je to - dob»r kolo" Največja izbira koles na Gorenjskem: - kolesa: gorska, treking, dirkalna • znamke: SCOTT, MARIN, SCHVVINN itd. ' popravilo koies, rezervni deli in oprema - posebna ponudba dirkalnih koles - roilerji VALY - ŽAGAR, Betonova 16 a, Kranj, Kokrica, tel. 064/215-750 AIR SYSTEMSo\o.o, Kranj proizvodnja jadralnih padal in ioia letenja Savska cesta 14,64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d o.s. UREJA: Vilma Stanovnik V petek se je domov vrnila uspešna slovenska himalajska alpinistično - smučarska odprava "SKI8000" TflEH NA GORI NI ČASA ZA ČUSTVA Kljub zvečine neugodnemu vremenu je dvema gorenjskima športnikoma, Iztoku Tomazinu iz Tržiča in Marku Čaru iz Žirov, uspel zastavljeni cilj - Na smučeh in snežni deski sta se spustila iz osemtisocaka Hidden Peaka in v dveh dneh dosegla bazo - To je eden najodmevnejših alpinistično - smučarskih dosežkov, zato ni čudno, da so alpinisti, ki so ju gledali iz baznega tabora, kar vriskali od navdušenja Brn«k, 28. julija - Veliko navdušenih obrazov pa je bilo v petek ^poldne tudi na brniškem letališču in kasneje na sprejemu v *>reh, saj so vsi želeli stisniti roko svojim možem, sinovom, Prijateljem in znancem, ki so doživeli in na srečo preživeli ta Podvig. Vodja odprave Janez Golob pa je zbranim najprej dejal: "Uspeh naše odprave je popoln. S pomočjo vseh članov **ipe nam je uspelo načrtovo delo na gori in po 64 dneh se domov vračamo zadovoljni. Uspeh pa je popoln tudi zato, ker za naš podvig dobili sponzorje, s katerimi smo vzpostavili Poslovni odnos. Za celotno odpravo smo porabili vec kot 40 "soč dolarjev, naš zadnji strošek pa je bil, ko so Urbanu ukradli ^o opremo in denar, tako da se domov vrača šele jutri." Odprava "SKI 8000" je na [™~ PM proti svojemu končnemu I P* rpja, himalajski gori Gašer- Si Ij"«" I (8068 m) odpotovala že 26- maja. V tem času je sedem alpinistov, na čelu z vodjem odprave Janezom Golobom, Pomočnikom odprave in hkrati zdravnikom Iztokom Tomazi-^°«n ter tremi mladimi alpinisti jarkom Čarom, Simonom Co-*jem,Urbanom Golobom in Uticera Joštom, polovico časa Porabilo za pot ter pristop in ttstop iz baze, ostali čas pa so delali na gori. Delali so za *Wni cilj: to pa je bil vzpon Ja 8068 metrov visoki Hidden Pc*k in spust s smučmi in snežno desko. Na gori pa jih je čakala vrsla teŽav, niihovo delo in vzpone je najbolj' oviralo slabo vreme: "Osemnajstega junija sva kljub viharju v tako imenovanem Japonskem ozcbniku z Markom preplezala 6750 metrov ^soko in opremila prehod ter Pustila opremo za tabor tri. lakrat se je vreme se poslabšajo in morala sva sestopiti v bazo. V tistem času je baza Postajala prvo malo mesto v •"tnalaji, saj tja hodijo alpinisti I2 vsega sveta in takrat smo ^vedeli tudi žalostno novico o ^s°dncm izginotju našega do-?.r^ga znanca in enega najbolj-3™ alpinistov na svetu Slavka ptičica v steni sosednjega yashe.rbrurna 4, ki je bil od oddaljen dober dan hoje. To nori1 V'el° Prizadelo, vendar na D ko Plezaš na osemlisočak, r*c ni časa /a čustva, morali JjMJ nadaljevati zastavljeno Slak SPCI 86 JC ZaČd° 0bU0bJC iih i§a vremcr»a. lakoJ ko se ic ooijšak,, pa smo začeli ponov- o oblegati- goro. Pojavila pa Je nova nevarnost, to jc "^varnost plazov. Bilo je še e*aj poskusov, odločilnega pa F1« Markom začela 1. julija," i. Junijske dneve v Himalaji stm»l Iztok Tomazin. Po razpoložljivih podat kih in mnenjih poznavalcev je smučanje iztoka To mazi na in boardanje Marka Čara doslej najzahtevnejši smučarski ! spust z vrha kakega osem- \ tisočaka In hkrati prvi spust, ki ni potekal v j območju normalnega pristopa na goro. Tudi sicer so smučanja z vrhov osem ti- j sočakov v dosedanji zgodovini ekstremnega alpinističnega smučanja zelo redka dejanja. Z letošnjim smučanjem bratov Kam t čar z A nap urne in uspehom Čara in To-mazina na Gasherbrum u 1 pa smo Slovenci trenutno najuspešnejši narod na svetu v dejavnosti, ki združuje najzahtevnejše prvine visokogorskega alpinizma in smučanja. Simon Čopi in Matic JoŠt sta 2. julija dopoldne vstopila v Japonski ozebnik, vendar sta na višini nekaj več kot 6500 metrov zaradi globokega snega odnehala in sestopila v tabor 1, Marko Čar in Iztok Tomazin pa sta se povzpela v tabor 2. "Prelomen dan za naju je bil, ko sva po 13 urah garanja, s težko opremo, preplezala Japonski ozebnik in na večer na skalnem rebru na višini 7000 metrov postavila šotor za tabor 3. Sklenila sva, in to jc bila kar modra odločitev, da bova 4. julija počivala in zbirala moči za pot do vrha. Nato sva ob Šestih zvečer začela z odločilnim vzponom. Po dvanajstih urah napornega gaženje do kolen z vso smučarsko opremil, sva v sredo, 5. julija, ob 6.53 dosegla vrh Gasherbruma 1. Vreme je bilo čudovito, popolnoma jasno, bil je le izredno močan veter. Po eni uri na vrhu Pctintridesetletni zdravnik Iztok Tomazin iz Tržiča ima za seboj že vrsto športnih in alpinističnih uspehov: osemkrat je plezal v Himalaji in se povzpel na vrhove štirih osemtisočakov, na dva celo sam in na enega kot prvi Slovenec pozimi. Plezal je v ZDA, Kanadi, Pamirju, Afriki in večih evropskih drŽavah. Bil je državni prvak v zma-jarstvu in jadralnem padalst vu, napisal pa jc tudi pet knjig, v katerih opisuje dogodke iz svojih ekstremnih podvigov. Opravil je tudi vrsto ekstremnih spustov. Na letališču so ga v petek pričakali številni pnjatclji in domaČi, mala hčerka pa mu je v roko stisnila tudi Šopek rož. sva uspela vzpostaviti radijsko zvezo z baznim taborom, kmalu nato pa sva se spustila v globino. Moram povedati, da je spust s smučmi iz Gašerbru-ma uspel že legendarnem švicarskem alpinistu Silvainu Saudanu, ki je bil začetnik visokogorskega smučanja, vendar je on smučal po lažji steni na nasprotni stani gore. Mi pa smo si za cilj izbrali smučanje po tej steni in po dosedaj razpoložljivih podatkih naj bi bil to prvi tak in obenem najtežji spust z osemtisocaka. Prvi "posladek" naju je z Mar- ledeni slap prismučala do tabora 1, kjer naju je Čakal Janez Golob, do večera pa smo prispeli v bazo," je spomine na ta enkraten podvig ob prihodu domov obuja! Iztok Tomazin. 26 letni Marko Čar iz Žirov pa je o podvigu v Himalaji povedal le: "Občutek ie bil nepopisen, enkraten. Odkar sem se leta 1989 prvič postavil na snow-board sem spoznal, da je des-kanje precej večji užitek od smučanja in sedaj komajda se stopim na smuči. Trenutno me čaka malce počitka, obenem pa že delamo nove načrte," je dejal. Šestindvajsetletni študent Fakultete za šport Marko Čar iz Žirov, je začel plezati leta 1987, z alpinizmom in deskanjem pa se resneje ukvarja od leta 1989. Na njegovem seznamu je vrsta vzponov in tudi zahtevnih smučarskih spustov. S Simonom Čopijem pa sta bila prav zaradi njih leta 1983 razglašena za najboljša slovenska alpinistična smučarja. Marko je že smučal v Himalaji, tokrat pa so ga doma zadovoljni pričakali mama Anica, oče Stane, sestra Mirijam, ter nečakinja Ana, ki že pleza na umetni steni. "Kljub temu da me jc ves čas skrbelo za sina, pa sem vendarle živela v upanju, da se bo vse dobro izteklo, in da se vrne domov. Seveda pa sem vesela tudi uspeha, ki ga jc dosegel in upam, da bo sedaj laže dobil sponzorje za nove podvige, saj, kolikor vem, že dela načrte zanje," je povedala mama Anica. kom čakal že takoj pod vrhom, ko sva morala prek 150 metrov visoke snežne vesine z naklonom 50 stopinj. Na tem delu so mnoge odprave imele težave celo pri vzponu. Midva pa sva bila presenčena, kako nama je šlo brez težav. Od vrha do tabora 3 sva porabila le dve uri in takrat sva se ponovno odločila, da počivava in zbereva zadnje moči za najzahtevnejši del stene, za Japonski ozebnik. Del sva ga presmučala, del poti, kjer je širok manj kot meter, pa sva se morala spustiti po vrvi. Nato sva mimo tabora 2 skozi Tomaži nov in Čarov podvig pa je na kratko opisal še vodja odprave in izkušen alpinist Janez Golob: "Njuno smučanje z vrha Hidden Peaka je bilo res edinstveno. Vsi, ki smo ju opazovali iz baze, tako člani odprave kot tuji alpinisti, smo kar vriskali od veselja." Podoben vzpon in spust s smučmi sta načrtovala tudi Simon Čopi in Matic JoŠt, ki pa sta zaradi novega poslabšanja vremena in zmrzlin morala odnehati pred vrhom. • V. Stanovnik, foto: G.Sinik Končan je drugi satelitski teniški turnir v Kranju, na katerem je igralo 59 igralcev v kvalifikacijah, v zaključni turnir pa se je uvrstilo 32 posameznikov in 16 dvojic iz osmih držav. Letos je nastopilo sicer manj igralcev kot lani, vendar pa je bil turnir dovolj kvaliteten. V vseh dneh turnirja je bilo veliko gledalcev, kar je dokaz, da je Kranj teniško mesto. Presenetil pa je 18- letni Slovak Tomas Catar, ki je najprej po odlični igri premagal našega Iztoka Božiča in se uspel uvrstiti v finale, kjer ga je po boljši igri premagal Avstrijec Rainer Valenti (na sliki) s 7:5 in 6:2. Ob tem je treba omeniti, da je na kranjskem turnirju prijetno presenetil Borut Urh, ki je premagal Radovana Svetlika, 286. na rang lestvici, potem pa je po zelo dobri igri doživel poraz s Francozom Regisom Lavergnejem. • IVI. Dolanc, slika: G. Šinik ODPRTO PRVENSTVO KRANJA ZA VETERANKE Kranj, 1. avgusta - Iz teniške sekcije veteranov Slovenije v Kranju so nas obvestili, da ta petek, 4. avgusta, prirejajo Odprto prvenstvo Kranja 95 "Krka kozmetika" za ženske v starostnih skupinah 40, 45. 50 in 55 + let. Tekmovanje bo na peščenih igriščih TK Triglav, začelo pa se bo ob 16. uri. Tekmovalke naj se prijavijo do Četrtka, 3. avgusta, do 18. ure v prostorih TK Triglav (tcl/fax 217 670). Prijavnina za članice TZS ali TSVS je 1.200 SIT, za ostale pa 2.000 SIT Igralka, ki bo izbrala najboljše ime za Novakovo karikaturo, bo nagrajena, nagrade Krke Kozmetike in TK Triglav pa čakajo tudi ostale. Prve štiri bodo dobile še pokale. Vse dodatne informacije dobite pri Bojanu Bedenku po telefonu 221-034, pokličete pa ga lahko med 20. in 22. uro. • V.S. UESfIRSTVO VALJAVEC NESREČNO TRINAJSTI Kranj, 31. julija - V nedeljo so se kolesarji na svetovnem mladinskem prvenstvu v San Marinu pomerili na 123-kilo metrski dirki. Vodstvo naše reprezentance je največ pričakovalo od Kranjčana Tadeja Valjavca, ki je bil lani na svetovnem mladinskem prvenstvo odličen osmi. Toda Tadeju ni šlo po načrtih, saj se je med tekmo počutil izredno slabo, z zadnjimi močmi pa se je zgrudil v cilj in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se je zavedel šele po infuziji. Kljub temu je 13. mesto lep uspeh našega najbolj perspektivnega kolesarja. Sicer pa je letošnji svetovni mladinski prvak postal Italijan Vaietino China. • V.S. W$'!.' če bodo le zdravi in bo tjj sicer vse v redu • C. Zaploti"*' foto: G. Sinik Uspeh tekačice kranjskega Trig!ava LANGERHOLČEVA PETA NA EVROPSKEM PRVENSTVU Kranj - Če bi čebula ne imela "Če", bi bila samo bula. In če bi & letna Brigita Langerholc iz Škofje Loke, sicer članka kranjskefl atletskega kluba IViglav, v petkovem finalu teka na 4(10 metrov H evropskem mladinskem prvenstvu na Madžarskem tekla v č«*u osebnega rekorda (53,58 sekunde), bi osvojila najmanj bronast0 kolajno ali bi se potegovala celo za "srebro". . .j A ker v športu ne veljajo niti napovedi, še manj PrejeJf,: dosežki, ampak doseženi rezultati in mesta, je vest našle"0!,' Langerholčeva je osvojila peto mesto z rezultatom 54.40 sekun.Ci Zmagala je Kotliarova iz Rusije z odličnim časom 52,03 se^te' druga je bila tekmovalka iz Romunije, tretja pa tekačica s C** l0 Čeprav je Langerholčeva po tihem pričakovala boljšo uvrsti*6. 0j rezultat, je tudi peto mesto na tako pomembnem tekmovanj11' je evropsko prvenstvo, lep dosežek. Brigita je v nedeljo naStv,Jiškem letnem kopališču res živahno, saj domači • a,ni klub v torek, 8. avgusta, prireja XII. mednarodni avgusta, pa se bodo Plavalni miting, dan kasneje.v sredo. 9 VOpalilcu pomerili še domačini hwfffina 7Veza K-^ov'J'ta i" Plavalni klub Radovljica Park ni',. B,cd sta namreč organiz flavti 'ekrm pl - r'"u »l« namreč organizatorja občinskega prvenstva v L, »nju u športne m delovne organizacije ter šole. Sredino rgi 17. bodo tek anJe s« bo začelo ob 17. uri, na njem pa Krnovftli tako mlajše deklice kot dečki kot člani in članice • Kj* 7a tekmovanja bodo sprejemali v sredo do 17.30 ure V7lfSmN)E MLADI NA SVETOVNO PRVENSTVO Milili tudi ti skušali pnveslati je Stanko Slivnik, vodja Bled, L avgusta - Včeraj so iz portoroškega ie tališča v Poznanj na Poljsko odpotovali naši mladi veslaški upi, ki se bodo te dni merili na mladinskem svetovnem prvenstvu. Na pot je odšlo kar 14 tekmovalcev, med njimi tudi 16-letni Luka Špik na sliki, član blejskega veslaškega kluba, sicer pa doma iz Lipnice pri Kropi. Luka je v naši ekipi najresnejši kadmdidat, za katero izmed medalj v skifu, prav tako pa si bo medaljo skušala priborili tudi mlada Ljubljančanka Romina štefančič. Nekaj manj upanja za visoko uvrstitev imajo dvojni dvojec, dvojce brez kramarja, dvojni četverec in četverec brez krmarja, vendar pa si bodo veliki ali mali finale. Vodja naše odprave trenerjev pa Miloš Janša. • V.S. Jogurtna revolucija v Letalski zvezi Slovenije Letalsko zvezo Slovenije v zadnjem času pretresajo dogodki, ki so pogoj za njeno poto-nitev v sivo povprečje aH celo pomenijo razpad iste. Razloge za to je potrebno iskati v politikantskem pristopu nekaterih njenih članic in posameznih osebkov, ki jrim jc več do lega, da spravijo LZS pod okrtlje ene izmed slovenskih političnih strank, kot da bi z znanjem in delom pripomogli k preporodu, razvoju in napredku letalskega športa v Sloveniji. Na Žalost tem posameznikom, ki so pripravili "letalsko jogurtno revolucijo" manjka znanja in volje, da bi popeljali letalstvo v to novo ero. Gre za navidezne strokovnjake, ki jim je do pozicij in do osebne uveljavitve Priprave na to "jogurtno revolucijo" so se začele ie v letu 1994, ko so začeli "revolucionarji" raziskovati teren okoli sebe in pridobivati somišljenike! Kulminacija poteka teh dogodkov je bila na Skupščini Letahke zveze Slovenije, dne 22. aprila 1995 v Ljubljani, ko je bilo navzočih premalo delegatov članic LZS navzpočih je bilo 18 članic od 55, ki so poravnale svoje obveznosti do LZS), da bi bila skupščina sklepčna in so to izkoristili tako, da so skupščino prekinili in zahtevali ponoven sklic, oziroma nadaljevanje skupščine v kasnejšem terminu. Potrebno je vedeti, da so bile navzoče na tej skupščini 22. aprila 1995 vse slovenske letalske šole, ki v resncl norijo jedro LZS, in ki največ prispevajo k delu LZS, medtem ko tej skupščini niso prisostvovali klubi alternativnega letalstva (predvsem jadralno padalstvo in zmajarstvo), kjer vlada anarhija skoraj na vseh področjih, saj so ti klubi bolj ali manj "privatni" in ustanovljeni zato, da lahko posamezniki preko njih usmerjajo svoje privatne interese, predvsem finančne s področja alternativne aviacije. Za mali denar (10.000 SIT v letu 1995). ki so ga plačali v obliki članarine LZS, so si kupili legitimnost za svoje delovanje. Ti klubi so dosedaj pokazali bore malo zanimanja za resno in učinkovito delo v LZS in njenih komisij, kar dokazuje slaba udeletba delegatov teh klubov pri delu LZS. No dejstvo je bilo, da skupščina 22. aprila 1995 ni bila sklepčna, so pa navzoči dele- fati kljub temu sprejeli dolo-ene sklepe, ki naj bi se realizirali do nadaljevanja skupščine (pismeni referendum o spremembi nekaterih členov statuta LZS, med njimi tudi o tem, da bi omogočili normalno delovanje skupščine kljub kronični neprisomosti članic alternativnega letalstva). Do nadaljevanja skupščine je prišlo 10. junija 1995 in na to skupščino se je vodilna skupina ljudi, ki je vodila to "jogurtno revolucijo", dobro pripravila. Agitirali so med članicami LZS s področja alternativnega letalstva, po pošti pošiljali nagovor njihovega kandidata, g. Peterleta, njegov program dela in pa nov revolucionarni statut (ki je mimogrede skrpucalo in to slabo, predvsem vsebinsko) in jih predvsem z osebnimi kontakti prepričali, da naj se "vendarle enkrat udeleiijo tudi skupščine LZS" in če bodo slepo podprli "jogurtno revolucijo", bodo na koncu imeli ustoličenega "svojega" sekretarja LZS, ki naj bi poskrbel za to, da ne bodo več zapostavljeni (.'?) v okvirih LZS. Torej jogurtna revolucija si je ustvarila "glasovalni stroj", ki je potem na nadaljevanju skupščine več kot odlično deloval (po poročilu verifikacijske komisije je bilo na razpolago 57 glasov, pri glasovanju za "njihovega človeka, g Z. Vaniča pa se je pojavilo celo 61 glasov) in uspeli so uničiti vsa prizadevanja za normalne potek nadaljevanja skupščine, kakor tudi za neke razumne in normalne, življenjske sklepe, ki bi pripomogli k napredku in razvoju LZS. Uspeli so v vsem (izvolili g. M. Trilarja za podpredsednika, g Z. Vaniča za sekretarja, razveljavili pismeni referendum, na katerem so se članice LZS izrekle za spremembe veljavnega statuta, uničili vse poskuse normalnega poteka skupščine, itd.), razen v dveh točkah, to je pri izboru predsednika LZS, kjer je g. L. Peterle "odstopil od kandidature" med samo skupščino (joj, kako bo vesela njegova žena!), po telefonskem razgovoru z g- M. Trilarjem (pa še tu je g. M. Trilar informiral skupščino, da je verifikacijska komisija ugotovila, da eden izmed glasov za predsednika, ni imel pooblastila (!??) - čudno pri volitvah za sekretarja se pojavlja višek 4-ih glasov, pa to g. Trilarja nič ne moti, seveda, ker gre za njihovega Človeka) in ni Hm uspelo izglasovati skrpucala, ki ga strokovno imenujejo "nov statut LZS". Že po nekaj tednih, ko so prevzeli funkcije je razvidno, da tem revolucionarjem ni namen delo v LZS, temveč razčiščevanje za nazaj (kako se to sklada s politiko stranke, pod katero okrilje želijo pripeljati LZS), da spodnesejo novega (starega) predsednika LZS, g. D. Nardina, in da bi porinili skozi glasovalni stroj še svoj predlog statuta LZS! Gonilna sila te "jogurme revolucije" je g. M. Trilar, član ALC Lesce, za katerega pa lahko trdimo, da ni legitimno Izbran predstavnik ALC Lesce, da bi zastopal interese ALC na tej skupščini, temveč ga je samovoljno imenoval za delegata (22. aprila in 10. junija 1995) kar direktor ALC Lece, g. P. Burja, in glej ga zlomka tudi kandidature za g. L. Peterleta (za predsednika) in g. M. Trilarja za podpredsednika je podal v imenu AJ^C Lesce g. P. Burja kar sam, brez vednosti Članstva ALC Lesce Kakšno naključje, saj je g. Burja dober prijatelj g. L. Peterleta in M. Trilarja in včasih baje tudi aj skupaj zapojejo. Zdaj so petje zamenjali za inštrument in skupaj trobijo v isti rog, za notno držalo pa jim je g. Vanič. Zdaj smo pa tam! Letalske šole, ki tvorijo jedro LZS, so ostale preglasovane ob strani in nemo opazujejo, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Vsi se strinjamo, da je potrebno nekaj narediti, da bi LZS zaživela bolj aktivno, in da bi postala dejansko gonilna sila razvoja in delovanja športnega letalstva v Sloveniji. Toda ali je ta "jogurtna revolucija" dosegla to, kar si mi vsi želimo? Daleč od tega! Na vodilnih položajih imamo zdaj nekatere ljudi (podpredsednika g. M. Trilar), ki so nenačelni in jim gre predvsem za osebne koristi Na eni strani podpiralo enake postopke, ki jih na drugi strani zavržejo kot nelegitimne. Na površje so se naplavili sami, s pomočjo neodgovornih samovoljnih air-ektorčkov, ki so jih kandidirali brez vednosti članstva aeroklu-bov. Zato so neligitimno izvoljeni, saj si niso pridobili niti pravice, da bi lahko na legitimen način kandidirali. Imamo generalnega sekretarja LZS iz vrst alterantivnega letalstva, ki mu ni tuje samo "ostalih 8 letalskih zvrsti od 10-ih in problematika Športnega letalstva v Sloveniji", temveč ga imajo za "kvazi strokovnjaka" tudi alternativa. Slepo so ga sledili v upanju, da jim bo zaja padla kakšna drobtinica več od mize, brez da bi se malo bolj posvetili resnemu delu in za trenutek pozabili na medsebojne spore, ki so v glavnem rezultat boja za osebne koristi in ne sad prizadevanj za kvalitetnejše in predvsem varnejše delo (daleč največ nesreč in katastrof Nadaljevanje na 24. strani! KOMENTAR GORENJSKI POSLANCI za mmmmM glas Klofuta za Kacina Jože Tsfovafc, zunanji sodelavec Kar smo na-' povedali pred mesecem, se je Zgodilo. Obrambni minister Jelko Kacin je poskušal zamenjati načelnika generalštaba Slovenske vojske generalpolkov-nika Albina Gutmana. Z zamenjavo Gutmana bi Kacin zaokrožil prvo fazo čistk v ministrstvu za obrambo. Gutman je Še edini pomembnejši človek v Slovenski vojski, ki je prišel na mesto načelnika generalštaba v času, ko je bil obrambni minister Janez Janša. Jelko Kacin je namreč od marca lani kar po tekočem traku odstavljal vse poveljnike pokrajinskih štabov Slovenske vojske in vodilne ministrstva za obrambo. Sedaj pa se je Zgodil pravi mali "čudež", ker je policijski minister Andrej šter na seji vladne kadrovske komisije nasprotoval zamenjavi Albina Gutmana. Tako je Jelko Kacin dobil bolečo klofuto, čeprav je popolnoma jasno, da nasilne kacinizacije obrambnega ministrstva in Slovenske vojske še ni konec, in da bo Kacin zamenjal še veliko sposobnih in pokončnih ljudi. Generalpolkovnika Albina Gutmana širša javnost ne pozna, čeprav je med vojno za Slovenijo, poleti 1991 dobil najlepšo bitko v vojni za Slovenijo. Gutman in njegovi fantje so zvabili tan-kovsko kolono Jugoslovanske armade v past in pri Medvedjeku uničili celotno kolono tankov. Ta bitka bo brez dvoma prišla v učbenike kot šolski primer boja pehote proti tankom. V začetku leta 1993 je Albin Gutman postal na predlog Janeza Janše državni sekretar v ministrstvu za obrambo. Kasneje ga je Janez Janša predlagal za načelnika takrat še Republiškega štaba TO. Kljub hudemu nasprotovanju predsednika Kučana je Janez Janša uspel zamenjati nesposobnega Janeza Slaparja z Gutmanom. Po zrušitvi Janeza Janše z mesta obrambnega ministra, marca lani, je novi obrambni minister Jelko Kacin začel s čistkami kakršnih po zamenjavi ministra še ni doživela nobena vojska v demokratični državi. Kacin je v letu zamenjal skoraj vse pokrajinske poveljnike Slovenske vojske, vse direktorje uprav ministrstva za obrambo, poveljnika brigade Moriš itd. Skupaj je Kacin zamenjal več sto ljudi, ki so odigrali pomembno vlogo v osamosvajanju in v vojni za Slovenijo. Pri tem je Kacin spremo izrabljal načelnika generalštaba Gutmana, saj je formalno predloge za zamenjave dajal Gutman, čeprav je jasno, da je Kacin zahteval zamenjave. Gutman je upal, da bo lahko še kaj rešil, toda postal je orodje v Kacinovih rokah. Posledice čistk so grozne. Bojna pripravljenost enot je slaba, tako da nekateri menijo, da se Slovenska vojska spreminja nazaj v TO. Ko je Gurman spoznal, da bo na koncu tudi sam odgovoren za Kacinove napake, je ponudil Kacinu odstop. Zanimivo je, da Kacin ni navedel nobenega tehtnega razloga za Gutmanovo zamenjavo, ker bi se potem razkrile njegove napake Zato je Kacin predlagal za Gutmanovega naslednika Bojana Suligoja, katerega edina kvaliteta je, da je zvest Kacinu, šuligoj je končal vojaško akademijo Jugoslovanske armade v Beogradu. Kasneje je bil poveljnik enote policije na Kosovu, tako da ima veliko izkušenj z zatiranjem drugače mislečih, šuligoj je javnosti postal bolj znan zaradi brniške afere. Leta 1992 je šuligoj na brniškem letališču samovoljno uskladiščil orožje, ki je brez dovoljenja ministrstva za obrambo prišlo v Slovenijo. O orožju je Šuligoj obvestil samo takratnega načelnika RŠ TO Janeza Slaparja, ne pa tudi obrambno ministrstvo in ministra Janeza Janšo. Danes o tem poteka preiskava, zato je toliko bolj nenavadno, da ga je Kacin sploh predlagal za novega načelnika generalštaba. V normalni državi bi Kacin moral počakati do konca preiskave, toda Slovenija seveda ni normalna država, ker bi potem tudi minister, ki je povzročil prometno nesrečo, že zdavnaj moral odstopiti. Toda Kacin se je verjetno spomnil, da mu je lani Šuligoj poslal čestitko k imenovanju za ministra, še preden je Kacin kot novi minister sploh stopil v stavbo ministrstva. Zato bo zanimivo slediti nadaljnji razplet celotne afere. Odločilno vlogo pri postavitvi Suligoja bodo odigrali krščanski demokrati, ki so v koaliciji tako nestanovitni kot vreme. Če jim bo LDS ponudila vezano trgovino, potem bodo verjetno jeseni pristali na Gutmanovo zamenjavo, ker bodo dobili drobtinico z bogatinove mize. Poleg tega je zanimiv tudi molk predsednika Kučana, ki je končno še vedno vrhovni poveljnik Slovenske vojske. Nadaljevanje s 23. strani! med članicami LZS) alternativne aviacije. Imenovani tekretar LZS, g. Z, Vanič, vsekakor nima sposobnosti, nima znanja ter Urine pogleda, da bi uspešno opravljat zaupano mu delo na delovnem mestu, na katerega ga je naplavila jogurtna revolucija. Za dvigovanje telefona pa Imamo ie nekaj časa avtomatske telefonske odzivnike. Naj končam to žalostno zgodbo slovenskega špormega letalstva z ugotovitvijo, da bodo tisti, ki dejansko tvorijo tedro LZS, in ki aktivno sodelujejo pri realizaciji zastavljenih načrtov, morali verjemo nekaj časa trpeti pod eksperimenti te "jogurme revolucije" m shajati z njenimi naplavinami. V nasprotnem pa bodo morali odločno reagirati, se organizirati in storiti potrebne korake, da se te naplavine odstranijo in da poskrbijo, da LZS ne bo samo sekcija ene politične stranke v Sloveniji in poligon za osebno afirmacijo posameznikov. LZS naj postane resnično nepolitična, strokovna športna zveza, ki bo nudila vsem svojim članicam okrilje za boljše, kvalitetnejše, varnejše in zado-voljnejše delovanje! Srečko Medven, ALC Lesce Pojasnilo V tedniku MAG (št. 14 z dne 19 7. 1995) in dnevniku Slovenske novice (št 160 z dne 13 7. 1995) sta bila objavljena članka oziroma seznama vročih ovadb, ovadenih in osumljenih Na teh seznamih so navedene tudi družbe v sestavu Poslovnega sistema Mercator in njihovi direktorji. Ker se v javnosti na podlagi teh dveh člankov širijo neutemeljeni in neupravičeni dvomi o poštenosti Mercatorjevega lastninjenja (povzema jih celo TV Slove nija), vas prosim, da objavite naše sporočilo oziroma pojasnilo za javnost. Navedenima časopisoma smo v skladu Z 9. in 10. členom Zakona o javnih glasilih poslali zahtevo za objavo odgovora. Ker menimo, da je treba pred podobnimi napadi in spornimi seznami, zaščititi dobro ime Mercatorja, njegovih družb in direktorjev, vas prosimo, da naša pojasnila objavite tudi v vašem časopisu, čeprav ni v nobeni zvezi z objavljenima informacijama Z namenom, da bi bili delničarji, delavci in poslovni partnerji Poslovnega sistema Mercator, kot tudi Širša javnost, čimbolj popolno in objektivno obveščeni, dajem k seznamom ovadenih oseb v zvezi Z lastninskim preoblikovan/em podjetij, na katerih je tuai nekaj Mcrcatorje\ ih družb in njihovih sedanjih in prejšnjih direktorjev, ki so ga objavile Slovenske novice v številki 160 z dne 13. julija 1995 in Mag v 14. številki z dne 19 julija 1995. naslednja pojasnila Čeprav iz obeh prispevkov izhaja, da gre zgolj za ovadbe, />a obiavl/ena seznama v javnosti vzbujata vtis, kot da so navedeni direktorji Že kar spoznani za krive, s čimer je njim in družbam, ki jih vodijo - ne glede na sodni epilog ■ povzročena huda škoda. Tembolj, ker avtorji prispevkov niso preverili, ali so "vroče ovadbe" točne in resnične, oziroma "ovadenim in osumljenim" niso dodali še kaj več za popolno in objektivno informacijo. V Mercatorjevih družbah, ki so na obeh seznamih, je takratna SDK v drugi polovici 1993 leta opraivla revizijo. V revizijskih poročilih ugotovljene nepravilnosti izhajajo iz tega, ker je z 12. junijem 1993 uveljavljen 48. a člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij določil za oškodovanje družbene lastnine tudi dejanja, ki pred tem niso bila v nasprotju z zakonom, torej za nazaj. Te družbe so takoj odpravile z revizijskimi poročili ugotovljena oškodovanja družbene lastnine Na vrsto spornih revizijskih ugotovitev pa se Mercatorjeve družbe niso pritožile samo zato, da ne bi zavirale lastninjena Mercatorja, ampak so o le teh obvestile SDK. Družbeni pravobrani lec samoupravljanje je ugotovil, da v teh družbah ni prišlo do oškodovanja družbene lastnine, ki bi zahtevalo vložitev tožbe pred sodiščem Brez te ugotovitve m uradnega zaznamka SDK o opravljenih uskladitvah, se Mercator sploh ne bi mogel lastniniti. Kot je znano, je Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo dala soglasje k programu lastn ms k e ga p re obliko van ja Mercatorja septembra 1994, jeseni tega leta pa je bila uspešno opravljena javna prodaja delnic Dne 27. 7. 1995 je Poslovni sistem Mer Dveinpolletno delo lahko ocenim opozicijskega poslanca uspešno ŠTEJ^\/W MJLTUŠ, poslanec SL^S v Državnem zboru Dve in pol leti je minilo, ko sem se srečal z delom, kjer velja pravilo sive tipke "ZA " ali PROTI". Če s svojimi argumenti uspeš prepričati tudi nekaj poslancev iz vladne koalicije oziroma "pozicije", je to uspeh. Torej je zadeva sprejeta. Ker se zakoni sprejemajo po trifaznem postopku, ie dejansko potrebno za vsak zakon, če si v vlogi predlagatelja zakona, vsa argumentirana dejstva povedati najmanj trikrat na zasedanju Državnega zbora in ravno tolikokrat na matičnem odboru. Če ti na koncu minimalna večina pritisne tipko "ZA ", je vendarle čutiti zadovoljst\'0, saj vloženo delo ni bilo brez pomena. Ko sem aprila 1993 leta Državnemu zboru podal v obravnavo in sprejem celovit predlog besedila zakona o spremembah in dopolnitvah veljavnega zako-! na o državljanstvu RS, kot eden od štirih predlagateljev zakona s strani SLS in nosilec vseh aktivnosti na tem področju je bilo pričakovati, da bo veliko nasprotovanje poslancev nekaterih strank Jasno, zakon je bistveno zaostroval pogoje, ki jih mora tujec izpolnjevati, da lahko pridobi slovensko državljanstvo. Istočasno pa je to pomenilo prenehanje razprodaje državljanstva RS. Ob tem zakonu je tekla trikratna pereča razprava v DZ pred končnim sprejemom. Vendar je DS menil drugače in dal odložilni veto. Ponovno glasovanje DZ je zahtevalo najmanj 46 glasov "ZA". Zakon ni dobil tolikšne podpore, zato smo ga predlagatelji takoj ponovno vložili v obravnavo. Februar ja 1994 je D Z po ponovnih treh obravnavah besedilo le sprejel z minimalno večino "ZA". Sprejem je pomenil nov eter na tem področju in osebno zadovoljstvo, da osemmesečno delo ni propadlo v nekaj sekundah s sivo tipko "PROTI". Ravno moja vztrajnost z argu/nenti in nepopuščanje je pozitivni "krivec", da tujcem ni več omogočeno obdržati svojega prejšnjega državljanstva, da mora s pisnim in ustnim preizkusom dokazati aktivno znanje slovenskega jezika, če želi pridobiti slovensko državljanstvo itd. Lahko pa so tudi razočaranja, če sedemkrat vložiš dopolnilo ob obravnavi lokalne samouprave, da Jesenice pridobijo status mestne občine, pa določena politična opcija vladne koalicije tega iz & goročnih političnih razlog ne sprejme. Ali pa ob Pr0® . matiki vračanja oficirjev J*' ko sem iz čisto varnostni razlogov za slovensko drl"' vo predlagal, da se do daljnjega prepove vstop v. državo vsem oficirjem J A, £ so po vojni zapustili nđ> državo skupaj z JA, tistih ki pa so že v naši državi, paS odpove gostoljubje in siceT<* ureditve vseh odprtih Vpj šanj na tleh bivše Jugo-& vije. Na koncu pa siva tip* "PROTI" odloči, da ti »J aktivni pripadniki "KOS'a in JA nimajo te omejil, kljub temu da jih je v "r državi že pet tisoč dvesto prejemajo vojaške pokoji, preko tri in pol mM)aT tolarjev letno iz proraČ^ države Slovenije, število W. cirjev, ki so Slovenci P ■ poreklu, ie zanemarljivo v 'j veliki združbi. Siva tipko I torej le del vsakdanjika & poslancev v Državnem zb°{^ vendarle pa je to vse skupa!' del mojega dela, kajti p0\* problematike polifilt obrambe, notranje politik1, pravosodja je pomembno ' kalno gospodarstvo, iAr . struktura in pa iel*L volivcev z državnimi insi'1* cijami. cator, d.d., od navedene Agencije dobil tudi t. i. drugo soglasje k lastninjenju. Posebej pomembno je, kar izhaja tudi iz revizijskih por očil takratne SDK, da noben direktor katerekoli Mercatorjeve družbe zase ni pridobil nikakršne protipravne premoženjske ali drugačne koristi (npr. delnice ali lastniškega deleža. by-pass firm, drugih koristi). Ob tem naj še poudarim, da ima vsak zaposleni v Mercator ju (torej tudi direktorji) toliko delnic, kolikor jih je kupil s svojim lastnim kim certifikatom. Gotovinskih in drugih vplačil delnic ni bilo. Iz tega izhaja, da so bile ovadbe vložene tudi proti direktorjem tistih družb, ki so v zakonitem roku odpra vile "ugotovljena oškodovanja družbene lastnine". Ob tem vrsta direktorjev, ki so se znašli na obeh seznamih in jih zato zavedena oz- napačno obveščena okolica pogosto že gleda kot tatove, sploh ni prejela niti ovadbe, ne obtožnice, skratka ničesar, iz česar bi sploh vedeli, zoper kaj so se pregrešili. Zoper nekatere se sodni postopek sploh ne bo začel, ker so tožilci ovadbe zavrgli. Kdo bo tem ljudem, ki so se znašli na seznamih "vročih ovadb, ovadenih in osumljenih' povrnil škodo in dobor ime'? Posebno pravno in etično vprašanje ie, ali je sploh dopustno objavljati imena in priimke ovadenih oseb, še posebej, kot v nekaterih naših primerih, ko zaradi zavr-Ženja ovadbe, do sodnega postopka sploh ne bo prišlo. Če pa se že operira z imeni in priimki, potem gotovo ni dovolj navesti le člen iz kazenskega zakonika, ki javnosti pove toliko kol nič oziroma jo celo zavede. Prav bi bilo predstaviti bistvo vsake ovadbe, v navedenih primerih torej vsaj to, kakšno oškodovanje družbene lastnine naj bi nastalo in kdo vse naj bi s tem napolnil žepe. Zato od avtorjev prispevkov pričakujem, da bodo javnost sproti seznanili z usodo ovadb iz seznama. Za začetek pa naj začnejo z objavo "ovadb", ki jih sploh ni in s tistimi, ki so jih državni tožilci zaradi neutemeljenosti Že zavrgli. V Ljubljani. 27. 7. 1995 Predsednik poslovodnega odbora Poslovnega sistema Mercator, d.d. Kazimir Zivko Pregl Uredništvo Gorenjskega glasa Že v lanski turistični sezoni je bilo izrečenih mnogo pikrih pripomb na račun pobiranja cestnin, oziroma parkirnin v turističnih krajih (Bledu, Bohinju in še kje). Razumljivo je, da so mnenja o plačevanju najrazličnejših pristojbin različna, odvisno pač od tega, ali si na strani "pobiralcev", ali pa "plačnikov". Ker sem tudi sam doma v turističnem kraju, poznam zgodbe o turistih in izletnikih, ki v naših krajih pustijo kaj malo "cvenka", pač pa veliko stvari, ki obremenujejo okolje. Navadno se ob koncu tedna, predvsem pa v počitnicah, valijo dolge kolone avto mohilov iz ljubljanske smeri v te kraje Razumljivo je, da lunMičm kraji živijo od tur izma, to pa pomeni, da turist to storitev plača Prav tu pa se začne moja pripoved. S prijateljem sva se v nedeljo odpravita na planinsko "turo" v Fužtnarske planine Že iz preteklih let sem "navaien" za vožnjo na planino Blato plačati cestnino Tudi IštOt tu nič drugače, le precej višja je (800 SIT) Plačala sva CtSttU no in se odpeljala proti plmu ni Blato Točno ob Šestih je bil "pobiralec'' na "delovni mestu" (vsa čast za veS*j delo!), to je na cesti, ki v0& od Stare Fužine v Boh^^ pUmino Blato. ... o Na hrbtni strani potrt*'1 ^ plačilu cestnine med tudi piše: "delno P°Vjr>c stroškov urejanja in vz* vanja cest". ^ Na cesti ie prometni t 'Prepovedan promet la vozila" pod njim (na tleh) £ dopolnilna tabla "VoWa jt lastno odgovornost". C*5 bolj podobna kolovoz"< ^ makadamski cesti, zarad' čiščenih odtočnih kanalo*^ razrita in na njej j* P ,,*} lukenj Med voinjo je »JJ 5 ceste pobiral večje ka,.vl>i sja ga ni bilo mogoče C*JJjj, Ko sva se popoldan v' ^ domov, sva o najini )u v vožnji "poročala" biralcu cestnine. v[{ (ffti nama je pojasnil, da t\t nima nič", ter naj ne °^inSlc( na Župana, oziroma ob svetnike. - jj Spoštovani g. župan ]^(. svetniki občine Bohm) j( dlagam Vam, da sedete J ^ jeklene konjičke in me<* j. jo na planino Blato JjBJ p jate, kako bi se počutim- ^ morali za vožnjo po ' M "cesti" plačati cestnino- ^ prijetno vožnjo Vam z Voznik z "vozovnr^ No.OOOOOl • Mitja Kr* 1T 064/22-11'3-* \pon - P«- S Wk, 1. avgusta 1995 HALO - HALO, GLASOV KAŽIPOT 25. STRAN • GORENJSKI GLAS & HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 I GLASOV KAŽIPOT a Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 aii osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 7. avgusta, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. VOZNIŠKI IZPIT Vožnja z vozili: VW Poio, Mazda 121, Suzuki, R 5 in motornim MED POČITNICAMI kolesom Kavvasaki. Avto šola B in B, tel.: 22-55*22 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA. 4. 8.; NOČNI GARDALAND - AOUALAND, 31. 7.; GARDALAND MADŽARSKA - LENTI, 10. 8. Rozman, tel.: 064/715-249 tSKRAPRINS Enota Kranj Planina 4 TeUfax: 064/326-450 °d ponedeljka do petka °d 8. do 18. ure Revo k t rade Kidričeva 2, Kranj JŽL212-367, 211-142 y-HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSLWG SAMSUNG SAMSUNG EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR NAKUPOVALNI IZLET POČITNICE V ŠPANU I JEREB, tlo.o. 621-773, 682-562 PRODAJAMO - VZDRŽUJEMO - SERVISIRAMO GOSP. APARATI, SESALNIKI, BRIVNIK! Corona, Braun, AEG, Nova... AUDIO & VIDEO Selečo, Goldstar, Grundig, Toshiba, ITT Nokia ... OPREMA ZA TELEFONIJO Terminali, Panasonic ... BELA TEHNIKA Zanussi, PHILCO ... EL. ROČNA ORODJA Iskra Posebna ponudba v mesecu avgustu: Hi-Fi stolp SCM 6550 2 x 20 W. dalj., CD 43.160 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stolp MAX 360 2 x 40 W, dalj., CD 57.685 SIT - 5 % popusta Hi-Fi stoip MAX 460 2 x 60 W, dalj., CD 79.265 SIT - 5 % popusta BTV 51 cm, teletekst, hiperbond 55.859 SIT - 5 % popusta V zalogi imamo ves program firme SAMSUNG, BTi od ekrana 37 cm do 72 cm, videorekorderje 2 ali 4 glave, hi-fi stoipi različnih moči, radlokasetofone s CD, videokamere, BTV z vgrajenim videorekor-derjem, fotoaparate... PEREMO: hoteisko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boitez. Tel.: 064/310-678 19 8. = Madžarska - Lenti. Tel.: 242-356, Konrad 18. 8.. 4 9., 18. 9., 3.10., 13.10. - 8 dni, polni penzion, cena do 399 DEM. Obročno odplačevanje! JA-MITOURS, Kidričeva 6, Kranj, tel.: 213-160 GARDALAND, GANEVA: 4. 8. - 4.500 SIT BERCHTESGADEN: 19. 8. - 3.000 SIT OB NA KUPU V salonu Avtomurke v Lescah vas v času od 1. - 20. avgusta čaka hO VEG A AVTOMOBILA Dietno in zanimivo presenečenje. R E N A U L T DELOVNI ČAS: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure - POLET Z LETALOM Informacije: AVTOMURKA LESCE, tel. št: 064/718-100, 718-102 POČITNIŠKI VRMK GORENJSKIH KNJIŽNIC SA*»*EAND * ET FANTAZIJE EETNA KOPALIŠČA °A JIH OBIŠČETE A M D CERKLJE V času počitnic /julij - avgust/ Gorenjske knjižnice poslujejo: RADOVLJICA torek, sreda, petek, 8.-14.; pon. 8.-19.; čet. 10.-14.; sobota 8.-12. ure. Knjižnica B. Kumerdeja Bled: od pon. do čet. 8.-14.; sreda ves dan, petek 14.-19. ure KRANJ: pon., sreda, čet., petek 9.-15., torek 9.-17., sobota zaprto JESENICE: vsak dan 8.-14, sreda 8.-19., sobota 8.-12. ure TRŽIČ: vsak dan 9.-15., torek in sreda do 17. ure ŠKOFJA LOKA: vsak dan 8.-14.30, čet. 12.-19., mlad. odd 8.-14.; Trata: sreda 14-19.; Železniki: torek 15.-19.; Žiri: sreda 14.-19.; Gorenja vas: četrtek 14.-18. ure KAMNIK pon. torek 13-19., sreda, čet., petek 9.-15. ure MEDVODE: pon., sreda, petek 13.30-19., torek. pčet. 8.-13.30 Nočni Gardaland - 5.8. ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju. Cena 43 DEM 4 vstopnina 23.000 ITL. Prijave: LANG COMERCE, Kolodvorska 2, Kranj, tel.: 266-595 Jesenice: vsak dan od 10. do 18.30. Vstopnina med delavnikom 200 S!T, nedelja 350 SIT. Kranj: od pon. do petka od 10. do 17.30; ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. celodnevna vstopnina: odrasli 350 SIT, od 13. ure le 250 SIT, otroci do 10 let 250 SIT, od 13. ure le 150 SIT. Radovljica: med tednom od 10. do 18. ure, sob., ned., prazniki do 19. ure. Odbojka na mivki od 9 do 21. ure (600 SIT/uro); fitness popoldan od 14 do 17. in od 18. do 21. ure, razen ob nedeljah; 31.7. tečaj plavanja. Tržič: vsak dan od 9. do 18.30, petek od 9. do 18. ure, vsak petek še nočno kopanje od 20 do 23. ure (200 SIT). Kropa: vsak dan od 9 do 18. ure. Vstopnina: otroci do 7 let 80 SIT, od 7 do 15 let i dijaki 150 SIT, odrasli ?50 SIT. organizira tečaj cestnoprometnih predpisov v torek, 1. 8., ob 17. un, v učilnici društva Imovina 'CVETKA' 7f >. C St. Žagarja /. ^ 064/225-162 Od 1. avgusta dalje nudimo 20 % sezonski popust za vso poletno konfekcijo za otroke in odrasle. Vabljeni! Del. čas: pon. pet. 9. - 12., 15. -19., sobota 9. - 12. ure Prireditve ošta Kranj - Člani komisije za družabne prireditve pri Društvu upokojencev Kranj organizirajo v soboto, 5. avgusta, ob 16.30 uri prireditev pod imenom Šaljiva pošta. Izleti Naklanski upokojenci vabijo Naklo - Društvo upokojencev Nakio vabi avgusta svoje člane na izlete: Madžarska, Strunjan, Grossglockner, Vi-šarje. Pohodnike pa vabijo v Logarsko dolino - Slap Rinka -Frischaufov dom na Okrešlju -podzemsko jamo v Lučah. Vse udeležence izletov prosijo, da čimprej pokličejo svoje poverjenike. PRAZNOVANJA TEL: 064150-232 Elmar Lapson. Na sporedu je koncert za violino in orkester v d- duru Ludvika van Beethovna in Te deum skladatelja Arve Paerta. Razstave 3 Koncerti Klavirski recital Bled - V Festivalni dvorani bo v okviru festivala Idriart jutri, v sredo, ob 20.30 nastopila pianistka Pi-Hsien-Chen z glasbo Bacha, Bartoka in Schoenberga. V drugem delu večera bo solistka nastopila z orkesterom Akademije Hamburg. Predstavili bodo Mozartov koncert za klavir in orkester v es - duru. Dirigiral bo Elmar Lampson. Zaključni koncert Radovljica - V radovijiški farni cerkvi bo v četrtek, 3. avgusta, ob 20.30 zaključni koncert festivala Idriart. Z orkestrom Akademije Hamburg bo nastopil solist Miha Pogačnik, sodeluje pa še APZ France Prešeren Kranj. Dirigent bo Skupinska razstava Kranj - V Mali galeriji Mestne hiše bodo danes, v totek, ob 19.30 odprli skupinsko razstavo likovnih dei članov Likov-nega društva Kranj. Razstavljajo slikarji: Franc Be-šter. Boni Čeh, Kamilo Legat, Mira Narobe, Nataša Pičman, Zmago Puhar, Janez Ravnik, Nejč Slapar, Bernarda Šmid, Hamid Tahir, Marko Tušek in Franc Vozel. NOČNI in Lan G COMERCE u Kranju KDAJ? 5. avgust 1995 ODHOD AVTOB USA ob 6.00 uri Izpred Hotela CREINA v Kranju CENA 43 DEM + 23.000 iTL VSTOPNINE PRIJAVE: LANG COMERCE, Kolodvorska 2, Kranj tel./far.: 064/226-595 ŽELIMO VAM PRIJETNO POT IN OBILO ZABAVE1 Iz domačih korenin Kranjska Gora - V Liznjekovi hiši bodo v petek, 4. avgusta, ob 18. uri odprli razstavo izde!kov domače obrti izdelanih po muzejskih predlogah. Razstavo je pripravil Muzej Jesenice v sodelovanju z Zavodom za kulturo in izobraževanje Tržič, Foto razstava Jesenice - V razstavnih prostorih Kosove graščine odpirajo danes, v torek, ob 19. uri razstavo fotografij ob 70-!etni-ci organizirane fotodejavnost; na Jesenicah. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Jesenice. »»»»»»»»»»»»It Trije kranjski vodnjaki Kranj - V galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 3. avgusta, ob 18. uri odprli razstavo Trije kranjski vodnjaki, ki sta jo ob otvoritvi kranjskega mestnega vodnjaka (ob 19. uri) pripraviia Gorenjski muzej Kranj in Restavratorski center republike Slovenije. V kleti Prešernove hiše pa bo hkrati priložnostna razstava izdelkov tovarne Marmor Hotavlje, Praznik Marije Snežne Velika planina - Pašna skupnost Velika planina tudi letos organizira praznik Marije Snežne, Ki bo 5. in 6. avgusta. V soboto bo srečanje ob 14 uri s pastirji m njihovimi dobrotami, igrai bo ansambel Vihamik. V neaeijo bo ob 11. uri masa v kapeli. Po maši pa bo kulturni program. Igra! bc ansambel Lojzeta Slaka. POPRAVEK Pri objavi prostih delovnih mest v RS - Upravni enoti Radovljica (Gorenjski glas, št. 59. petek, 28 julija 1995) se je pri pretipkavanju besedila vrinila napaka glede trajanja delovnega razmerja za delovno mesto "Svetovalec I, vodja referata za okolje in prostor" v Oddelku za okolje v prostor Upravne enote Radovljica. Pravilno je: "Delovno razmerje se sklene za nedoločen ČaS s polnim delovnim časom." ? halo - halo gorenjski glas @ tel.: 223 111 NAJ NAJ GORENJSKA PUM Vsak četrtek ob 14. 30 na radiu Tržič in vsak toreK v Gorenjskem glasu. GALA PIZZERIJA ŠPAGETARIJA PIZZEMA ORU TENETtŠ V prijetnem ambientu Vam postrežemo pizze iz krušne peči, solate in sladice, poletna ponudba - lignji v koruzni moki. Pizzeria je odprta vsak dan od 17. do 24. ure, ob sobotah od 12. do 24. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 12. do 23. ure, Druge informacije po telefonu 064/46-198 PRIPOROČA SE PIZZERIA ORU TENET1ŠE! Obvestila 0 odkupu in izvozu gob Ljubljana- Vlada je na minuli seji sprejela spremembo uredbe o zavarovanju samoniklih gliv, s katero je uvedla štirime-sečno prepoved odkupa in izvoza svežih gob. Uredba velja od 1. maja do 31. avgusta. S tem ukrepom vlada želi preprečiti čezmerno nabiranje gob in poseganje v gozdni prostor v času, ko ie ta najbolj občutljiv. Še vedno pa je dovoljeno nabirati gobe za domačo uporabo. Uvedli so tudi splošno omejitev prodaje sušenih gob na kilogram na leto, za kršilce pa so predvidene visoke denarne kazni od 15 tisoč do 50 tisoč tolarjev za posameznika, ki ga zalotijo z več kot 6 kilogrami gob, če jih nabira na prepovedanih krajih ali če jih nosi iz Slovenije. Za pravno osebo, ki bo kršila uredbo, so zagrožene kazni od 100 tisoč do 500 tisoč tolarjev Turistično društvo Škofa Loka sporoča bralcem, da ie bila informacija v petka-vt številki Gorenjskega glasa glede večero, "Pod Homanovo lipo , napačna. Prireditve, kj se že od danes dogaiajo vsak petek na Mestnem trgu v Skofji Loki, aotio tudi v avgustu na Hcmanovam vrtu. Vabljeni "Poi Homa novo lipo' MALI OGLASI ® 223-444 PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8" - 2200 »J1EDEL IA OD ll00 22'°, APARATI STROJI MONTAŽNO HLADILNICO z agregatom za hlajenje, dimenzije 4x4 m, cena 4500 DEM, prodam. S 0609/ 631-874 imm MOTOR za pralni stroj, prodam. 0 688-166 1m2/ ELEKTROMOTOR 18 KW, prodam ali menjam za 11 KW. S 45-291 Industrijsko šteparico NECCHI in OVERLOCK siru bo ter ostalo opremo za šivilsko dejavnost ugodno prodam. Vse staro eno leto. Motnost plačila na več obrokov. Tel.: 064/47-499, po 20. uri P'odam novo SKOBELNO GLAVO 41 cm, vrtalka sikular. 0 738-922 Prevozni BAZEN za MLEKO in TRAKTOR Fent 4x4, 68 konj. moči, prodam. S 068/42-925 leena GR. MATERIAL Prodam 12 kom KUBOLIT STEKEL, dolžine 2,5 m O 421-320 i»*m Prodam vratna knla in trikotna OKna. 0 715-800 ali 715-011 itw Prodam smrekov opaž, debelin 12 in 16 mm, raznih doižin »n litin. S 64-207 is/17 Kupim rabljene gradbene elemente (LIP BLED). 0 78-997_istm Prodam 6 betonskih stebrov "za kozolec. Pernuš, Črnivec 4. ii724 Prodam suhe hrastove plohe. Pernuš, Črnivec 4. ibtjs CISTERNE 3 kom, prodam in kombinirani nerjaveči bojler 150 I. 0 85-292 i»tos IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in elektrotehniko za srednje šole in fakultete. Matjaž S 213-644 iaei2 KNJIGE za prvi letnik ekon - kom. šole, prodam. 0 688-166 imzb KNJIGE za 2. letnik ekon. - kom šole, kupim. S 688-166 ibs3o INSTRUIRAM matematiko za srednje šole in fakultete 0 332-613 18684 U.i.C. KEKEC - Dijaki, do popravnih izpitov ni več daleč. Intenzivne priprave na popravne izpite (avg rok) iz SL, MA FIZ, tuji jeziki (AN, FRANC, NEM) v Kranju. Pokličite. Sodoone metode, pedagoški pristop, zagotaljamo uspeh. 0 0609/ 632-874 ali tel/fax 710-099 larn U.I.C. KEKEC - instrukcije šol. predmetov, počitniški paketi, priprave na izboljšanje ocen v šol. letu 95/96, OŠ, SS, stalna pomoč inštruktorjev in preverjanje znanja tudi med letom v Kranju. 0 0609/632-874 in 710-099 is 772 LOKALI Sreča ima svojo številko! KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure. umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tud' kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 al' 47-534 ? Glasovi zanimivi poletni izleti V Medijske Toplice, v Celovec... /. Čez natanko 10 dni (v petek, 11 avgusta) se odpro vrata letošnjega te 45. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju. Dan zatem (12. 08.) pa se na oni strani Karavank odpro vrata Celovškega sejma (letošnji bo še 62. po vrsti). Za ljubitelje sejmov bomo v sodelovanju s Celovškim sejmom v ponedeljek, 14. avgusta, pripravili poldnevni avtobusni izlet v Celovec na sejem. Odkod bo dopoldan ob 10. uri iz Kranja (v primeru večjega števila prijav bo avtobus začel pot v Škofji Loki, glede na število prijav lahko tudi na Jesenicah ali v Radovljici) in spotoma ustavil v TriiČu. Spotoma bo med izletom prilotnost za nakupe in dovolj časa za temeljil sprehod po sejemskih paviljonih v Celovcu. Okrog 19. ure bo povratek na Gorenjsko. Cena tega sejemskega "shopplng" izleta (ki vključuje vstopnino, prevoz in popotnico) je 1.600 tolarjev po osebi; za naročnike Gorenjskega glasa samo 1.250 tolarjev, za naše naročnike s plačano celoletno naročnino 1.000 SIT. Za otroke do 15. leta enotna cena 900.-SIT. Vi* ostale informacije in prijave za izlet 14 avgusta na CEI.O VŠKI SEJEM, po telefonu 0641223 - 444 ali 223-111 2. Na enak način se lahko prijavite tudi za zadnji letošnji poletni Glasov izlet v Celovec, ki bo na prvo septembrsko soboto (2. septembra). Prijave za kombiniran avtobusno ladijski izlet na avstrijsko Koroško (z ogledom Minimundusa) sprejemamo do zasedbe sedelev v razpoložljivih avtobusih. Za septembrski Clasuv celodnevni izlet na avstrijsko Koroiko prijave sprejemajo tudi v Turističnih društvih Bohinj. Cerklje. Dovje Mojstrana, Kranjska Gora. Radovljica in Škofja Loka. Avtobusi bodo 2. septembra zjutraj odpeljali z Jesenic (v primeru večjega števila prijav je moten odhod tudi iz Kranjske Gore), Žirovnice, Lesc ter Radovljice; iz škofje Loke; iz Kranja in iz Trtica - ravno tako bo na povratku. Cene zadnjega letošnjega celodnevnega Glasovega izleta z avtobusom f ladjo po deleli lezer, avstrijskem Koroikem: samo 3.200 SIT na osebo 7.a naročnike > lortnjskega glasa ter druiinske Člane te 2.600 SIT in zgolj 1 400 SIT za naročnike Gorenjskega glasa s plačano celoletno naročnino. Za otroke do 15 leta je cena enotna: 1.900 tolarjev (ker je v programu izleta tudi Minimundus, bi bil ta Glasov izlet kot nalašč darilo mladim bralcem Gorenjskega glasa ob začetku novega šolskega leta. Torej: starši in drugi sorodniki -Ideja, kaj podariti na prvo soboto v nove, m šolskem letu.'). I Pojasnilo: za Glasov izlet z avtobusom t ladio na avstrijsko Koroško to soboto, 5. avgusta, zaradi zasedenosti le nekaj časa ne Kbitarnu več prijav Zato vsem, ki se za ta nepozaben ulet ie niste cdlofili, priporočamo čimprejšnjo rezervacijo sedeta za edini septembrski termin (torej na prvo septembrsko soboto, 2. 9.). 4. in kaj še pripravljamo? Čeprav je napisan čisto na koncu, bo iejmnsko ie zelo kmalu celodnevni avtobusni Glasov Izlet v Medijske Toplice. Prihodnjo soboto, 12. avgusta, bomo zgodaj dopoldan (iz Kranja bo odhod ob 9. uri) odrajtali do Izlak, \jt je v Medijskih Toplicah pravo kopalno razkošje za t'Hrfnete: veliko vodnih površin, rekordno dolg tobogan, tOnivUno termalna voda ... Po celodnevni rekreaciji bodo gostitelji za Glasovce pripravili večerjo v hotelu, zatem pa bo tabavn večer ob tivl glasbi z Glasovimi nagradnimi igrami. Na Gorenjsko se bomo vrnili pozno zvečer. Cene Glasovega Uletu 12. avgusta v Medijske Toplict: 3.100 tolarjev na osebo; ta naročnike Gorenjskega glasa 7 700 tolarjev in za naročnike s plačano celoletno naročnino le 2.500 tolarjev. Informacije in prijave tnako kot za obisk Celovškega sejma in avstrijske Korošk : Gorenjskim glasom: po telefonu 064/ 223 lil ali 064/ 2- ' 444, do zasedbe sedelev v avtobusu. V Ljub.-Šiška oddamo vpeljan frizerski salon. %St 634-690 18615 Oddamo 200 m2. 100 m2. 80 m2, 60 m2, za posiovne prostore, skladišča ali mirno obrt. KOŠNIK S.P. S 331- 061 18669 Oddamo živilsko trgovno brez odkupa inventarja. KOŠNIK S.P. 0 332-061 18872 V Tržiču prodamo večjo, delno opremljeno mizarsko delavnico in poslovni prostor cca 25 m2, primeren za pisarno ali mirno obrt. Na Cankarjevi c. v Radovljici prodamo poslovni prostor 45 m2. B.AV. d.o.o., Koroška c 5, Tržič. S 52-233 tsoaa NAJAMEMO IN KUPIMO GOSTINSKE IN TRGOVSKE LOKALE NA GORENJSKEM, LAHKO NEOPREMLJENE. PRIPRAVIMO POGODBO. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON 0 331-292 ali 331-366 18701 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: Ročno avtopralnico; skladiščno proizvodne prostore: 30 m2, 120 m2, 160 m2, 200 m2, 300 m2; pisarne različnih površin: trgovske lokaie v centru mesta. DOM NEPREMIČNINE 211-106 18751 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: LJUBLJANA - trgovski lokal 40 m2 z veiiko izložbo na križišču Trubarjeve in Rozmanove ulice. DOM NEPREMIČNINE 211-106 18752 PRODAMO: prodamo živilsko trgovino z odkupom inventarja v Kranju. K3 KERN Krani d.o.o.. 0 221-353 PRODAMO: v Šk. Loki prodamo poslovni objekt z lastnim parkirnim prostorom, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221-353 U763 NAJEM: trgovskega lokala v I. nadstropju v mestnem jedru Kranja, K3 KERN Krani d.o.o . 0 221-353 NAJEM: kava bar z odkupom inventarja v Kranju, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221-353 18785 NAJEM: v bližini Kranja večjo neživilsko trgovino v pntličju in nadstropju. K3 KERN Krani d.o.o, 0 221-353 1878« NAJEM: diskoteka v Predavoru z odkupom inventarja, K3 KERN Kranj d.o.o., 0 221-353 18787 KOLESA Prodam žensko KOLO ROG, brez prestav. 0 215-701, zvečer 16266 MOPED M 14. letnik 1986, prodam, čenk, Jesenice. 0 800-000 -»*3e MOTOR CTX 80. cena 1000 DEM. prodam. 0 57-786 16613 TOMOS AVTOMATIK ali COLIBRI starega do 5 let, kupim. 0 225 729 Prodam APN 4, cena 500 DEM 0 685-537 18880 Prodam VESPO PIAGGIO T5-150. 0 422-478 18864 Poceni prodam žensko in moško GORSKO KOLO. 0 311-872 isrie OBVESTILA ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo - Portogruaro sreda. 049- 442 '7764 NA MADŽARSKO S KOMBIJEM -enodnevni nakupovalni izlet - torek. četrtek, Ptjefc sobota. 049-442 PALMANOVA - PORTOGRUARO -GORICA -nakupovalni dan, 24 8.. cena 2000 SIT. LENA Žiri 0 622-529, od 8. do 19. ure itM Zabaviščni park GARDALAND ali vodni park AOUALAND, odhod 17.8, cena 55 DEM LENA Žiri 0 622-529, od 8. do 19. ure. i šege OTR. OPREMA Prodam otroška oblačila do 5 iet starosti 0 715-800 ali 715-01118728 OSTALO AVTOPRIKOLICO, dim 300x160. prodam. 0 421-576 ibbbj CISTERNO ,-a kurilno ot|e, prodam 0 421-320 1889. PLOHE čeenje in hruške, prodam « 688-166 186m SLIKARSKO STOJALO, novo prodam 40% ceneje. 0 731-250 laeu OKOV AN F GAJBICE za krompir ali jabolka Uar 0 731-208 18684 Gobeline z različnimi motivi, ugodno prodam 0 061/627-761 MM SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VKTUIVl SISTEMI ♦ MoinoM planila 2 do 12 čekov tel.: 0*4/422-5115,421-108 SAT TRADE d.o.o. 090-75 00 zVa^tCe tmjHUt* 117 siT/min BUKOVA in MEŠANA drva z dostavo, prodam. 0 685-518 isssa PRIDELKI Prodam domači KIS iz neškropljenih jabolk. 80 SIT. 0 403-167 1BS35 Prodam JEDILNO RDEČO PESO in kostanjev domači med. 0 45-497 18661 BUKOVA DRVA prodam in dostavim. 0 061/714-909 16677 SADIKE debelih celoletnih vrtnih jagod, radiča in endivije, poceni prodam. 0 45-532 hto7 Prodam KUMARE za vlaganje. Vidmar, Tupaliče 68. 0 45-479, zvečer -sna Prodam PŠENiCO Medno 12, Medvode 18742 POSESTI 7 km iz Kranja prodamo dvodužins-ko hišo, sončna lega, CK, telefon. KOŠNIK S.P. 0 332-061 18688 Na Gorenjskem prodamo enodružinsko hišo, CK, telefon, stara 10 let, cena ugodna. KOŠNIK S.P. 0 331- 061 16670 Prodamo več hiš in hiš v gradnji (različne gr. faze), vikendov na različnih lokacijah na Gorenjskem in več zazidljivih parcel. B.AV d.o.o, 0 52-233 18678 V centru Kranja prodamo poslovno stanovanjsko hišo. v Gradu pn Cerkljah manjšo poslovno stanovanjsko hišo. v Naklem starejšo stanovanjsko hišo. B A V d.o.o , 0 52-233 1M7« Na Gorenjskem kupimo več hiš in bivalnih vikendov različnih cenovnih razredov, ter zazidljivo parcelo v Kranju in na Jesenicah. B.AV d.o.o, 0 52-233 i66so Parcelo prodamo v Kranju in pri Golniku, starejšo hišo nad CerV'|ami na 5000 m2 zemije. dvodružinsko hišo v GOZD MARTULJKU (možni apartmaji). APRON 0 331-292 ali 331-366 isto? Prodam HIŠO v Bašlju Boris Zibelnik 0 45-842 um HIŠE PRODAMO: ZPUŽE pn Begunjah - enodružinsko, visokopritlič no hišo na parceli 484 m2, v mirnem, zelenem okolju DOM NEPREMIČNINE 21 1-106 16743 POROČITE SE PRI NAS TEL. .064/50-232 HIŠE PRODAMO: BAŠEU - nedograjeno, v III gr. fazi, na parceli cca 500 m2, ob potočku z lepim razgledom na gore DOM NEPREMIČNINE 211-106 1"44 HIŠE PRODAMO: SUHA PRI °RE DOSUAH - večjo enonadstopno novogradnjo v III. fazi na koncu vas. ob zelenem pasu DOM NEPREMIČ-NINE 211-106_167« HIŠE PRODAMO BRITOF - na parceli 1700 m2 poslovno-stano-vanjsko enonadstropno novogradnjo v III fazi DOM NEPREMIČNINE 211- 106 16746 HIŠE PRODAMO. KRANJ nado mestno gradnjo v starem delu, enonadstropno poslovno stanovanjsko v centru, dvostanovanjsko In 4 garaže na parceli cca 70 NB,.., DOM NEPREMIČNINE 211 100 16747 HIŠE PRODAMO. NAKLO dovsta novanjako hišo z dvema garažama na parceli 600 m2 ali pol hiše z garažo in 300 m2 vrta DOM NEPRE MICNINE 211-106_16746 HIŠE PRODAMO PODBREZJE visokoprtttično enodružinsko hišo na parceli 500 m2 ob zelenem pasu (1/2 dvojčka). DOM NEPREMIČNINE 211-106 16746 HIŠE PROOAMO VODICE, ŠENČUR, ZALOG PRI CERKLJAH, KRANJ, CEGELNICA. RIBON, SP GORJE. . DOM NEPRMIČNINE 211-106__18780 PRODAMO pritlični del hiše v Ratečah, gom|> del hiše z vrtom v Zg. Bitniu K3 KERN Kranj d o.o, 0 221-353 I67&7 PRODAMO: v Kopru prodamo vrstno hišo ali menjammo za stanovanje v Kranju, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221-353 18768 PRODAMO: v Hotemažah novejšo hišo z večjo parcelo, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221-353 18759 PRODAMO: na Drulovki novo vrstno hišo, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221-353 18760 PRODAMO: v Šenčurju starejšo bivaino hišo in 600 m2 sveta, v Stražišču novo hišo na mirnem predelu, v Dupljah pri Kranju novejšo, lepšo hišo z vrtom, v mirnem predelu, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221-353 18761 PARCELO PRODAMO: zazidljivo parcelo 615 m2 m 686 m2 v Pre-bačevem, v Mavčičah 760 m2, v Tržiču 976 m2, 1.400 m2 v šutni pri šk. Loki, skupaj z nezazidljivo 676 m2, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221- 353 18788 PARCELO PRODAMO: v Bntofu 854 m2. v Šenčurju 800 m2, K3 KERN Kranj d.o.o, 0 221-353 ib76» VIKEND: v Ljubnem prodamo vikend - brunarico, K3 KERN Kranj d.o.o.. 0 221-353 16770 POSLOVNI STIKI Posredovanje informacij o najugodnejših kreditih do 5 iet. Obresti od 10,5 % letno dalje. Tel. strošek: 156 SIT/ min. 0 090-42-14 ie*»2 POZNANSTVA Upokojenec s SŠI in stanovanjem, želi spoznati samsko upokojenko med 50 in 56 leti. šifra: ŽELJA i68J« RADIO 104.5 A (| A 105.» 107.3 li'II lil/ 107.5 OGNJIŠČE tli. 152-11-26 fai. 152-13-62 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22. 0 061/611-078 16618 Zelo ugodno PRODAM, termoako-mulacijsKo PEČ in Fischer zvočnika 2x40 VV, ter PODARIM trajnožarečo peč m čmobel televizor. 0 324-730 16641 STAN. OPREMA FOTELJ raztegljiv v ležišče, malor-abljer, ugodno prodam 0 621-807 18822 _ Lepo ohranjeno SPALNICO, dva taboreja. mizico za dnevno sooo. električni štedilnik 2 plin - ? elektrika, električni šivalni stroj BagaV prodam 0 41-541, zvečer 16643 Mini kuhinjo, cena 25.000 SIT, prodam. 0 741-458 1684» Zelo poceni prodam rabljeno kuhinjo s hladilnikom. 0 331-199 16666 Zaradi selitve, prodam: raztegljiv ameriški kavč - štiri sedežni in dvosed, dekliško spalnico, kuhinjo Lipa amenškim hladilnikom m pomivalnim strojem. 0 77-422 ibbb? ŠPORT Prodam lepo KONJSKO OPREMO 0 731-257 18681 RAFTING SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 STORITVE SERVIS PRALNIH STROJEV. 0 714-465 1468/ Popravljamo jrame stroje, štedilnike, bojlerje, hladilnike, skrinje 0 332 053 um RTV SI Rv' ' s,iNKO' Poptavla televizorjev Go-enje na vašem domu 0 33 M 1866/ MLADOPOROČENCI POZORI Harmonika, s ^ajtonarico vam spremlja poroko 0 731-015 mm Vodovodna instalacije, hitro in kvalitetno. pnKi|ućek samo 25 DEM. KOŠNIK S T O 332-061 16667 Kvartet, trio. duo, vam je na voljo ti ohceti, obletnice. O 731-015 Izvajamo vsa zidarska in fasadersM dela. 0 225-362__^ Popravila gospodinjskih aparaK* previtje elektromotorjev, rotorjev, ročnega orodja. Pivka 20, Naklo. • 47' 490 i»'tf SERVIS električnega orodja ISKRA B&D, BOSCH, AEG, MAKITA Mfcl^ 80. Pivka 20, Naklo. 0 47-490j»^ Izvajamo reformiranje starih hiš *] dimnikov. 0 730-735 i,r* STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO: KRAN-Jj Planina I!, 34 m2, 43000 DEM, 39." m2. 55000 DEM ( z opremo), 64 m* 71000 DEM, Zlato polje. 62,5 rjuj1 60.000 DEM, center 75 m2, 850tv 86 m2. 96000 DEM, Planina več * ss. DOM NEPREMIČNINE, Koroš Planina III. mzek ',5 sobno konfortr**.^- ) l" ,.n KRANJ prodamo vanje 53 m2, v mestu klasično ' -KUPIMO IN NAJAMEMO NA STANOVANJA. APRON * 2* 292 ali 331-366 V Kranju oddam dvosobno '^fj vanje z garažo ali brez. 0 21*" Oddam sobo 20 m2, za rv'^° Jjp 0 224-730_^ KUPUJEMO - PRODAJAMO, ^ja, MAMO - ODAJAMO: s^jto'' hiše. parcele, poslovne P/5L jfii DOM NEPREMIČNINE 211-^J>' ----\Zgtj STANOVANJA PRODAMO- vJl,2.i 2 sobno 65 m2 in 2.5 sobnoi«» S 72 m2, 82 m2. 84 m2, KJ ,,7»* Kranj d.oo.. 0 221-353_____V STANOVANJA PRODAMO: v jg Loki 1 sobno 39 m2, 2 »oon $ m2, K3 KERN KRANJ D-°v",,r»» 221-353 ———————-— \«s*' STANOVANJA PRODAMO: ^jjgj mcah 1 garsonjero 22 m2, \0 54 m2 brez CK. 88 m2 » '„r* KERN Kranj d.o.o, 0 221 VOZILA PRODAJA, ODKUP raDli8o«i 3Z5 prenos lastnišva 0325-9» ■■ jg 659, po 20. uri______*"£f ENODNEVNI NAKUPOVALNI v Italjo - Portogruaro sreoa 442_"____ NA MADŽARSKO S KOMBI^, enodnevni nakupovalnM^«1 .!- Struimko_vMj ?jj*22&£ffl I±1^L^JLUJ*1^ AVTOA MALI OGLASI, ZAHVALE 27. STRAN • GORENJSKI GLAS u90dno prodam LADO SAMARO, 1990,. 4 vrata, 5 prestav, ietnik ^oradio.zvočniki, prevleke in nekaj ^aatne opreme. Cena po dogovoru. *2^253 18205 prodam YUGO AX 45, letniK 1987. »Sj*. Pipanova 74, Šenčur 18564 r.^?.sfec'ovanie informacij o najugod-'*isih avtomobilskih kreditih. Strošek formacija; 156 SIT/min. 0 090-42- 18581 n£ 101 Confort v voznem stanju, Registrirano, letnik 1979, prodam. *^020_18611 r>LEUGE0T 205 XR- letnik 1989' Roženo 79.000 km, prodam. 0 1*^823-451_ 18616 JfO 1.4 i CAT letnik 5/91, pre-e?;6"« 50.000 km, prodam. 0 061/ ^£^06 18618 £ 5 Campus D, letnik 91/92, 62000 staLi metalic črne barve, tonirana i882oa' Pr°dam. 0 714-975, zvečer 0pEL CORSA SVVING 1.2, 2x šibedah, radio, 29000 km, l^gjgrn. 0 714-975, zvečer 18821 5^'Nl MORIŠ 1100, prodam. 0 421- ^_____18624 J^pA 1200, potreben manjšega Pravila ali za rezervne dele, cena pogovoru, prodam. 0 41-541, 18644 Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, c. Staneta Žagarja 33 razpisuje delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas s skrajšanim delovnim časom Pogoj: - visoka izobrazba ustrezne smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi. Redno zaposlimo ZIDARJA in TE- Zaposlimo trgovko v živilski trgovini. SARJA. O 241-795_18394 0 720-123_18652 Zaposlimo dekle v bifeju. 0 332- Zaposlimo delavko v živilski trgovini. 518 ali 43-583 18460 « 327-594 18682 kakambolirana VOZILA UGODNO NAPRODAJ: 2? V8 quatro, 1990 S™ 1989 K-316U993 «WW 320i coupe, 1991 BMW M3 cabrio, 1995 Mazda 323,1991 Merceoes 190E sport, 1993 £ord escort XR3i, 1990 £°rd sierra kombi, 1988 :orrj escort 1 6 1992 L*1 punto, 1995 « VW polo, 1991 ^ 90lf 11,1991 *Wgolf II, klima, 1991 yWcaravelle, 1994 P jetta, 1989 XP»I »stra caravan TD, 1993 up«l astra 1.4, 1993 2 X Ope! vectra 1.6 ♦ 2.0, 1992 Opel astra GSi 16v, 1993 J*i**an micra maus, 1991 °P«lcorsa, 1995 i* Renault R5 baccara, 1990 f* toitsubtsrti pajero TD, 1994 Mrtchubishj pajero 2.3,1994 F|fma BUGAJSKI Jberjeserz 3», Vttden/VrtMi * ■0043-4274-4111 Prodam brezhiben R 19 CHAMADE, 2*W 1990 0 715-907, sreda in Četrtek 18M7 Prodam YUGO 45, letnik 1989, 2500 0 725-081, po 18. uri 16649 ij^am R 4. letnik 1984. 0 46-850 Prodam VISO 11 RE, letnik 12/1985. *^52-204 18675 ^KODO FAVORIT GLX, letnik 5/93, y«ražirana, prodam. Peternelj, Fran-i^nas. 124/a, Škofja Loka, meno ri^Pif D- letnik 1988 RABBIT lita rS 5 P- 5 V ugodno prodam. 0 Centri r*8' celo leto, letnik 1982. 257 "godna, prodam. 0 46- ^ 18889 241^41 a 5 A- le,n'k 1986, prodam 0 ^ 10 18696 ^Žffi MlCRA GL. letnik 1986. req. 168 1 u9°dno prodam. 0 311- km ^^PUS. letnik 1992, 33000 • asu ' 3 V> prvi ,astnik- prodam. «^£^'178 18706 km >,'1 'JP^O*. letnik 5/1993, 33.000 —lagodno Prodam 0 57-397i8M3 PONY 1,5 GLS, lentnik cena 10300 DEM. 0 53-359 r&»dn° Prodam Z 101, letnik 1980, C^rac'ia 7/96, 0 41-320 16722 ,feik*?adobro ohranjen R 4 GTL, ^^^195 16730 OdS1 Z 128' ,e,nik 1986. dodatno 264 Ien- Cena 145.000 SIT 0 84 53_____ 18731 £dSam 11 TRS, letnik 1990, z SEJZ* opremo. Cena 8000 DEM. ^^3-975 Bistro v centru Kranja redno ali honorarno zaposli DEKLE za strežbo piiače. a 222-430 ali 331-654 Zaposlimo več simpatičnih deklet za delo v strežbi. 0 49-411 issn Zapolimo kuhinjsko pomočnico, natakarja in natakarico, ter adminis-tratorko. Pizzerija Dare. 0 221-051 18610 Nudimo honorarno zaposlitev tri ure dnevno v popoldanskem času. 0 718-342, dopoldan._18633 Zaposlimo KV KUHARJA. 0 714- 140 _16636 V redno delovno razmerje sprejmem monterja ogrevalnih naprav in vodovoda. Šifra: MONTER 18648 ?«So^GOLF D- '«"tik 1986, m™ okv*o na motorju 0 7i SLITVE Dekle za strežbo in kuharja-pizzo-peka, zaposlimo. 0 52-055 18694 Potrebujem dva SLIKOPLESKAR-JA. 500 SIT/ura. « 323-222 SATELITSKI s i sTEM i" Am strad " S KONVIiRTIiRJI "SHARF' ZADNJI MODIiU IV IN RADIJSKI FROGRAMI DEKODERJ1, KARTICE ZA FILMNLT VRTUIVI SISTEMI UGODNE CENE, OBROKI V JULIJU POR ST SAT VRHOVNIK ŠK LOKA. GODI $IČ 125 TtL 064/633 425 Prijazno izučeno trgovko v živilski trgovini, zaposlimo v Šk. Loki. 0 623-090 ali 633-152 18737 Prodajalca za nedoločen čas, zaposlimo. 0 77-067 187« ŽIVALI ŠKOTSKE OVČARJE z rodovnikom, prodam, možnost plačiia na tri čeke. 0 421-709 18625 Podarim dva mucka črbe barve, stara dva meseca. 0 83-183 18632 ČRNOBELEGA teleta, starega 10 dni, prodam. Kurait, Zabnica 45. 0 311-813 18640 TELETA simentalca, starega 7 dni, prodam. Štupar, Mlaka 1, Komenda. 18642 Granaste rjave in bele PIŠČANCE, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka. 0 685-546 16646 Prodam JAGENJČKE za zakol. 0 686-259 18658 Prodam KRAVO simentalko, breja v 9. mesecu,Nova vas 15, Radovljica 18663 Zamenjam KOZLIČA starega 3 meseca za kozico smaste pasme. 0 311-713 18671 Prodam 50 kg težke PUJSKE. 0 46- 850 18674 Prodam REŠETKE za kokoši. Pože-nik 11.0 42-589 16676 LABRADORCE stare 7 tednov, ugod-no prodam. 0 311-026_laeas TELIČKO SIMENTALKO staro 14 dni in KRMILNI KROMPIR, prodam. 0 311-766 16681 Podarim luštne mlade KUŽKE majhne rasti. 0 326-776 i87oe KUNCE pasme francoski ovnač, mladiče za rejo, prodam. 0 45-532, zvečer istoo Prodam dva simentalca, teličko 120 kg, bikca 110 kg. 0 421-467 ien2 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je za vedno utihnilo plemenito srce naše drage mame SLAVKE DOLGAN Na njeno zadnjo pot smo jo pospremili v družinskem krogu. NJENI NAJBLIŽNJI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica MIRKA BRADEŠKA tesarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje in darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 22. julija 1995 733- IK i' t'i 850, registrirana do 5/ J""* 0 723 651 1B73« &»le~b£°RSA' 12 s' le,nik 1988> JJfn, odlično ohranjen, pro- !Šo1DSrt **' del° v Preriji za ! Po 14 OŽna Pnučitev. 0421 ??6 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, deda, brata in strica JOŽETA TIRINGARJA p.d. Bendelov Jože, 1906-1995 se iskreno zanvaljujcmo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem tistim, ki ste ga obiskovali in nam stali ob strani v času njegove bolezni. Hvala sodelavcem VGP, ŽIVILA Kranj, NC Drulovka, SAVA FORMA in vsem tistim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetic, sveče, se poslovili ob žari na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Jerajevi za ves trud in dolgoletno zdravljenje. Hvala pevcem iz Stražišča, posebej pa Podvizovim. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Stražiščr, Kanada, Vogljc, Besnica, Bitnje Naša ponudba tudi v letu 1995 MALI OGLASI DO 10 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno službo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, če je mali oglas daljši od 10 besed, ali če želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" - takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnih storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed prištevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!) Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v maloogiasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime in priimek, naslov. Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Prodam MLADE KUNCE. 003 696- 18718 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 7 tednov, cepljene, prodamo. 0 631-092 18719 Prodam TELETA SIMENTALCA, težkega 110 kg. 0 736-448 18723 BELE PURANE, očiščene prodam. 0 49-270_18732 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika. 0 691-020 18733__ Prodam telička starega 10 dni. Medno 12, Medvode 18741 V SPOMIN V naših srcih ti iiviš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. Minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil mož, ata, stari ata MILAN SMRTNIK Hlava vsem, ki obiskujete njegov grob in ohranjate spomin nanj. VSI NJEGOVI Jezersko, Zg. Brnik, 1. avgusta 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, prastarega očeta, brata in tasta JANEZA ŠKERJANCA rojenega 1910 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Najlepša hvala g. župniku, pogrebnemu podjetju Navček za lepo opravljen pogrebni oored, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, 25. julija 1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica JOŽETA KREKA p. d. Drčarjevega ata z Volče se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje in sveče in vsem tistim, ki ste ga obiskovali in nam stali ob strani v času njegove bolezni, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta in dr. Debeljaku za lajšanje bolečin. Hvala kolektivom Kroj, Odeja, LTH Poljane in sodelavcem samopostrežne restavracije Kranj. Posebna zahvala gre tudi župnikom gospodu Miru Bonči in Tonetu Bohincu za lepo opravljen pogrebni obred in g. Severju za zaigrano Tišino. Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, a ostali neimenovani. VSI NJEGOVI Volča, julija 1995 NESREČE NESREČE NESREČE Kranj, 1. avgusta - Minuli teden je bilo na gorenjskih cestah devet hujših prometnih nesreč, v katerih je bilo ranjenih enajst ljudi. Po štiri nesreče so bile na območju kranjske in jeseniške policijske postaje, ena pa na območju radovljiške. Pet nesreč se je zgodilo zaradi prevelike hitrosti, po dve zaradi izsiljevanja prednosti in nepravilne strani vožnje, pri dveh povzročiteljih je ie potrjen vpliv alkohola. Obe hudo ranjeni Šenčur - Naslednjega dne, v soboto, ob 16.50 pa je počilo na lokalni cesti Šen-čur-Voklo. 20-letna Vikica N, iz Vogelj je vozila jugo 45 od Voklega proti Šenčurju. V bližini podvoza pod avtomobilsko cesto, kjer cesta prehaja iz levega v desni nepregledni ovinek, je zapeljala na levi vozni pas. Takrat je nasproti s hodno civic pravilno pripeljala 29-letna Majda H. iz Voklega. Čeprav sta obe zavirali, sta čelno trčili. Obe sta hudo ranjeni. Motorist trčil v steber Kokra - V nedeljo ob 15 40 je 28-letni Erich S. iz Avstrije s 600-kubično hon-do v skupini z drugimi motoristi vozil od Jezerskega proti Preddvoru. V Kokri ga je v desnem ovinku pred enim od mostov čez reko zaradi prevelike hitrosti začelo zanašati, zapeljal je na levo stran ceste in z levim kolenom silovito trčil v drugi betonski steber ograje mostu. Odpeljali so ga v Klinični center, kjer so zdravniki ugotovili zelo hude poškodbe noge. • H. Jelovčan Fičko in volvo uničena Bistrica - V petek, 28. julija, pet minut čez tretjo popoldne je počilo na magistralki med Bistrico in Podbrezjami. 35-letni Hadžo A. iz Ljubljane, slovenski državljan, ki je na začasnem delu v Avstriji, je z volvom pripeljal iz tržiške smeri in že pred vključevanjem na magistralko prepovedi navkljub prehitel osebni avto. Na koncu vključevalnega pasu je nekaj vozil z magistralke Jesenice-Kranj prehitel po desnem odstavnem pasu. Ko se je želel vključiti v kolono proti Kranju, pa je ta zmanjševala hitrost. Hadžo A. zaradi prevelike hitrosti ni zmogel ustaviti, ampak je zapeljal v levo na nasprotni vozni pas, So katerem se je tedaj s fičkom približeval 18-letni Gregor iz Bistrice pri Tržiču. Čeprav se je Gregor umikal na odstavni pas in zaviral, zaviral pa je tudi Hadžo A., zaradi cesarje njegov volvo začel drseti, sta avtomobila trčila. Oba voznika so hudo ranjena odpeljali v jeseniško bolnišnico. Pri reševanju iz povsem uničenih vozil so sodelovali kranjski poklicni gasilci. • Foto: U. Špehar Voznica z epilepsijo O hudi prometni nesreči, ki se je zgodila prejšnjo soboto zunaj naselja Savica pri Boh. Bistrici, v njej je umrl 17-letm domačin Amer S., smo že poročali. Za osvežitev spomin«? ponovimo, da je Amerja S. zbila voznica osebnega avtomobila, 37-letna Saša J. iz Logatca, ki je po nesreč dejala, da je zapeljala na nasprotni vozni pas zato. ker ji je postalo slabo. Prometni inšpektor UNZ Kranj Ivan Demšar je včerai povedal pravi vzrok. Da je namreč voznica med vožnjo doživela epileptični napad. Zaradi epilepsije se zdravi že osem let, vendar pa niti njej, niti njenemu zdravniku očitno še ni prišlo na misel, da bolnik s takšno boleznijo ne sodi Za volan. Kako deluje laserski radar Dirkači mu ne bodo ušli Aparat, ki ga imajo gorenjski prometni policisti od prejšnjega tedna, je včeraj predstavil Drago Danilov. montiranim v policijskem vozilu, prava mal enkost, saj jc /a njegovo ceno mogoče dobiti kar enajst laserskih. Aparat je ročen, tehta le Kranj, 1. avgusta - Gorenjski prometni policisti so prejšnji teden dobili nov laserski merilec hitrosti Riegl avstrijske izdelave, enega od desetih, kolikor jih je v prvi rundt' uvozilo slovensko notranje ministrstvo. Verjetno že prihodnji mesec bodo dobili še enega, enak radar pa si obetajo tudi kranjski policisti. O nakupu se dogovarjajo župani petih kranjskih občin, ki vedo, da je prav prehitra vožnja najpogostejši vzrok hudim prometnim nesrečam. Vedo pa tudi, da je imela cela gorenjska prometna policija doslej samo en radar. Laserski radar, ki ima slovenski atest, stane 9000 mark, kar je v primerjavi z radarjem, dober kilogram, zanj je trenutno med gorenjs kimi prometniki usposobljen samo Drago Danilov, ki pa bo svoje znanje v kratkem prenesel tudi na kolege. ? ~ Čeprav je lasersk: ra- dar izjemno natančen, bodo policisti pri hitrosti do 100 kilometrov na uro upoštevali toleranco pet kilometrov, pn višji hitrosti pa deset kilometrov. Merili jo bodo lahko vsem vrstam vozil, tudi kolesarjem, in to s čelne strani ali od zadaj Čeprav kršiteljev ne fotografira, niti nima raču-nalniškega izpiska (namesto tega bodo policisti pisali zapisnike), bo proti kršiteljem veljavni dokaz na sodiščih. Drago Danilov pravi, da se bodo z ročnim laserskim radarjem osredotočili predvsem na cestne dirkače Radar sicer natančno beleži tudi ogromne hitrosti, vendar bo v naši državi za veljavno meritev štel le hitrosti od nič do 250 kilometrov na uro. Policist z laserskim radarjem se bo pred hitrimi vozniki lahko uspešno skril, nič čudnega tudi ne bo. Če bo v civilni obleki. Skratka, policisti napovedujejo resen dvoboj proti dirkačem * H. Jelovcan, foto: G. Šinik Nove ugotovitve v "zadevi orožje*' Vpleteni podjetji Orbis in Snežnik Poleg M. K. in njegove družice J. T. iz Radovljice so gorenjski kriminalisti okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju osumili kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelivi še M. P. in L D- Kranj, 1. avgusta - Zgodba se začenja 27. "Pri puškah MGV so bile zbružene serijske avgusta 1990, ko je bila ustanovljeno, podjetje ševilke. Uspelo nam je spoznati sedemnajst sle Orbis v družbeni lasti. Vodstvo podjetja je vilk, po njih smo ugotovili, da nedvomno izb*' bilo v Velenju, proizvodni in skladiščni jajo iz podjetja Orbis. Brušenje serijskih števil" Erostori pa v obratu puškarne v Stražišcu pri je naročil I. D.," je povedal Boštjan Sladic-ranju. Dejavnost je bila med drugim V zvezi s kalašniki so kriminalisti ugotovili, ?a proizvodnja in montaža lovskega in športne- v podjetju Orbis nimajo urejene dokumentacije- ga orožja in opreme, proizvodnja razstreliva, Že 16. junija letos so bili obveščeni, da P razen za vojaške potrebe, ter proizvodnja in prostoru kranjske puškarne kurijo nekakšno do- montaža daljnogledov in druge opreme za kumentacijo. Ko so prišli tja, so s pogorišča rc$u lovsko in športno orožje. nekaj platnic knjižic, ki pripadajo orožju kalasn1" Orbis je 21. maja 1992 razširil dejavnost na kov. S strokovno analizo so ohranili eno serijs*jj proizvodnjo ostrostrelske puške in avtomatske številko, ki je identična številki puške, zasežen puške MGV 176 ter na trgovino na drobno z med hišno preiskavo pri M. K. v RadovljiC vojaškim orožjem. Direktor podjetja je bil 59- Kurjenje dokumentacije naj bi naročil I. D. letni I. D. iz Mute, ki je to delo opravljal do Boštjan Sladic je Še razložil, da promet konca decembra 1993. Z januarjem naslednjega orožjem prek državne meje ureja Zakon leta je postal svetovalec direktorja za posebne nadzoru državne meje. Ta v 45. členu dok** programe v podružnici Snežnik v Grosupljem, tudi pogoje. Podjetje, ki prodaja prek meje, m°| biti registrirano za promet z vojaškim orožjem- * pogoj je bil v tem primeru izpolnjen, več drug Ta je bila ustanovljena za proizvodnjo m promet vojaškega orožja. Zamisel, da bi Snežnik od ustanoviteljev odkupil Orbis, je bila uresničena s podpisom pogodbe 21. januarja 1994. Direktor podružnice Snežnik je postal 35-letni M. P. iz Ljubljane. "Ugotovili smo, da je I. D. 7. aprila lani naročil v podjetju Orbis, naj v Grosuplje takoj dostavi 30 kompletov avtomatskih pušk MGV 176, da bi puške, skupaj z drugim blagom, prodali tujemu kupcu," je na včerajšnji tiskovni konferenci v UNZ Kranj povedal načelnik urada kriminalistične službe Boštjan Sladic. In nadaljeval: "Puške so res pripeljali v Grosuplje, od tam pa so jih dostavili v kranjsko pa ne. Manjkalo je predhodno mnenje ministrstva za obrambo, prav tako dovoljenje ministrstva * notranje zadeve, ki ga je moč pridobiti p^ predložitvi dokumentov: točnih podatkov orožju' (številke so bile zbrisane), kdo prevoznik, podatke o vozilu, vozniku, datum. prevoza, relaciji, mejnem prehodu - vsega tega bilo. Pred izvozom je za carino treba dobiti izjavo izdelovalca oziroma certifikat o por tudi 0 orožja, seveda je manjkalo tudi to. Vse dosedanje ugotovitve kriminalistov ne vomno kažejo na ilegalno trgovino z orožje ■ Po doslej zbranih dokazih naj bi M. K- kupu .* puskarno, kjer so tovoru dodali še najmanj 65.000 mark orožja, ki do zdaj še ni bilo placa» j petnajst kompletov avtomatskih pušk MGV 176 in 55 avtomatskih pušk M 70 kalašnikov ter tisoč nabojev kalibra 22 cm. Pri natovarjanju so bili prisotni M. P., I. D. in M. K." M. K. je puške odpeljal v Radovljico in jih uskladiščil. V hišni preiskavi pri njem so kriminalisti zasegli 28 avtomatskih pušk MGV 176 in 51 kalašnikov ter tri ročne bombe in nekaj streliva. Razlika med pripeljanim in zaseženim orožjem je torej očitna. Očitno je M. K. prodal nekaj pušk MGV in kalašnikov. Orožje naj bi kupil za neko turško firmo. "Ugotovili smo tudi, da se je M. K. že preteklosti večkrat pojavljal v firmi 0r»lS' predvsem v kranjski puskarni, in da je bil*, njim tudi prijateljica J. T. Njuno dejavnost »j vedno raziskujemo. Prav tako nadaljujemo ^ razčiščevanjem ostale dokumentacije, naj^ med hišnimi preiskavami. Doslej smo °Prl,V!lj osem hišnih preiskav. Zadeva nikakor še končana. Izvor najdenega orožja smo ugotp'T kara je bilo namenjeno, pa še ne. M. K. j* \, vedno na prostosti, mednarodna tiralica še velj*' je dejal Boštjan Sladic. • H. Jelovčan KRIMINAL KRIMINAL KRIMINAL V petek ponoči v Rodeu Razbijali in izsiljevali Kranj - Kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari in izsiljevanja je osumljena trojica, kranjski policisti doslej prijeli le 23-letnega Š. Š. z Vrhnike. Dogajalo se je v petek, 28. julija, okrog enih zjutraj v lokalu Rodeo na Koroški cesti v Kranju. Š. Š. je s še dvema moškima, zaenkrat Še neznanima, na veliko popival in naročal glasbo. Ko jim to ni več zadoščalo, so začeli razbijati. Razbili so vse kozarce, več steklenic, odtrgali zgornji del točilnega pulta, poškodovali stene, ob katere so metali steklenino, na koncu pa so z grožnjo, da bodo lokal še požgali, natakarico prisilili, da jim je iz blagajne dala 56.000 tolarjev. Ob pol petih zjutraj so nasilneži, ki seveda tudi svojih napitkov niso plačali, odšli. Pred tem so natakarici ponovno zagrozili, naj nikar ne kliče policije. Policisti bodo vse tri ovadili državnemu tožilstvu. Obiskovalec Valvasorjevega doma Žirovnica - V nedeljo navsezgodaj zjutraj je neznanec obiskal Valvasorjev dom pod Stolom. V dom je vlomil skozi okno, odnesel pa okrog 30.000 tolarjev ter nekaj hrane in pijače Neznanca Še iščejo. Zaradi pokvarjenega radiokasetofona Z nožem nad brata Radovljica - V petek zjutraj je 19-letna Radovljičanka v enem od zasebnih stanovanj na Cankarjevi z nožem zabodla tri leta mlajšega brata. Brat in sestra sta se sprla zaradi pokvarjenega radioka kuhinjo po nož in z ^e^el setofona. Sestra brata v desni ledveni P • 0fc telesa tako, da je nož # .nrjja kolčno kost. S tem je sl. sfle kaznivo dejanje lahke tel poškodbe • H. J. Tat odnesel 89.400 mark 1>žic - Za zdaj še neznani nepridiprav je nepovabljen prišel v stanovanjsko hišo v Tržiču ter »z železne blagame ukradel 89 400 mark. Temu # reče velika tatvina, ki )° tržiSki policisti še raziskujejo. Kranjski pa iščejo vlo-mika, ki jc iz enega od stanovanj v bloku na Ja; neza Puharja 8 na Plan^ odnesel za 91.000 tolarje* deviz. • n, j. 31.3 fR fTERtO RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN