DOMOLJUB. Slovenskemu Ijuds^v poduk in zabavo. {£{ MrUkjr™**ta ^ z™* ** t™ I»WHWO |H) dofovon. DOMOLJUB• itM iana, v mm-vtprejtmajo im 6tao. V LJubljani, 17. oktobra 1896. r : * r-^r—m L«tmih VIII. Razpisane deželnozborske volitve na Kratkem. doba bivftira deželno-Zato objavlja uradni Dn6 9. oktokra j« potekla zbomkim poslan ram kranjskim, ljubljanski list nastopni razglas : Po pretaku Seetletne volilne dobe ae razpisujejo aa deželni abor vojvodiee Kranjske, nove splolne volitve ter se ca njih tevrtitev določajo nastopni dnevi: 1. Za rohtve potlancev kmetskih občin v Četrtek ai. novem bor. 2. Za voMtvt poalancev mest in trgov ter trgovsko-Obrtne zboroioe v ponedeljek 25. novembra. 3. Za veliko posestvo v četrtek dnč 28. nov e m b r a. 8 teaa razpisom se prične tudi v nafti deželi volilna borba. Na ta razglaa opozarjamo vzlasti avoje ao-misljeaike po deNH, kjer ae bodo koncem oktobra in pričatkom novembra le vrti!« volitve volilnih mož, naj pravočasno vse potrebno ukrenejo, da se ugodno Izvrtč prvotne volitve, kar ja od teh odviana tudi konečna volitev poslancev. Oa ae agitaoijsko delo osredotoči, zato w je osnoval aa konservativno stranko v Ljubljani osrednji konservativni volilni odbor pod načelnisivom kanonika in poslance KI u n - n in tajniltvom dr. Ivana S u 8 t e r-»ič-a. Na ta odbor, kakor amo že omenili, naj ae obrabo nafti aomisljeniki v vseh zadevah. Opozarjamo že »•daj, da ao po napisu volitev dovoljeni po zakonu volilni shodi, katerih ni treba naznanjati oblastvu ter ae nadejamo, da bodo lli kandidati nafte atranke mej rokice ter jim oeebno naznanjali avojo načrto za prihodnje delovanje. Ker eta v nafti deželi mej Blovenci dve stranki, gotovo pri volitvah ne bo manjkalo vročih bojev in * ozi* rom na to menimo, da je prav, ako že danes, ko se Se ni razvnela volilna borba, opoeatjamo vae slovenske vo-lilce, naj skrb« ca to, da se volitve vrflč za Slovence Častno in doatojno, da ae laberč kot deželni poalanci možjo, ki bodo akrbeli za dobro gospodarstvo v deželi ter se tudi v vsem svojem političnem dolovanju klanjali načelom katoliške vere. Znano je, da ao se poprej aložni slovenski poalanci v deželnem zboru ločili v katolisko-narodna in liberalno narodne, katerih je na obeh atraneh blito jednako. 1'panje slovenskih domoljubov, da ae bošta obe narodni atranki stranki zopet zjedinili v sloino delovanje ae ni vreanlčilo. Tega je kriva alovenska narodna liberalna alranka, ki ja posebno v zadnjem čaau kazala, da ne mara za mir In ae ne briga aa najpotrebnejše gospodarske aahteve nažega naroda. Z vao ailo ja branila v zadnjem zasedanju priallno legalizacijo, ki na-pravlja vslasti pri majhnih zneskih davkoplačevalcem veliko nepotrebnih troikov, pri razpravi o lovaki postavi je kazala, da ao jI bolj P" ®rcu »jei, kakor pa njeni kmetaki volilci. Liberalna stranka je zabavljala proti Raiffelsenovim posojilnicam, ki vendar povaod, kjer ao ustanovljene, tako dobro delujejo v korist posestnikov. — Na drugI atrani pa bi bila rada dovoljevala denar za nepotrebne atvarl, za gledišče, višjo dekliško šolo itd. ki niso zlasti prebivalcem na deželi prav v nobeno korist. Skrb za varčno gospodarstvo z deželnim premoženjem mora bili vzlasti sedaj pri nas na Kranjskem poglavitna naloga prihodnjih poslancev. Vsi čutimo, kako silno je naSa dežela vsled potresa trpela, kako jo je hudo zadela letošnja slaba letina, kako trda ie godi našim posestnikom, obrtnikom in rokodelcem in kako težko jim bo zmagovati ludi daželne davke, o katerih se je bati, da se bodo morali povišati vsled slabega gospodarstva. Zato treba volilcem gledati na to, da bodo za poslance izbrani možje, katerim bo poglavitna akrb tako oskrbovati deželno premoženje da ae davkoplačevalcem ne bodo nakladala nova bremena in da bi se tudi zanje kaj atorilo v gospodarskem ozira. Liberalci pa ao povsod zapravljivi v tujem imetju In aato ae je bati, da bo tako todi pri nas, ako bi to- lilci volili za poslance liberalne zastopnike. NaSi naaprof niki bodo P« »Narodu« in .Rodoljubu« vsiljevali volil-rent svoje kanddate; po občinah bodo delal, na to, da bi pri volitvah volilnih mol izbrali »voje ljudi za volilne može. Zato treba stali na straži in delati nato, da se zberejo pri volitvi volilnih mož pošteni, znatni, krščanski možje, ki bod» oddali svoje glasove katoliško narodnim kand.datum. Zato opozarjamo že sedaj volile« na njih sveto dolžnost, da vsaki, kdor ima pravico, gre k volitvi volilnih mož, da ne reče nobeden: Urez mene bodo ž« opravili, ker brez njega gotovo tudi nobeden nje govega davka ne plača. — Kakor bodo volilci volili, take bodo tudi imeli poslance. Ako bodo »labo volili, »e potem ne bodo smoli pritoževati, ker kakor ai bodo pošiljali, Uko bodo tudi počivali. Torej na delo! Vsak slovenski volilec naj izpolni svojo dolžnost, da dobi katoliSko-narodna stranka kolikor mogoče veliko zastopnikov v deželni zbor. Kaj jc novega po svetu? Dne 2. oktobra zvedeb smo imena nov/h ministrov. M m.stanki predsednik je, kakor smo ž« zadnjič poročali, Poljak grof Badeni, ki je bil doaedaj cesarski namestnik v Galiciji. Badeni je star 49 let in kazal se je dosedaj vedno zelo odločnega in vedno je speljal, kar je botel, dssi pogosto niso bile njegove naredbe dobre za ljudsko. Ta mož nam obala volilno preosnovo, a ne vemo, kaj bode vkup zmalil. Težko, da bi bilo za kmete kaj dobrega, ker pri zadnjih volitvah v Galiciji se je kmetom nasprotnega pokazal. Da je med ministri slaboznani Gauč, to dragi bralci tudi že vedo; verske tol« akoraj gotovo pod njim ne bomo dobili, nam Slovencem bo pa nagnal, kjer bo mogel. Bilinski, 49 let star, Poljak, posUl je finančni minister, dosedaj je bil predsednik avstrijskih železnic. 0 njem ne moremo nič posebnega povedali, kakor tudi nc o baronu Glancu, ki je poslal trgovinski minister, in o Glajspahu, ki jc sedaj pravosodni minister. Bolj pa se zanimamo za grofa Ledeburja, novega kmetijskega ministra; on je mož poltenega krščanskega mišljenja. Pri nastopu svoje službe je odločno povdarjal, da hoče rešili kmečki slan s lem, da bode snoval kmetijske zadruge. lirambovski m.n ster je grof NVelzersheimb. Novih ministrov čaka dovolj dela. Mislimo, da bodo izprevidel', da je treba ludi za nižje stanove ljudstva marsikaj storiti, da li stanovi in ž njimi cela država — ne propade. Kmet in rokodelec sla trdna podlaga dobri državi. JJunajske volitve ao zanimale akoraj celo Evropo. Propadla je brezverska stranka, ki je le sebi polnila žepe, za druge pa ji ni bilo mar. Z.di so na Dunaju dogospodarili, zato pa silno tožijo in vpijejo. A kar je je! gudi so dosti dolgo slepili, a sedaj so se jim odprle oči in zapodili so jih. Te volitve zamorejo ludi v pohtiki spraviti velike gospode na drugo pot, pred vsota ministre, ker videli bo4», da ■orajo mliiati privid zahteve, drugače jim j« odztoailo. Na \emikem vstal j« Poljak, ki bof« pomam, svojomu zatiranemu rodu. Tudi po.d nemškim ee«ar;e= so namr< č Poduki, a * jim slabo godi. Ta a02, Ko,. cMlrnki po imenu, naložil je Mri milijone v u da pokupi radolženn poljska p^Pstva in jih ds i prejšnjim lastnikom nazaj, da uko resi poljsko posut svojim Korojakom. Posnemanja vreden zgled' Iz LuAkegti prihajajo žalostna poroč la. Ra ciltji so se zopet spuntali. Vzrok lega je, ker nimajo ljudje ničesar, s čemer bi lačni želodec utelili in m p,re. živili. Tu s«m naj bi raje brezvorski Krispi poslal dt-narje, katere tako neumno zapravlja. Poleg tega p« w nastale cele čelc roparjev, ki prebivalce vznemirjajo u jim se tiato mal<>, kar imajo, pobero. Krtspijev najfatis. •ovratnik Kavaloti, začenja zopet boj zoper «taregagoljufa. Naj le dragi bralci Domcljubovi pregledajo iiart »Domoljube«, bodo že videli, kaj smo te vse o Krispi,« poročali. Popolnoma res je, da je Kriapi s svoj« sleparsko politiko Italijane daleč nazaj pahnil v naredoto tivljenju. Najnovejša poročila tudi pravijo, da je Knspi nasproten zvezi, kalera a« j« alorila pred par leti med Nemčijo, lial\jo in Avalrijo. Bode ga pa v oči Tisi « in južne Tirole. Pa če Bog da, jih ne bo z lepa doki pod avoj« kremne. Ruski gsneral Dragomirov, ki je bil oa Krasa akem pri vqjaikib vajah, vrnil a« je domu v Kosijo ■ je lu opisoval iavežbanust francoskih vojakov, za katerimi ruaki daleč zaosUjajo. Zalo je svetoval, n%j a« ruaki armada bo|je izuri in, če Ueba, pomnoži; kaj bo potk dica tega, če Rus ja utegne vojsko pomnožiti < Neetya, katera cesar noče zaostali, bo ludi armado pomooM Avstrija pa, nje zaveznica, ki zvesto hodi sa djo, ko storila ravno lo in — davki bodo povilam. iiog du varuj lega! Žalostne reči se godč na Turškem Večkrat mm is omenili, kako zelo d« divji Turki tlačijo kričaukc Armence; nobenih pravic jim ne dado, zahtevajo paoJlk stanovanjih niso bili v«C varni pred Turki in so »« ° tekli v cerkve. Vlada turlka, mesto da bi kriatijso« nils, pa l« Ukorekoč poulično druhal nanje tčuvs, napadajo zd^j kriatijan«, naj ai bodo t« ali on« Tuje vlad« poaegle so vmes in spustili so nekaj m^ Armencev, ki so pripovedovali, koliko budegs so pr*1«" po j«čah. Nekaj mrličev so pometali turki v morje, M Mevilo umorjenih n« mor« naUnko določiti, v**"0 ps >0 jih blizu 300 pomorili. Carigrojek' razkolni p«, trijarh j« opravil službo božjo za v«e umorjena Armencc. Bog vs, kaj le bo. Turki ne bodo dali miru, dokler ne bodo »opor enkrat prav polteno tepeni! Tako se godi po Širnem svetu. Knj Je novega po Slovenskem? Kranjsko. Premeščeni so naslednji gg.: Go«p. Mihael KI s m e n 6 i C , kapelan v Ornomlji pride kol I. kapelan v Pernic, v Črnomelj novomatnik g. Jurij K a r I i n; g Štefan Hib ar pr>de z Vthnike v Kranj, g. Frančišek K o S i r iz Smlednika na Vrhniko in g. Jernej Bernard v Smlednik. — Preaentovana sta C. gospoda: Josip Gol-maj ar, župnik na Javorji, za župnijo Vače; Josip Kos, župni upravitelj na Belih pri Šumbregu, za isto tupn-jo. — Bercficijat gosp. Fr, Os \v al d je imenovan za katobeta na rudniški loli v Idriji. — Farni izpit delali so prve dni oktobra sledeči Cč. gg.: Albin 11 o w s k i, idonnistrator v Lozicah , Janez Oblak, mestni kapelan pri sv. Jakobu v Ljubljani; Alojzij P e h a n i, kapelan v Sodražiui; Josip P r i s t o r , kapelan v Dobu; Leopold It« klel j, administrator v Babinem Polju; Janez Za* bukov ac, kapelan v Slavini. — I 'mrl ja 12. t. m. č. g. Josip Uonooi, vpokojeoi iupnik redovniki, v Krtnju. N. v m. p. I — Umrl je 10. oktobra preč. gosp. Krsoc C a r m a n , vojalki duhovnik v pokoju v vasi otok, (ara molenjske. Hanjki jo bil rojen L 1819, služboval ja na Stajarakam in pozneje preatopil v vojaško •luibo; odlikovan ja bil a zlatim križcem sa saaluge, udeležil a« vojaka aa laikom. Od leta 1868 livel j« v Mošnjah v pokoju in bil več lat ud c. kr. okr. lolskega sveta. N. v n. p.! — V novomeško bolnico usmiljenih bratov ja bilo meseca septembra vsprejetih 68 bolnikov; vseh bolnikov ja bilo ta mesec 83, ia ozdravelo 46. Koncem meseca j« t zavodu ostalo 26 boiaikov. — Umrl je 6. okt. previden a av. aakramenti Jakob Bergant, p. d. Šmave, star 48 lat, iz Imsnja, moravlke fare. Zapustil je mlado vdovo a tremi otroCiči. Bil je mol trdnega katoliškega prepričanja, skrben in priden gospodar. Naj vliva blagi in občeljubljeai mol večni miri — V četrtek dnč 10. oktobra dopoludne se je ns pokopališču pri ■v. Martinu v Podcerkvi odkril nagrobni spominek, katerega ao is hvaležnosti postavili prebivalci Lolke doline svojemu nekdanjemu učitelju ia voditelju starotrlke Sole, gosp. Blažu Raktelju. — V Toplicah pri Zagorju za Savo je nevarno obolel zdravnik gosp. Julij M a y • r. Čutil se je že dalje čaaa slabotnega in salo napotil se iskat zdravja v zagorske toplice. Nalel je pa namesto zdravja bolezen, ki je po mnenju zdravnikov smrtno nevarna. Vzdignila »e mu je kri večkrat zaporedoma. Naznanja se to širšemu občinstvu, ki je imelo do g. Mayerja posebno za-upanjo in je od vseh stranij Notranjske trumoma romalo k njemu, iskat pomoči v bolezni, naj sedaj ne dela tu »Cm praznih potov. Ako gospod Msyer ozdravi, se bode to takoj zopet po Časnikih razglasilo. — Prevsvi- Seni knezoSkof so 10. t. m. ob 8. uri darovali sv. malo v urSulinski cerkvi, in imeli prisrčen nagovor na eestre, ki so ta dan imele napraviti slovesno obljubo. Po končanem govoru so sledili cerkveni obredi, slovesna obljube in preoblaCenja. Slovesno obljubo so napravile: S. Filomsna Fabian is Žužemberka, 3. Viktorija Chromy iz Ljubljane, 8. Birgita Oražern iz Gorice, S. Maksimilijana Koleno is Ljubljane. Redovno obleko ata vsprejeli gdčni.: Ana pl. Langer iz Novega Mesta kot sestra Evangelista Ksnverija in Marija Schlegel is Slavonije kot sestra Klekla Viljelmina. — Poljedelsko ministerstvo je naročilo svetniku M a r k u s u in ravnatelju gospodarsko-kemičnega poikuievalilča M e i s s I u preiskovati, kako izvesti osuSenje moCvirja ter v ta namen, ako kaže, vita-noviti neko poskuSevalilče. Imenovana strokovnjaka sta 9. in 10. okt v spremstvu deželnega odbornika dr P a-p e ž & in inženirja H roškega ogledovala močvirje. Želeti bi bilo, da bi že vendar enkrat strokovnjaki gledč osuševanja močvirja nehali govoriti in pričeli delati. — Dovoljenje za pripravljalna dela za žoleznico Novomesto-Brežice je trgovsko minUterstvo podaljšalo rudniškemu posestniku Faberju za nadaljnih lest mesecev. — Občina Ajdovec pri Žužemberku zanaprej ne spada več pod zdravstveni okraj trebanjski, ampak pod žužemberftki. —-V Dolonji Vasi pri Ribnici ja osem oseb zbolelo za kozami. Pravijo, da aa ja bolezen po lonCeni robi zanesla is Hrvatske. — Dni 2. L m. zjutraj je delavec Kavčič v rudokopu pri sv. Ani padel 70 metrov globoko ter bil takoj mrtev. — Obiskovalcem kokrilke doline je gotovo znana ona velikanska stena, katera stoji zraven ceste kaka četrt ure od cerkve proti Zgornji Kokri. Dnč 1. t. m. ob 11. uri po noči aa je polovico te akale odtrgalo ter zasulo drtavno cesto. Bližnji sosedje so vstajali ia spanja, misleč, da ja potres, a bd je le naaledek potresa. Sreča, da je bila ob tem času cesta prašna. Delavci sedaj razbijajo kamenje ter je valC v Kokro, ki spofaj mimo teče. Volnja j« vstavljena, dokler «• ne odstrani reč metrov visok zasip. — V soboto 5. t. m. s« je na Švici pri Dobrovi utopil poldrugo leto slari deček v jarku, kjer je voda komaj za pol pednja globoka. Varuh njegov ga je pustil sa nekaj minut in lel zavrnit govedo, in v tem času sa je dete ponearečilo. Ko j« dečka mati nalla, bil je lo topel, a vsi poskusi oživ|jenja bili ao zastonj. Komisija ia Ljubljane pa s« je pri rastelesei\ju izrazila, da bi dete itak ne livelo Cez leto, ker je imelo v glavi vodo. — V nedeljo zvečer pa je skočil v vodo gospodsr Jože Novak is Kosarij, it 17. Mol je bil bol-jasten in kadar ga je ta bolezen napadala, bil je tudi vselej bolj ali manj duhobolen. V nedeljo popoiudne je se pravil leni, da je sodba njegova sklenjena. Prosil je, naj polljejo po duhovnika Domači pa, ki »o ga bili že vajeni, so si mislili, bo že bolje, le potrpi. Proti veieru pa se jim nansgloma ukrade iz bise in teče proti bo-kavskemu mostu in plane v vodo, ki je ba£ na istem mestu nekoliko globokeja. VideU so ga, ko je tekel proti vodi, Sli so za njim in so ga kmalu dobili iz vode ter ga poskušali oliviti, a ni ga bilo mogoče. Mol je bil dober in blag, kadar je bil idrav. Zapustil je ženo vdovo in več hčeriL Bog bodi milosten sodnik ni«*™ du« I — 8. oktobra popoldan ob •/, 8 pričelo je goreti na podu pri Fran Pačaiku, rulgo .Krušcu. t Zapužab, občini Zgornja Šiška. fientvidsko gaailno društvo je takoj prbitelo i dreme vožnima brizgelnicama na pogorišče, otelo vnemajočo aa bilo, krilo a »lamo, omejilo ogenj, rešilo bliio stoječe s slamo krite aosedne hiSe in gospodarska poslopja. Pogorel je pod, hlev in svisli. Živina se je s velikim trudom vendar arečno rešila ii gorečega hleva. Skoda ae ceni nad 1500 gld. Zavarovan je bil hlev in pod *a 400 gld. — Jernej Wolf. 01 letni postopač is Lokve na Hrvatakem, je v noči 20. sept. s ponarejenim ključem odprl vrata župne cerkve v Zagorju na Notranjskem ter pobrakal vse »hrambe, ilčoč denarja. Zapazila eta ga dva domača fanta ter naznanila oroi-nikom, ki so tatu zasačili ter izročili sodišču. Našli ao pri njem nekaj denarja in več tatinskega orodja. — L'bežal je v soboto popoludne 28. m m 20 letni prisilni delavec Mihael PodborSek ii Loke pri Mengiu iz Kcdeli-jevega posestva, koder je bil z ostalimi kaznjenci na delu. — Oženjem kajžar Jan. Zevmk, po domače Činkcl, je kajžarja Matija Ovijača in Mavčič s polenom po glavi tako hudo udaril, da je ta dnč SO aept. umrl valed telesnih poškodb. — Deželni odbor je določil sporazumno s e. kr. deželno vlado v Ljubljani, da ae je v seji dne 5. svečana sklenjena samostojna deželna naklada na porabo piva in aicer v meatu Ljubljani po 70 kr., po deželi pa po 1 gld. od vsakega hektolitra oe glede na stopinjo alkoholovine pričela pobirati dnč 8. oktobra t. L To naklado bodo pobirali boletai uradi, ki tudi pobirajo samostojno deželno naklado aa porabo žganih opojnih tekočin. — V nedeljo 29. aept. je na Vačah po popdu> davki službi božji t šolakem poslopju predaval goapod Hugo Turk, c. kr. okrajni živiaozdravnik, o živinakih kužmb bolezaih, s posebnim ozirom na tiste, ki so tudi človeškemu zdravju nevarne, ter o postavnih določilih prod njim. Obisk je bd prav obilen. — Dnč 1. oktobra bi se Ma marala vršiti javaa dražba sa črnomaljski »Grad«. A še pred drašbo ja dal Andrej Lackaer 81*-dovtču zahtevano svoto 29jUOO gld. Grad je tedaj njegova lastni aa; kar smo miahli, ae je res prigodilo. Slovenci imamo res malo podjetnega duha, ko ae gre sa kupovanje takih hiš ak posestev. In potem ni čuda. ako nam *id ah Nemec gospodari na naši lastai zemlji. — V nedeljo dnč 30. aeptembra imeli smo Rovtarji nad Logatcem lepo cerkveno žegnanje av. Mihaela, farnega patrona. Po popoldanski službi božji zbrali so ae zopet v šoli ter osnovali tam posojilnico po HaileisenoTcm sistemu. Takoj se je vpisalo 21 udov, kateri ao delež 1 gld. vplačali. Potem se je volilo načolnistvo. Načelnikom je bil izvoljen posestnik Janez Jurca iz Pelkovca. V načelnistvo so bili voljeni (udi le gg.: Ivan Mazi, posestnik ia Hov t; Jakob Kuno, posestnik iz Rovt; Franc Lukan, posestnik iz Praptolnoga Brda in J. Oblak, trgovec iz Bovt. Blagajnikom je bil imenovan Alojzij Sežun, učitelj v Rovtah; nadzornikom pa čaat. gosp. Jos. Giegorič župnik od 8v. Treh Kraljev. Ce bo šlo vse po sreči, jela bo posojilnica delovati že a l.januvarjem 1896. Za ustanovitev ta poeojilatee aa je rojak-čaat. g. i. , vikacij ia Črnega Vrba, mnogo tradil. — , ' ' občinskih volitvak izvoljen je bil aopet dosedar^ji g. Anton Brenčič (Pitter), posestnik ia 2ibrš, katereta« * jeden glas pripomogel do zmage. Koroško. Na prejšrvja avoje mesta se povrneta i sv. Višarij č. g. Fr. H a v 1 i č e k kot provizor v Ca tt in č. g. A 81 u r m kot proviaor v Riže v ulj,ki doluu Na av. Vilaijih končali ao letošnjo romarsko dobo mtai-venlko nedeljo dnč 6. oktobra. — 0. g. Fr. Mich! župnik v St. Lip*u, je isvoljen in potrjen deksnijakia svetovslcem deksnije Do bris ves. — Premeščena »u w gg. kspelana: Vek. I m l a u f ia VoiSborks v Spital m Vaotav T e a a f ia St. Andrala v Volšberk — Kot tupu upravitelj v Nemškem Itajberci ja nastavljen č. g. Ki Satz mestni kspelan v Beljaku, ki ima ob jedaere tsdi oskrbovati župnijo sv. Duha ob Beljaku. Caat. g. Andr. Pirker, župni uprav itelj v Zgor. Dravogradu, pnde a prvega kapelana v Beljak. C. f. Iv. Ouitt, kapelan vSp. talu, ae je podal v Gradec, da se izobrazi v cerkveao stavbeni umetnoeti. Župnijo Oetiog je dobil v aooikrk č. g. Jos. ilabermg, župnik v Zgor. Dravogradu. - Pri-m e š č e n a ata č. g. kaplana Fr. Hup ia Doberlc vea v Kotarče in 11. Smalik ia Kotarč v Doberloves. — Ve. gosp. Val. P o d g o r c, prefekt v kn.-sk. MarijaaiSči je postal tam vikar. — V celovški bogoatovaici je 53 be-gostovcev, in sicer v IV. letu 20, v IU. letu 9, v U. letu 10. v I. letu pa 19 — Na mesto o. Joa. Milz-a je postal 6. t.mo. Krast Groaabaimana rektor in vodja novincev pri j navitih v &L Andraž n t labudab dolini. — Čast. |. li S t r e i n e r, prefekt * ka.sk. M arijam šču, je imenoma za provizorja v llobeofeld. Nadzoroval bode tudi kasso-Skofova posestva v Krški dolini. — Za prefckta v Ma-rijantšču ja imenovan g. Ant Straa. — Farni izpdso delah dnč 1. do 3. L a. i Celovcu naaledaji cA a Iran Drnnecky, župni upravitelj pn Sv. Jederti pri Vola-perku, Joa. Gross, lopni upravitelj » Trebbčah Fr. Hsv-liček, duhovni ponaočnik na av. V*arjab, Lud. Pakn. žup. vikar v Krki, AnL Pmber, apravrtelj v SA, Fl Sada, meatni kapelan v Beljake, C. Scberian. kapelsa« Zg. Bek io Al Vana, župoi upravitelj v Svinici. — Pod vlakom iskal je amrt minolo nedeljo nek neznani mol ob Celovcu Odrezalo mu ja glavo. — Dvoboj M imela v Beljaku nek častnik 14. pešpolka in ruski gnrf Schlippeabacb, ki je častnika vatrakl v trebuh. Vzrok ja bil, ker ja grof grajal vojaško godbo. — Večkrat jo zadnji čas gorelo v bltlnji okolici beljaški. V mosta js pnslo več grozilnih pisarn, da hočejo zatgati tudi tam Badi tega je nastal velik strah med prebivalstvom. -V kočo na Vel. Zvoniku dospelo ja leto« vkup 4062 ta-r.stov; lani jib je bilo 3780, L 1893. 3744, I. 1*93 P* 3342. — V Borovljah je umrl dnt a t. m. Guat Voif, posestnik fužin, star «2 let — Poeastva pobeglega V. Plešivčnika na St Uršelaki Gori je kupil, kakor se poroča, laški grtf Pandolli v Guštanji aa 200.000 gld. P* sojilnico po aistemu Raiffeioenovem so vatanovili Nemci na Brnci pri Bedaku. — Dnš 1. I. m. ae ja tu slovsso« otvorila nova trgovinakn šola. Bilo je preoej odlične gospčde. — Za državnega poslanca izvoljen (e D o b e r n i k • 521 glasovi od 963 oddanih. S lem preftel je Celovec, stara postojanka zagrizenega liberalizma, v roke •• bolj strastnih nacijonalcev, a zastopal gn bode na Dunaji mot s poštenim slovenskim imenom Dobernik, ki ie svoje dni moledoval za hrano in pomoč v duhovskih h i S a h. Vsako mesto ima poslanca, knkersnega zasluti, in tako ima tudi »nemški. Oeloveo t* poslanca — slovenskega odpadnika. — Ueljaika hranilnica je znižala obresti na 4'/, odstotkov, zs hranilnične vloge na 3 6 odstotkov. Ta obrestna mera stopi v veljavo s dnom 1. januvarija 1896. leta. — V Lipi nad Vrbo so pogorele dnč 25 septembra Sfri hiSe. Tudi is druzih krajev se s nova poroča o mnogih požarih — Umrl je ▼ Prevsljah vrli slovenaki domoljub V. S k u b I. Dasi priproat mlinar, delal je mnogo za slovensko gibanje in govoril tudi večkrat na shodih. štajerako. Mil. gospod knezoSkof lavantinski so se 29. m m. pripeljstr Is slovaških toplic Piščanec. — V semeniaču se je 1. t. m. z duhovnimi vajami pričelo . solako leto. Redni poduk se je pričal dnč 5. t. m. — Župnijo St. Marjeto ja dobil ondotni provizor č. gosp. Ivan Z a gaj Se k. — Stirideaetletnioo duhovnega past rovanja ao obhajali v St. Jurju ob južni železnici z bolnim vIč. goap. tupmkom l/ovretom VoSnak vč. g. dekan Braslovftki Matija S I o k I a a in č. g. župnik ix lx>ke pri Zidanerainosiu 26. aept. t I. v Št. Jurju ob južni železnici. — Zadnjo nedeljo, dnč 13. oktobra je bil kot župnik vmeSften na župnijo M u t a tamoknji č. g. provizor J.>wip Za gaj Ae k. — Nove orgije po-aiavljata braia Zupan v Si. Janu pri Spod. Dravobergu. — Ljudski shod imelo je v nedeljo dnč 13. t. m. ob H. uri popoldne slovensko drusivo štajersko v hr»-nilmčnih prostorih v Slov. (iradru. (Jovorili so gg. poslanca dr. Ijiv. Gregorec in Robič ter kaplan J. Rozman. — Vogeljni kamen za novo žepno cerkev v Ča-druinti pri Konjicah bodo premil. lavant. knez in skof Mihael »žegnansko« nedeljo, dnč 20. oktobra alovesno blagoslovili. — Novi zvonovi sa frančiškansko cerkev v Mariboru so dogotovljeni in so se 11. t m. prepeljali v Maribor ter 13. 1. m. slovesno blagoslovili. Največji zvon »Mali usmiljenja« tehta 4100 kg in je njegov glas za malo terco nižji, kakor oni velikega zvona v stolni cerkvi. Drugi zvon, »Fran Josip« tehta 2300 kg., tretji »sveti Anton« 1200 kg., četrti »sv. Filomena« 600 kg. in peli •štirinajst pomočnikov« 300 kg. Zvonjenje je prav okusno ubrano in bode gotovo veliko pripomoglo k večji časti Božji. — Dopolnilna volitev za deželni zbor mesto umrlega poslanca Fr. Regele se bode vriila za kmečke občine v libnfskem okraju 13. nov. — Presvetli cesar je podelil vpokojenemu davkarju v Radgoni, g. Ant. R o-therju zlati zaslužni križ s krono. — Štajerski vinski veletržci ao se domenili, da letošnjega vina ne bodo višje plačevali, nego po 18 kr. liter. Ti možje pravijo, da v Italiji dobč po ceni zmečkanega grozdja, na Tirolskem ga spreftajo in tako dobe vino po jako nizki ceni. Pravijo tudi, da letošnja kapljiea ne bo posebno dobra. Dobro bi bilo, da bi imena teh mož objavili časniki, ki tako pritiskajo nH domače pridelovalen. — Trgatev se je pričela okoli Konjio v ponedeljek 7. okt. Kakor se nam od tam poroča, se v obče pričakuje dosti več mojta od lani. Tudi kapljica utegne biti izvrstna, ker je grozdje prav sladko. Tudi po nekaterih krajih okoli Nove Cerkve in Doberne se pričakuje bodisi zastran množine kskor tudi zastran dobrote, izvrstna kapljica. Primorako In Trat. Zakrament sv. birme se bode delil v naslednjih župnijah: 22 t. m. pod Sabolinom, 23 pri sv. Mavru, 24 v Kronbergu in 27 v Solkanu. — Premeščeni so naslednji čč. gg.; Iv. Kodromac iz Izole Morozini v Trnovo pri Kobaridu, Torn. Guggen-berger iz Ročinja v Bovec; na njegovo mesto pa pnde novomaSnik Kristijan S t i b i I j. — Farni izpit so delali naslednji čč. gg.: K. Čigon, vikar na VojSčici; Andrej Grgolet, upravitelj v St. Lovrencu; Iv. Roječ, vikar v Biljab; Pet. Zorzin, kapelan v Fiumi-cello. — V bogoslovnioi se je pričelo Šolsko leto 5 t. m. z duhovnimi vajami. V prvi razred se je oglasilo 31 kandidatov, in sicer za goriiko nadftkofijo 11, za tržaško 14, za poresko 3 in za krško 3. Od teh je 21 doms-činov, ostali so pa iz druzih pokrajin — V Ložu pod Predilom so drugo polovico pret. m. časi. gg. lazarisli iz Ljubljane vodili sv. milijon, kateri je, kakor kaze velikanska vdeležba, obrodil veliko dobrega. Vdeleževali so se ga celo rudarji iz sosednjega koroškega Rajbelja, — Nova cerkev v Smartnem pri goriških Brdih je skoraj dodelana. Izdelala se je po načrtih stavb mojsta gospod« Trobca. Delo hvali in prporoča mojstra. — Umrl je Hrubroslav Volarič, Šolski vaditelj v Duviou. požrtvovalni narodnjak in izredno nsdarjeni in plodoviti slovenski skladatelj, 30. sept. Pokojni Volarič je bil rojen v Kobaridu leta 1863. kot sin črevljsrja in godca. Učiteljeval je od leta 1882., dvfinitivno od I. 1886 Zapustil je mlado soprogo in več nepreskrbljenih otrok. — Družbi sv. Cirila in Metoda je doSlo 7. t. m. obvestilo trtaSkega magistrata, da je IrtaSko nsmeslnistvo dne 17. septembra odobrilo tako uravnavo tamoSnjih družbimh Sol, da se bo 3., 4. in 5. deski razred za nadalje poučeval pod možkim vodstvom, po možkih svetovnih močeh; 1. in 2. meftani ter 3. in 4 ženski razred pa pod samostojnim vodstvom Šolskih sestra. — Tako je stopila družba a to uravnavo zopet mogočnim korakom naprej. — Dnč 27. maja mesca se je vršila sodnijska obravnava proti oni »olikani gospodi«, ki je nameravala na predvečer 20. septembra protiavstrijsko demonstracijo povodom 25 letnice osvobojenja Rima. SodiAče jim je a strogim zaporom od dveh tednov do dveh mesecev pokazalo, da je Trst Se na avstrijski zemlji. — Princ Evgen Hohenlobe se je odločil, da hoče kandidirati v drŽav, zbor namesto odstopivSega grofa Franca Coroninija. V posebnem pismu, katero je isročil goriškemu županu dr. Venuti-ju, naznanja, da sprejme kandidaturo, ker je bil naproSen od toliko in Uko odličnih volilcev, da jim ne more odreči proSnje. — V Kobaridu se je za občine Kobarid, Idersko, Trnovo, Kred, Sedlo, Breginj, Logje, Dreženca in LibuSnje osnovala hranilnica in posojilnica. Pravila so že potrjena. — Zaradi prepovedane kozje pa«e je bilo poklicanih okoli 300, reci 300 oseb s vsega Bovškega na uradni dan 7. oktobra t. I., kot na prvi pondeljek meseca v Bovec. Pretrda postava I — V Somn.c. pri Zabrzi je neko 20- letno dekle ki ie *Un tedne trdno epi. Hraniti jo morajo na umeten način. Radovedno ljudstvo trumoma prihaja opazovat nenavadno »panje. — Kranjska obrtna družba, ki je posestva na Gorenjskem prodala verskemu zakladu, namerava napraviti v Ssednju pri Trstu tovarno za železo. - Izmej slovenskih poslancev so izvoljeni v deželni zbor ti-le: dr. Gregorič, župnik Blaž Grča, dr. Turna, dr. Abram, posestnik Muha, profesor Berbuč, geometer Lapajna, grof Alfred Coronini, dr Aleks j Rojic. posestnik Klančič. Izmej laških pa; vit Aol. Dottori, Vrne. Mcbielli. grof Franc Coronini, dr. K. Venuti, Kvg. bar. B tter. dr Maram, dr. vitez Pajer, dr. Verzegnassi, Nik. Benardelli, dr. Lovisoni in bar. Locatelli. Na slovenski m lasu strani se je katolika stranka zdržala vsake volilne agitacije. — Vinska trgatev okoli GradiSke je letos slaba, ker je po leti toča veliko škode povzročila. Cerkev in šola. Otroci, kateri svojega očeta ljubijo, vedno radi kaj od njega sliSijo. Tako tudi verni Slovenci radi alisijo o sv. Očetu, kako se mu godi v ra/nih težavah, katere mu nalaga njegova težka alužba. Sicer amo že zadnjič nekoliko povedali o slavnostib 20. septembra, a danes imamo še nekaj dostaviti. Keči moramo z veseljem, da so frsmazoni več pričakovali, kakor je pa bilo. /a u dan so znižali vozne cene po vseh železnicah na laškem za one, ki so se hoteli peljati v H m. Veliko se jih je peljalo v Itim po znižani ceni, pa ne proslavit roparsko alavnoat, ampak Sli »o v sedmere velike rimske cerkve, da ao tam olajšali avojo vest in zadobili odpustke. Kako čudna so Uož,a pota! Nasprotniki cerkve napravijo znižan vlak, da bi s tem pomagali k »rainotitvi sv. cerkve, a mnogi porabijo to priliko v svoj duSni prid in moiijo za aveteita Očeta. — Tisti dan doSlo je tudi 30.0UU telegramov m pisem v Vatikan, ki »o izražali svoje sožajje nad zaslepljenostjo in zlobnostjo nasprot-n kov. Jasen dokaz, da Se mnogo are bije za sv. Očeta, da je delo framasonov precej brezuspešno. Zvečer IU. septembra je bila sv. Petra cerkev zaprta iu prinesli ao av. Očeta v nosilnici. Sv. Oče počastil je najprej Najsvetejše in potem se podal k grobu apostolov prvakov, kojih pozemeljski ostanki so pod oltarjem shranjeoi, je tam zmohl sv. rožni venec in pa sedem spokormh psalmov. Tako je sloni tudi se 20. in 21. septembra. Med lem, ko so zunaj divjali ljudje naSuntani od framasonov zoper papeža io cerkev, molil je ta zanje, posnemajoč izgled Božjega Mojstra: .Oče, odpusti jun, saj ne vedo, kaj delajo.« Kakor so »e framasoni opekli na LaSkem, misleč da bo praznik 20. septembra rea narodni praznik in da bodo s tem ustregli italijanskemu narodu, lako so tudi brezverci na Ogarakeos akusd;f ds civilni takon m po volji narodovi, marveč po volji nekaterih, ki nonJ0 zvonec. Kakor amo te zadnjič omenili, izdali so »kolj« skupen pastirski liet. Ko s« je zadnio nedeljo meseci septembra ta list prebral vernikom na prižuici, nastal je tak jok po mnogih cerkvah, da duhovnik svoje besede ni razumel Pastiraki list omenja namreč, da je civilni zakon le nekaka poakuSnja katolikov, ali bedo oetab z ve«! i veri avojih očetov aii ne; to je poekutnja zanje kakor je bilo za prve kristjane krvavo preganjanje. Kako da so ljudje hiteli v cerkveno poroko, smo že zadnjič poročali. Vlada sicer pot Ija med evst poročila o velikih slovesnoatib. ki ao se prvega oktobra vrSile povodom upeljave civilnega zakona, pa veČina poročil ni resničaa, ali saj deloma neresnična. Ljudje vidijo v tem le neko neizogibno breme. Treba jim hoditi od Poncija do Pilata, predno ata dva poročena in toliko podpiaov, da tt učeni in prebrisani ljudjo nazadnje ne vedo pri čein ao, kaj pa Se le priproato ljud»ivo. To pa pride od tod, ker med liberalci in bogalajci drug drugemu ničesar o« vrjame, zato je pa treba toliko piaanj, za katere vlada izmeče toliko denarja, namesto da bi ga drugače porabila Kardinal ograki, Vasan, je naročil tudi *e posebej avojim vernikom, naj sedsj v rožnivenikem mesecu pridno molijo av. rožni venec za zmago nad nasprotniki in za vstrajnoat v dobrem. Katoliki na Francoakem ae zanimajo tudi u avstrijske katolike. Tako z veseljem pezdravljajo zuiago krščanstva pri volitvah ns Dunsju in neki list pravi: • Dobro bo zs kstolike. ako bodo tudi drugod po Avstnji začeli tako pometati z liberalci, kakor ao to storili oa Dunaju.« To je popolnoma prav, a reči smemo: »Pometajte najprej pred svojimi vrati, je pri vas tudi mnogo gnjilega « Za 20. »optember ao napravili Francozi velik romarski vlak v Lurd. Začeli ao tudi snovali društva zoper framasone, ki imajo to nalogo, razkrivati bogokletno početje teb bogotajcev in satanovih čast kev is delati zoper nje z veeiui dovoljenimi sredstvi. Na Irskem ustanovil je pred par leti goreč jezuit Solo za mlade mis jonarje, ki po končanih šolah gredo k nevermkom sveto vero ossanovat. Do letos J« že izSlo iz tega zavoda blizu štirideset mladih duhovnikov, dve sto jih bo pa v kratkem Slo med svet. ^s vedno »e od vseh stramj oglašajo za vaprejem, a ni mogoče vseh sprejeti, ker manjka denarja. Na Grškem v starodavnih Atenah dobili so leto« novega nadškofa, De Angelin. Sicer ni to nič navadnega, da pride v kako mesto nov nadškof, če stori umre in bi torej ta stvar asma na sebi ne bila vredna, da m ometu, ako bi pri lem nekaj drugega ne bilo. I*"111 Škofu, ki je inemb, je bil namreč čudovito po«lan škofovski pr«tan. Nekega dn* letolnje pomladi stopil J« 11 Vatikana in poleg bronastega kipa sv. Petra vidi ležsu neko svetlo stvar. Pobere jo in vidi, da je škofovski prstan. Skrbno popraSuje, kdo bi bil ta prstan zg«M a vae poizvedovanje je zastonj- Ko je bil nenadoos imenovan sa škofa, je sprevidel, da ao mu nebesa sada poslala škofovski prstan. v Krakovem umrl je 17. septembra poljski »kof sposnovalee Kelinski, poprejšnji nadškof v VarSavi, ki je bil 25 let v pregnanstvu t notranji Huaiji m ki je sa-le malo let užival prostost, t starosti 74 lat. Ta znameniti mož je bil žrtva raakolnib Rusov, ker je zvest ostal svoji cerkvi. Krakovski list «6»«. pite: .Pregnanstvo, trajajoče 25 lat v mrzli Rusiji, apodkopalo je zdravja nsdftkofovo, in pa uaičilo njegovega duha in mladenisko navdušenost.« Iz Ruaije tudi aimamo ugodnih poročil. Le dvoj« dokazov za to podamo. — V Tirsklem pri Kolnem na Litavskem atoji star« le««aa, poprave zelo potrebna cerkev. Ko je župnik proail guvernerja (poglavarja pokrajine) za dovoljenje, ali sme cerkev prenoviti, ga je u vpraftul, ali imajo zato potrebne denarje in koliko. Duhovnik od* govori, da je treba za popravo 700—«00 lubljev, ker pa župljani ne smejo napraviti mkake zb rke za cerkev, hoče on aam to svoto dali. Gaverner je nato v navzočnosti mnogih oseb dovolil prenovitev ia je zapustil kraj. Zupmk pričel je takoj z zidanjem in je izdal nekaj sto rubljev. Kako se pa začudi, ko pride nekega dn6 pismo, s katerim mu guveraer naroča, naj onih 700 rubljev, katere hoče dau za popravo cerkve, polije v okrožno mesto Tele, kamor mora vaako soboto sam iti po denar, ki bi bil sa izplačevanje delavcev potreben. To ai človek le težko misli, da ae more kaj tacega ukazati. Pripomniti pa je treba, da je Tele od Tirskiega oddaljen 7 milj in da bi torej župuik moral vaako aoboto prehoditi 14 milj, da bi dobil denar. To je aamo na Kuakein mogoče. — Drug dokaa. Meseca januarja tega leta ao v meatu Mi ta vi zapodili dva katoliška duhovnika v Sibirijo za pet let, ker sla lioga bolj alulala ko ljudi. Nameato jednega teh duhovnikov, ki je bil kalehel, nastavili ao drugega kateheta. Pa predno ao pretekli trije rneaec', bil je odpuščen is službe, ker ni razkolnemu nadškofu — poljubil roke, ko je bil ta v M tavi. Sv. cerkev trpi; v trpljenju »kuža Uog, ali bodo nje posamezni udje ji oatali zvesti ali ns. Za trpljenjem pride veaelje in zmaga. Poglejmo pa Se zdaj v misijo n e katolilke cerkve, te prave vinograde (ioapodove, katere čosto se vedno namaka kri kristijanov. Da ae v Kini kristjanom slabo godi, sliSali smo že zadnjič in novejfta poročila poUju|ejo to vest. Kitajska vlada pa nič ne stori v obrambo kristijanov. V južni Afriki v kraju Ueli deluje prav uapeSno red nun, ki ae dominikanke imenujejo. To nune hibo le »amo dobre strežnice bolnikov in učiteljice, ampak tudi opravljajo vsa ro6oa dela same. PouluSajmo poročilo nekega časnikarja : »Tu se tudi sestre sv. Dominika (s tem misli nune) lotijo prav pridno dela, da pokažejo, kaj za more ženska. Tu je lepa naaelbina z dvema obrtniškima Šolama, ena za dečke, druga za deklice. Tukaj delujejo nune popolnoma samoalojno. Same orjejo, sejejo, oko-Pujejo; same ao si sesidale vsa poslopja; vaa mizarska dela razun jednih stopnic ao same naredile. V kovač-niči atoji nuna pri nakovalu in kuje, da ravno tako •skre na vae atrani lete, kakor kakemu moškemu. Vse »kujejo nune aame. Človek mieli, da je ves svet narobe m da ne delajo nune tega, kar je njih naloga. Pa 6e gremo v drugo sobano, najdemo nune, kako mirno aedt vsaka za avojo Šivalno mizico in liva obleko aebi is ubogim otrokom, ler veže lepe obleke aa cerkev. Tu aa vidi, kako nune uč* ubog« moliti in delati.« — Na reki Samboriju ao aovražni zamorci podrli misijonsko po*tiyo sv. Frančiika Kaavarija in aicer ao to storili mobatae-danski zamorci. Patri ao odneali le golo življenje. Zdaj ai ž« sopet pridno gradijo novi dom. V zadnjem čaau začeli so vneti misijonarji sv. vero oznanj«vali tudi na Kukovih otokih, ki spadajo kAv« s t r a 1 i j i. Ne bomo omenjali drugih težav na potu misijonarjev, ampak le jeden dogodek iz vožnje po morju bodemo podali. Ti Kukovi otoki obdani so okoli in okoli s »kalami, katere ao le malo pod povriino morja. Majhne ladij« lahko pridejo čez t« akaline, a velike zastanejo in se (udi lahko razbijejo. Zato so se pa tudi misijonarji peljali v manjti ladiji. A ludi tu ni Slo tako gladko, kajti otok, proii kateremu so se peljali, bil j« obdftn od takih skal, da so tudi iznad vode molele. Veslarji so torej počakali velicega vala, ki je ladjo tako rekoč vrgel čes skale in so si potem naprej pomagali do otoka z vesli. Pri takih vožnjah se kaj rado primeri, da se ladja ali razbije ali pa med skalovjem obtiči. Tedaj niso to male nevarnosti, katerim ae podvržejo misijonarji, da le reaijo duSe. Sicer bo pa, ako Bog d&, njih trud obilno poplačan, ker ao ljudje omh otokov Se malo pokvarjeni in radi poaluSajo Božjo beaedo. Bog blagoalovi mtaijone! Listek. Iz življenja nadvojvode Ladislava. lzgojevatelj umrlega nadvojvode Ladislava pl. Himel, visok častnik, je povedal jednemu svojih najboljših prijateljev nekaj Črtic iz življenja nadvojvode. Podamo jih tu dragim bralcem in aicer Uko, kakor je časlnik sam pripovedoval. Toraj: »Mati nadvojvode, presvetla gospa nadvojvodinja Klotilda, me je pozvala, naj prevzamem odgojo njenega aina Ladislava. Jaz sem, vesel tolikega zaupanja, dejal, da rad prevzamem to čaatno službo, če bom le mlademu nadvojvodi po godi. Zato aem se napotil k Škofu Staj-nerju.kjer je nadvojvoda bival. Pri uhodu v palačo pozdravil me je mladenič, zalega obličja in lepih ofiij, prav prijazno. Podam mu pismo njegove matere in sem ga prosil, naj se potem z menoj nekoliko sprehaja, da ma razložim, kako mislim pričeli odgojo. Vse natanko sem mu povedal in mladenič ni obrnil očesa od mene, ampak zvesto me je posluSal in z glavo prikimovnl. Potem ga vpraSam, ali aiisli, da bi midva lahko shajala, je dejal nekoliko zmeSan: »Vidim, da mi dobro hočete; jaz Vas bom v vsem ubogal.« Ta odgovor Ladislavov sem brzo-javil njegovim stariftem in kmalu na to sem bil od presvetlega cesarja imenovan za odgojitelja. Naredil aem načrt za učenje in se ga trdno držal: najprej seaa učil mladi** nadvojvodo dolžnost« do Bo«r». do cessrjs in do domovina Za verouk. cerkveno agodovino in droge snanoatij dobil aora prav izvrstnih in učenih učiteljev. Nadvojvoda ie je jako rad učil vsega, kar je b.lo mati treba njemu. ki je b i iz oesarake hita m ker je bil lato odločen, da bi zaal jedenknat zapovedovati vojaškim četam. Učil »e je tako pndno. da ga je preavelli cesar aam čeato pohvaliL Za apovedmks aem mu odločil nekega jezuita. Prihajal je k nadvojvodi vaak mesec jedenkrat. Nikdar ae mi ni nadvojvoda uprl in tudi ne najmanjie nevolje ni pokazal, akoravno a« je včasih veliko od njega zahtevalo. Nadvojvoda je dobre napredoval, koncem prvega polletja moral je delati težke «ku«nje is vsega, kar se je v pretečenem polletju učil. U*peb teh akutanj ae je potem naznanil cesarju samemu, kateri ga je pohvalil. Pred svojim očetom, ki slovi kot izvrsten poveljnik, je ponosno peljal ali jedno atoinifo ali baterijo ali jeden eskadmn, in s nekim posebnim ponosom je vaigdsr to storil. Radar je bil pro«t čas, vodili smo ga po dobrodelnih napravah. bolnišnicah. sirotišnicah in tovarnah. Tu je spoznaval delavski stan in mu je bil velik prijatelj. Kaj rad se je o božiču znatal pod božičnem drevescem med otroci v rirotilnici. Po zimi je todi sel čento v glediftče, ali je pa ob skal kardinala in drago visoko gospodo. Prav praznik bil je zanj, če ae je eeSel a ce«arjem Kako veselje mu je cesar napravil, ko ga je imenoval za poročnika in je pri vojaških vajah s»m zapovedoval pred cesarjem cel polk. Postal je med tem prnv zal in krepek mladenič, pa bil j« ta otročje nedolžen. Njegovo arce je ostalo prej kakor slej d< bro. Jako lepo obnatal se je v cerkvi m n»kdo ne more pozabiti mladeniča, klečočega pred grobom soproge Rudolfa Habsburškega ▼ Pavlu, ko je vnelo molil za avojega rodu staro mater Dnč 2 septembra pa se je blagi nadvojvoda ol>-strelil pri lovu. Zdravniki ao bili te mutli, da rana ni nevarna. S;cer mu je kroglja zdrobila kost v nogi in ko so mu jemali koičice iz rane, ni dal glasu od sebe, a vendar so zdravniki upali, da ozdravi. Toda Bog je sklenil drugače. Najprej se je pojavila mrzlica in kmalu je pritisnil prisad. Kdo bi popisal žalost matere nadvoj-vodinje! Toda bila je udana v voljo Božjo in ko sem priSel k bolniku, mi je rekla; »Po spovednika sem že poslala«. Vatopim k nadvojvodi, ki me precej vpraSa: »Ali visi Marijina podoba uko prav?« Navadno sem namreč nadvojvodi priporočil bil, naj vedno ludi na potovanju kako podobo Matere božja seboj nosi, pa naj jo obesi nad posteljo tako, da jo bo lahko leže videl, la zato me je prutal pobožni princ, jeli podoba prav visi. Ko je začol njegov spovednik moliu molitve za umirajoče v ogerskem jeaiku, ozre s« nadvojvoda proU meni, O« ogerski n« govorim) m pravi spovedniku: »Le molite nemški, da bode tudi u (oare ae name) s menoj molil«. Po spovedi aprejel je s veliko pobožnostjo |T pr potnico. Njegova prevaviSena man je sedela ob umirajočega sina, brisala mu mrivalki pot a čela »uj nila mu roke. a aolza m prišla v njene oči, auiN D| izvil is praij boleatiu vaklik. Kmalu na to reče nadvojvoda; »Ne čutim nikakih bolečin, a le aapa mi pusUja težka«. To je bilo Jn,. laenje blitnje amrti. de pribiliU oče m brat k njem, veselega obraza jih sprejme in jima poda treeočo w roko. Rožni venec poljubi, ga apuati materi na roko sat a vedno bolj sasUja in kmalu je odbilo plunaaito srce nad voj vodo vo. Tako J« živel nadvojvoda Ladislav, uko umrl. Hli marsikatero stvar, (»ovoni je g. (iontinčar o potrebi združevanja kmetov in delavcev, tioap. .kaplan tiruden j« pokazal zgodovino soeijalisma, g Jakopič je poročal o razmerah delavskega stanu; g. Vurnik o pogubnem ki-pitalietičnem liberalizmu. Nazadnje je nastopil č. g Jo«. Rozman, kapeian v Spodnjem Dravogradu na Koroškem, in je v izvrstnem govoru vspodbujal zborovalce k skupnemu delovanju za narodne svetinje, vero in jezik. Njegov govor je bil navdušeno sprejet. O volilni pravici govoril je ta (ioetinčar in poleta ao «e sborovsln razšli, prepričani, da je shod mnogo koristil. Bog daj! (Hlev. katoliške druitvo ta kami&ki ekrap ima prihodnjo nedeljo, loje 27. oktobra v Kamniku avoj I. občni sbor in ob enem volilni shod za bližnje deželne volitve. Naj bi ae torej tega sbora udeležili odločilni možje ne le iz blitnje. ampak ludi bolj oddaljene okolice kamniške v obilnem stnvilul (Nedeljski počitek pri trgeviii.) Iz B-gunj pri O kmci: V zmislu postave od dnč 16 januvarja t. I«1 katero je dovoljeno ob nedeljah k v e č e m u 6 ur itseti odprte prodajalnice, je določila visoka o. kr. deželna vlada »zaslifovfti občino«, dotične ure. V Cirknici, kjer je sedež tupanstva, je izjemno osora ur, v Begunjah p» pet ur in sicer dopoldne od 7—10. ure, popoldn« ps o«1 2—4- Županstvo Cirknisko, ki je nasvetovalo take ur«, pri tem gotovo ni mislilo na to, da je pri nas ob 9. <»n edina dopoldanja služba botja, h kateri se morajo potiti trgovski pomočniki, kakor ravno U postava veleva. Kako naj se to agodi, saj bo vsled neprimernih ur (posebno od 9—10.) »e marsikateri kupovalee samudil službo božjo. Ztto je nujno potrebno, d« »e to pronaredi in poprej aaalili rne občina (t j. dotični odborniki), katere ure žele, naj bojo odprte prodajalniee. (Vž*kM*r Ubdkilk) BHo je 8. aeptetnbra t I. pri orožni vaji na Koroikem. Ker aem imel prosto, lel sem poilulat godbo, Iri je »vfrate na trta grrjiCrae .Thal-burg.« 2e ia daljave bilo je slišali posmehovanje vojakov, ki ao na nekem vrtn, proati kakor jaz, polegali. Radovednost me je zapeljala, da sem se jim tudi jaz približal. Pri tej priliki zapazim, da se vojak-prostak norčuje na nekem podstrelju, kakor da bi pridigoval. Vpletanje nespodobnih besedij seveda je vzbujalo pri lahkomiselnih vojakih nespodobno krohotanje. Kar pride mimo Častnik, 6e uilavi ter posluSa, kaj to pomeni. Kakor da bi bil tudi njemu verski Cul užaljen, mogočno zapovč: »Dosti je tega; mar ne veste, da ae lo pravi iz katoliških obredov norčevati ao!« Vae je utihnilo. — Poglejte, mislil sem si, koliko pomaga žo beseda nižjega častnika v od-stranjenje božjega žalenja. Bi li morda ne bilo mogoče tudi zabraniti na kak naCin grozovito preklinjanje? To jc res Čudovito pri teh ljudeh; prekolnejo ti lu, kar ti je že, odkar se zavedat, najsvetejšo, očeta, mater, da, nekateri Se cel6 Boga. Kako zamoremo potem pričakovati, da bodemo aovražniku koa, kadar nas kliče domovina v boj I Slavnim avatrijakim armadam je poleg telesne hrabrosti brez dvoma tudi živa vera v božjo pomoč večkrat do zmage pripomogla. (Ia Vrhnika) 2. oktobra. Redki ao dopiei iz nalega trga, a M redkejši dogodki, ki bi aa godili pri naa. Posebna strela je vdarila mej matere vrhoiake lupanije. Spustila jo ja posebna ljubesen naSega gospoda okrožnega zdravnika Janko Marolta. Veliko malar namreč ni dalo kee cepfei svojim uzairtu otrokom o praven času. /a te ai ja rodoljubni gospod zdravnik poaebeo recept omislil: de* ti. septembra je bilo 125 I mater poklicanih na odgovor k c. kr. okrajnemu glavarstvu v L j u b 1 j a n o. Ker ao pa te matere večinoma žena uboaih dninarjev io rokedeloer ie lake, ki le avojih malih radi hrane doma pustiti m morejo, ao proaile, naj se jim pot v Ljubljano prihrani, a brez vipeha; iti ao morale, Cel, ako ne bodete Sle, čaka vat občestva kazen. Mnogo delavcev je moralo radi tega baaa zaalužka doma oatati, da ao mogle njih žene ?*l}DttBUo na odgovor. Nekaj poklicanih mater pa ai Mo, n« ktfr je žandarmerija dobila povelje, poizvedovat zakaj ao ostale doma. Ne poznamo postav in paragrafov, kakoine imajo zdravniki do ubozega ilačana, to pa vemo, da bi ae bilo to lahko po drugam potu izvrlilo. Vprsftamo torej alavno oblast: je-li bil zgoraj navedeni čin, da aa nase žene in matere kar r trumah kličejo v LJubljano,neobhodno potreben? Bi se ne bile moglo opravičiti tu na Vrhniki, kjer ima slav. c. kr. okraj ao glavarstvo avoj uradni dan? — V kratkem Imeli bomo nove občinake volitve. Tu bi bilo poaabno želoti, da bi aa v novi odbor volili v resnici krščanski »ožje, ker le na taj podlagi se more vapeSno delali v pravi blagor ljudstva. Posebno želeli pa je, da bi »e vender pregovorili dal sedanji župan gospod Gabrijel J «1 o v S e k In bi Se dalje težko, a nehvaležno breme župenovanja nositi hotel. Tako požrtvovalno nevtrud-jivega in v vseh zadevah spretnega župana ae* bode imela Vrhnika, ako nas ta zapusti. ((a Neat-Jereeja) Bolezen v nali fari je skoraj >e ponehala. Le semtortje se dobi le kakften bolnik. Prvi slučaj griže je bil dnč 14 julij«. Umrlo jih je od tega dne do 14. oktobra 108, in sicer za grižo 64, ta da«eo 4, in za dragimi boleznimi 41. Šola je zaprta. 2oltmo, da se krnelo začne poduk. Nevarnosti ni in Skoda za zgubljeni čaa. — Cerkev Matore Božje v Smariju je dobila nov kinC, namreč sliko Marije Pomsgaj. Jako lepo jo je naslikal dobro poznati akadom. slikar g. Simon Ogrin, Altar je okusno in dobro prenovil naS domači podobar Jožef H u d o k I i n. Tudi zvonik gradiSke cerkve je dobil novo atreho. (Slisd zaapnikov slovenskih delavskih stanov.) Slov. kal. delavsko društvo v Ljubljani sme po pravici zad. nedeljo, ko je priredilo v Ljubljani shod zastopnikov slovenskih delavskih stanov, zapieati mej najlepše dneve svojega obstanka. — Dopokidne so »e vrtt+a posvetovanja odsekov in sicer posebe delavski, obrtni in kmetski odsek. V teh odaekih se je razpravljal socijalni načrt slovenskih delavskih staaov, kateri smo objavili v zadnjih Številkah »Slovenca.« Ob 11. uri je bilo skupno posvetovanje vseh odsekov, na katorem sta govorila gospod A. Kalan o temelju, na katerem naj ae oanuje ta aocijalni načrt, in dr. Krek o kapitalizmu in organizaciji. — Popotadne ob,A/»4. im ne je '.'i!** javni shod na dvorišču gostilne pri »Smajhelnu«, kateremu je predaedoval g. P a 1 c ln ki je privabil toliko ljudatfa skupaj, da ja bilo polno prostorno proddvorje. Na shodu so govorili dr. G r a g o r i č o vzajemnosti vseh delavskih stanov; dr. I. Žitnik ja razpravljal o žaloitnlh poledicah kapitalizma, vzlasti a aalrom na kmetski stan; dr. Krak je govoril o cerkvi in socljalneaa vprašanju ter o liberalizmu in kapitalistov j gg. Ban o obrtnazn in OoatlnCaro delavskem vprašanju. Ta dan niso bili v odsekih in na shodu zbrani la zastopniki delavskih stanov iz Ljubljane, prilli ao ludi zastopniki iz drurfh krajev: iz Zagorja ob Ssvt, hi ldr(je. iz 2ata, ta Otaifga trga, is Cirknice, iz Selc, iz Krope, Trtiča Itd. Celi dan je trajalo živahno gibanje, dopoludoe in popoludne je bito na vrati reano delo, zvečer pa v prostorih »Farltn-Ceve« gostilne prijetna zabava. — Dal Bog temeljnemu delu, ki se je ta dan nekako načelnostno osnovalo, krepkega razvoja in obilo delavcev, ki bodo na tej podlagi krepko gradili, da čem preje tudi slovenskim delavskim stanovom zasino zarja leplfl prihodnosti. (Železna cerkev.) Na Dunaja v MeMlingu je izdelala tovarna VVagner železno cevkev za bolgarsko raz-kolno grško cerkveno občino v Carjem gradu. Vsa cerkev je iz samega železa. Te dni jo bodo narasen vzeli ter posamezne dele v 36 železniških vozovih prepeljali v Carji grad ter jo ondi zopet postavili ob obrežju zlatega roga. (Visoka starost.) Petrograjski »Listok« poroča o nekem starčku, Ivanu Kusmin, ki je bil rojen v letu 1707 in je toraj letos 138 let itar. Dnč 2. t. m. je priSal k zdravniku v bolnitnico, ki njegovo iivljenje takole opisuje : Po zunanjem bi nihče ne eodil, da je mol dosegel toliko starost. On je »e popolno krepak, dobro iliti. čisto govori in ima jako čist spomn. liiisu 53 let je prebil v Sibiriji. Kusmin se te prav dobro spominja zjedinjenja Krima s Rusijo in francoskega obiska v letu 1812. Njegov oče je dosegel starost 14d let. Oospodarstvo. V pro*p«h urtj« dom«č'h iivalij j« glavni pogoj njihov popoln« povoljen idrautvoa poblaj, in tega vidrlati j» najialn.j. naloga Ttak»ff* kmetovalca. Sre-lilva r lo »uho »o nam □ a rufoltgo in ve*l«tna nkuioja otui kai« na Kaiidot« živin«-i J r a t 11 • k * preparata K ranča It. Kwn>le, e. in kr. av«tr. «g«n»k. In kralj rumuntkrira dvornega lalolmka tn Ukarnaria t Kcrntuliurgs pri l>anaju. katero alovt kot obran,evalnj tre.L»tvo {•roko ni'j mi« domovin*. 1'rtiirritni u'ln*k. k»toroj_*a protiro."« kwitd«r rettitueij.ki rtu.d ia konj« f ktteri por Mit valja kot in rttno krtpiloo trednivo), dalj« Ktrir.bv kc-racuburaki praiek ta livinj. ki m poned v porablja i aijboljklm vtpebom in izredno pomaoinj* mlako pri kravah, kakor tudi rti Imnoidraviliki iid«lki h ran.•a Iv. Kv»u I« opravičujejo naj«ij*jne,>« tlovej t* tvjJke po celem »vetu (tj Prihodnji številka .DOMOLJUBA* Izide dne 7. novembra 1895 zvečer. l^ot«?rl)«Uo aročLe. Daaaj &. oktobra: 4« 9, 76. IS, HI Orad«e . A. okubra: fl, ?7, J!, M. 36. Lin«, 18. oktobra 4 1, M, 74. 10, Trst, 12. oktobra: t*, 35, 5«, »i. 47. Tržne cene v ijubljiui 9. oktebra. '-- - — Ptaaiea. a. aL K*i, Ovaa. ] Pvoas. . I«nta. . Krompir, «rrr" lirah, nu. Ilir % mi. .1- 5p«h p«v«j«a, kgr. Siroto Baalo, . Jaje«, joda« . Vitko, liter, . . 0«t«j« mm, kar. T«Mi« . . Sriajaka . lottranor« . . Pitana« .... .... Bm, 100 k*r . - «« Drva uda, 4 kak. au 7«nr I-'70 -I » J- 10 _ «4 {j- M I- ffi I-'34 J-.46 -j 1« « 1» 1, I J. 7 70 5' 20 Najboljša, izredno okusna je župnika Ee%h slih Im *':, kUsgrsaia za gld 2 IO. v radeav»i o«in«t a SO 000 il« z I priddahithim i« I pt d t kakim p« 250 «ld., 2 dakUki M V a N*jd«j« portlja Nj. e ia kr. aportoltkag« Mli^ra. Bogato oskrbljena po o. kr. ramaUljttTa loUrij.kih dohodkov sajam i« na 21 XXX. državna loterija aa akapae vojaške dobrod«la« aamrne. I1U dobitkov v skopa oa anoaka 170.000 «14. ^ «l<*r I glavni dokilok t 60.000 (Id. z drama prsddtiitki«. Utrni p«dtkr luJi j* mr. i.k prn.lwv n r oirv« ia v J brtm itaau ohran^«ot(a go*podar>k«ga po«Jop^l potrebnim orodjem in ffi i -.o. Vr« «knp«j jt cenjeno r.» 0500 gld. It pro«t« rok« lope posestvo, ot>«to'o*« li njiv t SO moraikot p«-Mtt«). tr.k Itpih »««rtJ». dveh rincfradtr, kotoein. kl dajtj) d« It VOtOT vtem l Vei m poiiTO prt Fr. Zupančiča, M 3-1 gosliiauarja .p«d HratUm* Kslsdvsr Mimapeč i jI i* J« b Kwizdov restitucijski fluid e. Ia kr. prtv. sinalsvslss vida zs ha Cena 1 itehlealee 1 ril. 40 kr. a. v. H»bi ta vi« nad 80 let v dvsrsik Vsvlh. v vsjafklh In zissknih hlsvih z Izridsim učinkom v kripdanjs prid Ia pa dljs trajajočem napora, jn Izvfnjinja udov. otrp-nelostl kit itd., in a-po«ablja konja u Pulil J. n. • mit. iritak« in | lahlTTUl It Kwlad«v r.autnoljalu Sol«. urno likanji. Glavna zaloga Okrožna lekaraa Korniuburgu pri Oansjl. 587 Zadnja oena. 7-1 i 8 II J B. Miklaac v LJubljani. Špitalske ulic« 5 priporočam Mojo iilotco gvantneqn blaua. Imenujem ponekanltof in vsako balo sukna in oajg t* molke obleko, kakor tudi lepi novi batmol m pisani porbant aa tonska oblačila. '1 udi imkia n»)novfj*» Tolnate ruto, jladke, a mrataml, s zobmi in ? franiaml. Priporočam ludi plavi in bali porhant, balo in raja v o kotonlno, suknono nogo vlco id vae v lo vrelo ajmdajole bl*go. N Zadnja oena. ff Vili. zvezek: O VESTI il i J st > Andrej Kalan ir&el je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pofttl 23 kr. v Katoliški Bukvami in Tiskarni v Ljubljani. — Todi III. in IV. iveutk sta ie v zalogi. atUHTIMASM Ubalda pI.Trak6ozY-Ja P i v Ljubljani araven rotovša S ia so vsak dan s prvo podlo ra»poli|jajo. 868 M-10 Oibivi ii Dijcmiji v priptaii Mirni, iki n urib l^r i>o poAti. Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepllen in riniti ■redstvo ca v«bnjanje teka je Marijaceljski likfir 1 a taki. SO kr., 6 atekl. 1 gld. 8 ducate ateklenie 4 gld. 80 kr. ■V Nadalje za želodec: Kapljloe sa Uloioo. — Steklenica 80 kr., G sUklcnic 1 gld.. I ducate 4 gld. 00 kr. ! Odvajala« ali llatllae kraaljtoe 6litija isladas pri za-baaaaii, tkaiaaaa filodoL — Siatuija >1 kr., judeu zavojiek a 6 Kaluljami volja 1 gld. 6 kr. Za praa: J Zellidat sok ali prsni strop ta edrakona in »traka; raitvarja allz la laiia bolodlne, n pr. H kailji. — Steklenica W ki, 6 atekieoie > gld. 00 kr. w Za trganje: Protinskl ovet (Giehtgeiat) lajla in preganja koloilne v krila, aoaak ia rekak. - SUklttuca 60 kr., 6 slcklcnic 2 g«. 26kr. V«a ta naiteta ia vaa druga zdravilna arccUlva «e dobivajo v lekarni ;' •♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦oe i i" Alojzij Vodnik, 228' --------... —-----LJublJ kamanarakl m o) »t M Ljubljana Kilodtorik« Dllc* >1 lo U erlporoSi na)va«Jo zalogo ni Kranjakam: Grobna tpoma-nlk« od gltf. 10 naprej atro -.....d gld. 1 _ {■reko pfofla od oIl._____ praj, pln{« i« pohlilvo Iz rti- SO ini* nlh mrainorje*. mramor mo-zilk za tlak po oerkvah, vilah In lapa Imlrgaloamant-ploSa od gld. 2 m« napraj. Kmetovalcem kalazi ao koftijo poučiti o marslien, kar korliti njibovema npolnema goopodar- itvu, priporočamo knjDUeo Kmetom v pomoč. Narsdno-goipcdartka rasprava. Spisal Iv. Belec, fapnik. Oena 20 kr.,po poM 2S kr. Dobiva »e v „Katolilki Tiikarai* v Ljubljani. Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo iu moMaratvo! IGr. MELLER, Dunaj, 8 8 Prateratrasae 49. 896 18 j(||Dolavmlo kteparsklh, k^ajaiaklk, H ANTON BELEC ^t. Tld nad LJub^ano Isdilaje ter Ima r »logi % cerkvena milici ali stalnico 880 16 dvi po 104 5-« U koiltarja 11, 16, 18, N gl«., la sasdealae 22, 24, IS, ta Kld., Is tonpaka 40, 60 gUL, obliajilne svetllulce U koiltarja po I »U-, Is ino4ealne po 6, 9, 10 gll. poiioe z zvonfikl aa pobiranj« nlloUlae, la koaiUrja po 1*60 fli. la Helenine 6 gld. fttedilna železna ognjl^a vaa felezaa In tadl raaaa aa vil dati. UPokrivanje zvonikov!! j^lPokim Barvanje evonlkov "S* nipiljmnji itrehih iiibi* ia ttriimJiv. Razno islazae a«raja, vrata, earaija aa pekepaMMa H CENIK vin vipavske in V akladUču v M. 9 nad 56 litrov hektoliter . po gld. W3 (14-16) Vipavsko »Uro . . . noro . . . Vips\iki Rulandec, de««rt . Kitllng . . . S«pa • . . . Vrbo»«e . „ Istrski Urtn, »Url . . . nori . . Istrsko belo .... litrski Kef«*iat . . ■ Befctto 100 bot. 2»-do M tt•- . m - 37 — 80— S*.— 31'tO 17— 181936-»O- Zadnjl ratpalll|ati istrske vinarske zadruge. V pivnici (na drobno) na Bregu It !: Hter Vipaviko »uro . . po gld. — 40 . noto ..... —'M Vipavski Rulandee . . . „ Kislin* .... , Sipe ••••■> . Burg«ndee . . . . Vrbpoljee baUlj . Istrski teran, stari . . , , . novi . , litrsko belo ... . litrski R.Mkst .... . K.Mko lutsljks . starca la vlaa direktne. -fij -.48 -•70 -Si — sa -st —•60 1-tO Vizitnice in fkoverte priporoia [atol. Mam Nad JO lef pripoznano a najboljše umivalao mila ?POLLO »aa® Pravo samo z gorenjim otiskora. Pred ponarejenim te svari. f * •e «4 & priprava velika eeeje aalat* vaakovrstaafa te moške in ženske obleke TI T\ i1 V prlpera*a velik* »roje «al«f vy PpfPlP blafla I' I r lil I llinlMli >a brasket i IlAIVIll Av flalae, eelr, Ikaalao, tsake v LJabtJinl ipitaiak« vlioc. kraškega aakaa. rasno velaea« klaga aa laaaka »kla/lla, raakarlk« plalM, eeflr, tksalao, tsakevratae klaferlae, m padla«* la petreklllae aa arajale, dat)« i avllaat«, plkeiaste. plataeae la kaaikalaat« glava« la lip« nafta. §0" Iaborao, trpeftao Arao aakao sa iakavallka »bitka, tolarje, kirtUkt Hi ' OtBakl B»Jrs»oTT»t»«j4»«a blagt so t vallkl Itkeet po wlo saltael aaal aa ratpelafo, Odgavorai aitdnik. I*aa Rakevse.