plačana t jgotovfađ« LXXIVM št« Z83 Cena 40 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINOTVA ULICA ft. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase ls Kraljevine Italije in UNIONE PUBBL.ICITA IT ALI AN A S. A., MILANO si-n, si-ss, n-H u-m m n-M> —izhaja naročnina L, 2a Inozemstvo: 15.20 L. CON ONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. Uojna uitira na Tihem morju Od sobote zvečer je Japonska v vojnem stani« * ZedMjenimi državami in Veliko Britanijo - Prvi veliki uspehi japonske mornarice in letalstva Tokio, 9. dec. s. Tokijski radio je objavil komunike japonskega glavnega stana, §n je nastalo ob 6. (po krajev* nem času) vojno stanje med Japonsko ter anglešk;mi in ameriškimi oboroženimi silami na Tihem oceanu. Tokio, 9. dec. s. Vojna Zedinjenim državam in Veliki Britaniji je bila napovedana s posebnim vladarskim restkripttvm. Re&kript poziva častnike in voake japonskih oboroženih sni, naj store vse za uspeh v vojni, ter oblasti in narod, naj Lzpolnijo svojo dolžnost. Narod naj do kraja mobilizira vse svoje sile in naj pomni napore Japonske za ohranitev miru in ravnovesja v vzhodni Aziji. Japon»ka ni želela pomeriti se z orožjem z Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo. Podaljšanja bratomorne vojne na Kitajskem so krive Zedimcne države in Anglija, ki so hotele vladati na vzhodu. S sodelovanjem drugih drŽav SO ojačile svoje vojne priprave in so pričele ogrožati japonski imperij z vseh strani-Reskript opozarja na gospodarske sankcije proti Japonski. Japonski narod je dolgo čakal v nadi. da bo vlada lahko mirno rešila vsa vprašanja. Toda sovražnik ni bi<1 spravljiv in je se povečal svoj vojaški in gospodarski pritisk na Japonske. Tak -az-vo; bi bil Lahko uničil dolgoletne napore japonskega imperija za napredek vzhodne Azije, spravil pa bi v nevarnost tudi tam obstoj japonskega naroda. Zaradi tega za Japonsko ni bilo drugega izhoda, kakor da zgrabi za orožje in v obrambi odpravi vse ovire, ki so ji na poti. Japonska spomenica Tokio, 9. dec. s. Zunanje ministrstvo je objavilo spomenico, ki obsega 15 strani in s katero je odgovorilo na noto Cordella Hulla z dne 26. novembra. Japonska vlada v njej sporoča, da ni mogoč sporazum z Zedinjenimi državami na osnovi nadaljnjih pogajanj. Ameriški predlogi, ki jih je stavil Hull 26. novembra, so vsebovali nekaj točk, na katere bi Japonska lahko pristala, kakor na točke glede trgovine, ukinitve Sovražnik poražen pri Bir el Gobiju Njegovi sunki so bili brezuspešni tudi pri Tobrnku in Solusms — Bombardirana križarka — 13 letal sestreljenih Glavni stan Oboroženih Sil je 8% decembra objavil naslednje 544. vojno poročilo: V Marmariki so se boji, ki so se zopet razvneli 5. t. m. na področju pri Bir el Gobiju, tudi včeraj nadaljevali. Z uspešnimi protinapadi so italijanske in nemške sile prisilile angleške čete k umiku. Angleži so imeli izgube. Na fronti pri Tobruku neuspešni sunki sovražnih tankov proti postojankam divizije »Brescije«. Na fronti pri Sollumu so bili odbiti napadi tankov na postojanke »Savone«. Njeno protiletalsko topništvo je sestrelilo eno angleško letalo. Skupine osnih letal so napadle zbirališča motornih vozil in sovražne mehanizirane oddelke vzhodno in južnovzhodno od Bir el Gobija kakor tudi železniško postajo v Abu Feidanu (južno od Sidi el Ba-ranija). Nadalje so bombardirale v Tobru-kn pristaniške naprave in ladje t luki ter so hudo poškodovale velik parnik in povzročile požare med napravami na pomolih. Nemški lovci so sestrelili 7 sovražnih letal. Naši lovci so se ponovno spopadli s sovražnimi letali in so jih tri sestrelili, med njimi tudi eno letalo tipa »Beau-fighter«. Njegova posadka je bila ujeta. Več drugih letal so lovci uspešno obstreljevali s strojnicami. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalske obrambe v Berat el Hsunu. Letalci so bili ujeti. Angleška letala so napadla nekaj krajev na Siciliji: neznatna škoda in en ranjenec. Nekaj izmed teh letal so naši lovci pre-stregli in ponovno poškodovali. Eno je bilo sestreljeno. Nemški bombniki so napadli skupino angleških vojnih ladij na osrednjem Sredozemskem morju. Bomba težkega kalibra je zadela eno križarko v sredo. Velik podvig treh torpednih letal Z niarmariš^ega bojišča, 9. dec. s. O akciji treh torpednih letal proti sovražnim križarkam so se izvedele naslednje podrobnosti: V soboto je neko nemško iz-vidniško letalo opazilo na področju med Tobrukom in Ras Azazom skupino sovražnih vojnih ladij. Na osnovi njegovih podatkov so se odpravila tri italijanska tor-pedna letala in se v kratkih razdaljah med seboj pognala proti sovražniku. Noč je bila jasna. Prvo letalo je vodil poročnik Viljem RanderL Cim se je letalo približalo bro-dovju, se je oglasilo topništvo in na to še strojnice. Sovražni ogenj je bil silen in točen. Kljub temu je torpedno letalo izvedlo potrebne manevre in sprožilo torpedo na razdaljo kakih 600 m proti poslednji križarki v sovražni formaciji. Ko se je letalo že oddaljevalo, ga je sovražno topništvo še obstreljevalo. Posadka letala pa je opazila, kako je torpedo ladjo zadel in je na njej nastal požar. Nekaj minut pozneje se je pognal v napad podporočnik Alfred Pulzetti s svojim letalom in kljub besnemu protiletalskemu ognju sovražnega topništva in strojnic ter ključ okoliščini, da so se ladje takoj razkropile ter da se je tudi razgled poslabšal, je letalo našlo priliko in pravi položaj, da je lahko sprožio svoj torpeda proti neki drugi križarki, na kateri je nastala huda eksplozija. Topniški ogenj z ladje je prenehal in križarka se je pričela potapljati. Letalo kapetana Maksima Erasija se je moralo boriti z velikimi težavami, preden je lahko napadlo. Spotoma je navalilo nanj neko sovražno letalo. Zato se je moralo umakniti proti Tobruku. Prišlo je v območje dveh žarometov in kmalu sta g£ pričeli zasledovati še dve drugi sovrazn: letali. Uspelo pa mu je umakniti se znova proti vzhodu. In spet je srečalo neke sovražno letalo. Končno je našlo prave smer. Okrog 22.15 je Erazi opazil lažjo križarko. ki se je na morju ustavila. Letalo se je spustilo nizko nad morje. Protiletalskega ognja ni bilo. Iz razdalje 800 metrov je sprožilo torpedo, ki je ladjo zadel. Spričo slabega razgleda ni bilo mogoče dogngati učinka torpeda, smatrati pa je treba, da se je ladja potopila. Krajevne borbe na vzhodu Na operacije in način bojevanja vpliva ruska zima — Izjalovljeno izkrcanje sovjetskih čet na Krima — Uspehi v Doneski Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Nadaljevanje operacij in način bojevanja na vzhodu sta odslej dovisna od nastopa ruske zime. Na širnih področjih vzhodne fronte se razvijajo sedaj samo še krajevni boji. Ob zapadni obali Krima je bil prepre-Doneški kotlini so prinesli napadi nem-čen poizkus sovražnikovega izkrcanja. V ških in italijanskih čet nadaljnje uspehe. Pred Petrogradom je nasprotnik zaman nadaljeval svoje poizkuse izpadov. Letala so kljub slabemu vremenu hudo napadala zbirališča sovjetskih čet, oklopnih vozil in poljske utrdbe. Sovražnik je imel hude izgube ljudi, težkega orožja in prevoznih sredstev. V Moskvo vodeče železniške proge so bile na mnogih krajih porušene z bombami. Na morju ob Angliji je bil poškodovan podnevi z bombami severnozapadno od Aberdeena trgovski parnik srednje velikosti. Nočni napadi letalskega orožja so bili usmerjeni proti pristaniškim napravam na vzhodni obali in na jugozapadu otoka. V severni Afriki se nadaljujejo hudi boji. V Tobruku so bile bombardirane podnevi in ponoči z bombami težkega in najtežjega kalibra pristaniške naprave :n topniške poftojr.n! e sovražnika. Tred se-obalo so poškodovala ška bojna letala posebno močno velik angleški parnik za prevoz Čet in se more računati z njegovo izgubo. Z bombami je bila zadeta tudi lažja angleška križarka. Pri brezuspešnih letalskih napadih na nekatere kraje v zapadni Nemčiji in v zasedenem zapadnem ozemlja so bili v poslednji noči sestreljeni trije angleški bombniki. Finci v Poventsi Helsinki, 9. dec. s. V pretekli noči so finske čete po sdlnem spopadu zasedle mesto Poventsa, ki je zelo važna vtrateska točka okrog 20 km pred Karhumakijem cd ustju Stalinovega kanala ob Oneškem jezeru. Japonski uspeh v fanghajn Šanghai, 9. dec. s. Kar se tiče spopadov japonskih ter angleških in ameriških vojnih ladij, v katerih je bila potopljena angleška topničarka »Parvol«, se je izvedelo, da so štiri japonske vojne ladje kmalu po tem uspehu zasedle prehode v Bundu. Skupno z anglešco topničarko je nastopila tudi ameriška topničarka »\Vake«. Borili sta se proti japonski križarki »Tdzumo*. Ko so :a-nons4ca letata z bombami napadla amerfško ladjo, se je ta udala. Spe pad je trajal 20 minut. Zaenkrat ang*e*ke m mmenSbe izgo- uk repov. Ki so se nanašali na zamrznjen je medsebojnih kreditov, glede stabilizacije jena in dolarja v medsebojnem trgovinskem premetu in odpravo eksteritorlal-nih pravic na Kitajskem. Ameriški dokument pa ni priznal japonskih žrtev v zadnjih štirih letih in ne okoliščine, da je pomenilo kitajsko vprašanje nevarnost za obstoj Japonske, za njeno čast in prestiž. Spomenica obeležuje tudi postopanje Ze-dinjenih držav in Velike Britanije na Daljnem vzhodu, ki sta ovirali sklenitev miru med Kitajsko in Japonsko in slednji onemogočali, da bi realizirala svoja osnovna politična načela na Daljnem vzhodu, tako da bi se vzhodna Azija osvobodila od tujega vpliva- Ameriška vlada je Nizozemsko Indijo pripravila do tega, da je zavzela stališče proti Japonski, ki naj bi bila v smislu njenega zatrjevanja ogrožala to ozemlje. Japonska vlada pa je kljub temu nadaljevala pogajanja navdahnjena z željo, da bi se ohranil mir, toda že od vsega početka washingtonska vlada ni hotela odstopiti niti za ped ter spremeniti tudi v najmanjši meri svoje zahteve. Se pet drŽav v vojnem stanju šanghaj, 9. dec. s. Vesti, ki so prispele v Sanghaj, kažejo, da je Nizozemska Indija napovedala Japonski vojno. Med ameriškimi državami, ki so Japonski napovedale vojno, je bila prva republika Kostarika. Bogota, 9. dec. s. Po vesteh tukajšnjega radia je Nikaragna napovedala Japonski vojno. Rim, 9. dec. s. Angleška poHmadjia radijska agencija poroča iz Melbourna, da se je avstralska vlada odločila napovedati Japonski vojno. Hsingking, 9. dec. s. Ministrski predsednik Canigčmghui jc izjaviti zastopnikom tiska, da se bosta severnovzhodna in južno-vzhodna Azija z združenima silami zoper-stavtli angloamcri.škim salam na Daljnem vzhodu. Cesar je podpisal dekret o napovedi vojne Maruižufcua Ameriki in Angliji. Dodal je, da so mandžurske oborožene sile pripravljene na vse in je iznazifl željo, da se bo z uničenjem sovražnika ustvarila pot do miru m blagostanja na Daljnem vzhodu. Prisegamo, je zaključil predsednik, da oo-mo sodelovali z Japonsko z vsemi našimi silami v sveti vojni, ki jo :e Japonska pričela. Japonsko vojno poročilo Tokio, 9. dec. s. O vojaških operacijah je japonski glavni stan objavil davi naslednje poročilo: Z velikim uspehom sta bili napadeni letalsko oporišče in brodovje na Havajih. Japonsko brodovje je v Šanghaju potopilo angleško topničarko. na Jangceju pa zaplenilo ameriško topničarko. Z velikim uspehom so letalske sile napadle tudi Sin-gapnr. Drage letalske sile so napadle Davao ter otoka Vake in Gnana. Davao je pristanišče na filipinskem otoku Mindanau. Japonsko vrhovno poveljništvo je odredilo tudi vse ukrepe za protiletalsko zaščito. Japonsko mornariško poročilo Tokio, 9. dec. s. Agencija Domej obvešča, da poroča pomorski odsek cesarskega generalnega Štaba, da so prvi uspehi japonskih letalskih napadov potopitev dveh ameriških oklopnic in huda poškodba štirih oklopnk in štirih križark ter uničenje velikega števila sovražnih letal, dočim so japonske letalske izgube neznatne. Razen tega jc neka japonska podmornica pred Ho-nohilujem potopila neko severnoameriško matično ladjo za letala. O tej potopitvi še ni uradne potrditve. Ameriški minolovcc »Pmguin« 3 2000 tonami je bil z bombami potopljen v prvih jutra jih urah na guan-skem oporišču. Več ameriških trgovinskih ladij so Japonci zaplenili v vodah Tihega oceana. V teku prvih operacij Japonska nj izgubila nobene ladje. Silno razdejanje na Havajih ±e dve ameriški oklopnid potopljeni — Velika pomorska Utka — Žrtve v Pearl Harbourju Tokio, 9. dec. s. Listi so v posebnih izdajah objavili vesti o prvih zmagah japonske oborožene sile in zlasti vest o potopitvi oklopnic »Oklahoma« in >West Vir-ginia«. Računajo, da je bilo okrog Havaja pred japonskim napadom 60 odstotkov vse vojne mornarice Severne Amerike. Te prve izgube ameriške mornarice so znatno zmanjšale moč ameriške mornarice v Tihem Oceanu. Na Tihem oceanu Imajo Američani sedaj še 14 križark razreda Have in šest matičnih ladij za letala. Oklopnica >West Virginija« z 31.800 tonami je bila potopljena v nekaj minutah. Na krovu druge cklopnice »Oklahoma« je izbruhnil velik požar. Pravijo, da so pred Pearl Harbourjem v teku hudi spopadi. Japonci so napadli otok Ford pred Pearl Harbourjem in letališče Hick Ham, kjer so uničili številna letala. Vse zveze med tema dvema ameriškima oporiščema so zdaj prekinjene. Ena zažigalna bomba je padla tudi pred palačo guvernerja Coint Dexterja. Guverner se je na čudežen način rešil. Bombe in torpedi Japoncev so v Pearl Harbourju ubile nad 100 prebivalcev in ranile okrog 600 ameriških mornarjev. Na raznih krajih so izbruhnili številni požari. Prebivalstvo je sprva mislili, da gre za protiletalsko vež- Stockholm, 9. dec. s. »Allehanda« poroča \z Washingtona, da so se skupine japonskih padalcev spustile na ameriški otok Guam na Tihem Oceanu. Prost prehod skozi Siam Tokio, 9. dec. s. Obveščevalni urad je objavil, da je bil dosežen sporazum med Japonsko in Sijamom glede prostega prehoda japonskih čet skozi Siam. Šmgha% 9. dec. s. Odpor tajskih čet proti Japoncem, ki so vkorakali v Siam včeraj zjutraj ob dveh, je prenehati ob 7.30. Pričela so se pogajanja m vsak čas je pričakovati siamske odločitve. Japonske čete so* se baje izkrcale tudi v Songkali in Patani-ju v bližini meje Taja in Malezije. Ofenziva proti Hongkongu Tokio, 9. dec. s Odsek vojske cesarskega generalnega štaba poroča, da so japonske letalske sile napadle severni del oporišča Hongkong in povzročili veliko Škodo sovražnikovim postojankam Od 14 sovražnih letal je bi:o na tleh uničenih 12 aparatov. Skupine letal so napadle tudi važna opori- ce bo, pa se je kmalu zavedlo strašne resni- j šča na Filipinih, kjer so povzročila prav i tako hudo škodo. Tokio, 9. dec. s. Iz južne Kitajske poročajo, da so japonski bombniki včeraj že drugič napadli Hongkong. Sanghaj, 9. dec. s. Pod admiral Miniči Koga, glavni poveljnik japonske mornari- Rim, 9. dec. s. Londonski radio je objavil, da je pri napadu na Pearl Harbour na Havajih sodelovalo 150 japonskih letal, ki so jih pred otočje pripeljale matične ladje za letala. Ta letala so napadla tudi otok Ohahu, ki je med havajskimi otoki v vojaškem pogledu najvažnejša. Bombe so padle na neko vojaško letališče in je nastal požar med bližnjimi zalogami pogonskih sredstev vojne mornarice. Trije ameriški lovci so bili sestreljeni. Borbe so se ponoči nadaljevale. Filipinski radio je pozneje poročal o japonskih letalskih napadih na razna ameriška vojaška in pomorska oporišča na Daljnem vzhodu. Boston. 9. dec. s. Napad na Pearl Har-bouT in otok Ohahu je bil izvršen s tako naglico, da niso mogli niti pripoznati pri-padncMi letal. Po prvih vesteh so bili samo na otoku Ohahu ubiti 104 ljudje, ranjenih pa je biio 130. Omeriško vojno ministrstvo je odredilo aretacijo vseh sumljivih tujcev na področju Panamskega prekopa in na Havajih. Tokio, 9. dec. s. Izvedelo se je is nevtralnega vira, da so japonske letalske sile včeraj popoldne napadle utrdbo Stotsenburg, sedež severnoameriškega generalnega Štaba. Ob napadu je bilo letališče hudo poškodovano in v zrak so bili pognani številni rezervoarji bencina. Padalci na Fittpfadfc in Gnanm Kini, 9. dec. s. Radio v Manili ;e objavil, da so japonski padalci na FHipMulrih oto- ce v kitajskih vodah, je naznanil včeraj opoldne, da je angleško oporišče Hongkong japonska vojna mornarica popolnoma blokirala. Vse ladje iz nevtralnih držav so dobile ukaz naj zapuste vode rlong-konga v 36 urah. Zasedba mednarodnih koncesij na Kitajskem Šanghaj, 9. dec. s. Včeraj popoldne se j« zaključila zasedba mednarodnih koncesij na Kitajskem. Sef tiskovnega urada japonske mornarice je izjavil, da jc zasedba naperjena samo proti Angležem in Američanom. Vsi listi in angleške ter ameriške revije so se odzvale pozivu japonskih vojaških oblasti, na; prenehajo s svojim pretijaponskim zadržanjem in zapro svoja podjetja. Angleške in ameriške radijske postaje v Šanghaju je prevzel odsek za tisk japonske vojske. Vsa novinska podjetja, ki so držala s Cungkingom, so bHa zaprta. Japonska se zanaša na zmago Tokio, 9. dec. s. Ministrski predsednik je imel govor po radiu, v katerem je izrazil prepričanje, da bo Japonska zmagala. Japonski so bili postavljeni popolnoma nesprejemljivi pogoji. Tako so Američani zahtevali, da se Japonci umaknejo iz Kitajske, da prekličejo priznanje rtankinške vlade in da odpovedo trojni pakt. Ce bi Japonska te pogoje sprejela, bi nastala nevarnost za prestiž in nadaljnji obstoj japonskega imperija. Moje življenje, je dejal ministrski predsednik, pripada vladarju in vem, da se ves japonski narod brezpogojno obvezuje, da se bo zavzel za veliki smoter imperialne in državne politike. Ključ do zmage je v veri v zmago. Japonska v svoji tisočletni zgodovini nikoli ni bila premagana. Ce bi bila doslej skrajno potrpežljiva, se je to zgodilo samo zaradi tega, ker je želela ohraniti mir in prihraniti človeštvu nepopisno trpljenje. Japonski sovražniki se ponašajo z ogromnimi naravnimi bogastvi in bi radi dosegli vodilno oblast na svetu. Da bi uničila sovražnika in ustvarila nov red v Vzhodni Aziji, se mora Japonska sedaj pripraviti na dolgo vojno. Od njenega rezultata je odvisna ali propast japonskega imperija ali blagostanje vse vzhodne Azije. General Tojo je izrazil svoje zadovoljstvo z nemškim in italijanskim zavezništvom ter spričo japonskih odnožajev z Mandžukuom in nankinško Kitajsko, ki postajajo vedno bolj tesni. Za 100 milijonov Japoncev ze prišel trenutek, ko morajo vse žrtvovati za domovino. Roosevelt v kongresu Washlngton, 9. dec. s. Včeraj je predsednik Roosevelt govoril v kongresu in je v svojem govoru popolnoma potvoril vse podatke o zadnjih dogodkih pred vojno s Japonsko. Priznal je, da so ameriške oborožene sile na Havajskih otokih utrpele ogromno škodo in da je mnogo Američanov izgubilo življenje ter da so bile številne ameriške ladje že torpedirane v Tihem Oceanu. Izjavil je, da zahteva kot vrhovni šef vojske in mornarice, da se izvedejo vsi ukrepi, ki so potrebni za obrambo Zedinjenlh držav. Zaključil je, naj kongres izjavi, da obstoja vojno stanje med Ameriko in japonskim cesarstvom. Koiv-gres je predsednikovo zahtevo odobril. Churchill v spodnji zbornici R\Rm, 9. dec. s. Churchill je včeraj izjavil v spodnji zbornici, da je angleška vlada na po vodala vojno Japonski. Minis/trski predsednik je nato obvestil zbornico o s,-o-jem razgovoru, ki ga je imel predvčerajšnjim z Rooseveltom po telefonu ter jc dodal, da izhaja po prvih vesteh, da so Japonci vdrli v Siam. Anglija je zagotovila tajski vladi, da bo smatrala kakršenkoli napad na Ta* za napad na Anglijo. ChurchiM je nato dejal, da jo poslal Čangkajsku brzojavko, v kateri mu je izrazil a-ngleako Obrambna borba japonskega cesarstva Rim, 9. dec. s. Na Pacifiku se je zgodilo, kar je bilo neizbežno, kajti že od mandžur-skega incidenta dalje so bili Amenčati in Angleži stvarno v vojni proti Japonski, ki so ji ovirali delo za ostvaritev trajnega miru in novega reda na Daljnem vzhodu. Bili so Angleži in Američani, ki so pripravili Cangkajška do vedno bolj izzivalnega stališča napram Japonski in so v Kitajski sprožili protijaponsko kampanjo, ki naj bi bila Japoncem onemogočila prodajo njihovega blaga na tem njihovem tržišču. Ko je izbruhnila vojna med Kitajsko in Japonsko, so Angleži In Američani preprečili da bi Kitajska, čeprav se je njeno ozemlje zmerom bolj zmanjševalo, sklenila mir s Toki-jem. Dajali so ji posojila, nasvete in vojne potrebščine. Sedanja vojna ni spremenila stališča Zedinjenlh držav in Anglije do Japonske. Proglašene so bile gospo larske sankcije proti njej in ustavil se je izvoz v to državo, tako da U se oslabil japonski narod in se mu nadaljevanje vojne onemogočilo. Evropska vojna je eek> ojačila angleško in ameriško etmaatvu do Japonske, ki so jo smatrali spričo sodelovanja pri trojnem paktu za zaveznico osnih sil. Kljub vsem Japoncev, da bi re- sili vedno bolj jačill tako zvani obroč ABCD (Amerika, Britanija, Kitajska in Nizozemska Indija, op. ur.) okrog Japonske. Na njihov pritisk se je tudi Nizozemska Indija postavila proti deželi vzhajajočega sonca ter ji odrekla dobave blaga, ki ga je v toliki meri potrebovala. Nazadnje poskušena pogajanja z Washingtonom niso imela drugega rezultata kakor da so jih Anglosasi izrabili, da bi si pridobili čas in izpopolnili svoje priprave na vojno. Na proglašene življenjske potrebe Japonske glede novega reda v vzhodni Aziji, izločitve tujega vpliva z Daljnega vzhoda, ustvaritve področja skupnega blagostanja so Zedinjene države ponudile koncesije le na trgovinskem in finančnem področju. Zahtevale pa so ohranitev starega reda, kakor je bil ustvarjen s pogodbo 9 sil, spričo katere so Kitajsko zasužnili, Japonsko pa praktično izločili iz njega. Vojaške priprave so postale zmerom bolj nevarne. Pri tem so se nadejali, da bo Japonska klonila. Japonska pa se je tem ustrahovalnim poskusom postavila v bran, v smislu svoje tisočletne tradicije poguma in energije. Američani so bodo na lastne stroške zavedli, da Japonska ni več dežela, ki so jo pred skoraj 100 leti s topovi svojega brodovja prisilili, ds> ijukj vsem mpmn ^i^mkot, w» m • —— - —*--------m —» atfr u Tilifm oceanu, sla BHgkUKriBri I Ji odjria tvoje Inke n njihovo UguvliMb i Stran 2 »SLOVENSKI NARODc.toreit, 9. decembra 1941-XX. Ster. 283 Obravnava pred izrednim sodi&ettt v Trstu Is skupine teroristov trn prii, ki #k^SMW>|u jc |# Trst, 8. dec. Preteklo soboto se je nadaljevala razprava proti zarotnišKj družbi pred tukajšnjim sodiščem za zaščito države. Končano je bilo zasliševanje zadnjega obtoženca iz skupine komunistov, nakar se je začelo zasliševanje obtožencev teroristične skupine. Prvi je bil zaslišan pek Viktor Bohe k iz Ilirske Bistrice. Obtoženec je bil v zvezi z znanim Zelenom in preko tega tudi z majorjem Blancom, ki je bil načelnik obveščevalne službe dravske divizije v Ljubljani. 2e prej je bil Bobek 1. 1932. obdol-žen komunizma, pa je bil amnestiran. Kasneje je ponovil svoje zarotniško delovanje ter je v družbi z več drugimi soob-toženci pripravljal razne atentate in nasilne akte, zlasti pa se je posvetil vohunstvu. V to svrho je pridobil podnaredni-ka obmejne straže Klaudija Fogettija, ki mu je z vednostjo in po naroČilu predstojnikov dobavljal razno gradivo. To sodelovanje je bilo za Bobka usodno in je tudi razkrilo vse njegovo početje. Kako obširno je bilo njegovo delovanje, kaže tudi dejsLvo, da je Zelenu sporočal podatke c četah na Krasu ter celo podatke o lukab v Tobruku in v Dernl. Drugi je bil zaslišan mehanik Ivan Postojna iz Milja., ki je predvsem protestiraj proti izpovedbam Bobka trdeč, da je popolnoma nedolžen in da ni nikoli vedel, kje sta kraja Tobmk in Derna. Ta obtoženec je bil tudi 1. 1934 že obsojen zaradi komunističnega delovanja. Aretiran je bil povodom Ducejevega poseta v Trstu. V zaporu se je spoznal z mnogimi današnjimi obtoženci. Kot tretja je prišla na vrsto 341etna Marija Urbančič iz Trnovega, Bobkova svakinja, ki je izjavila, da je skušala svojega svaka odvrniti od pogubnega delovanja, brž ko je zaznala, na kaka opolzka pota se je podal. Predsednik je opozoril obtoženko na dejstvo, da je nekoč dobila od Forzettija zavitek z naročilom, naj ga izroči Bobku. Komunist Josip Ujčič iz Ilirske Bistrice jc izročal Bobku obvestila vojaškega značaja, zlasti o premikanju čet in o položaju v lukah Tobruku in Bardiji. Oskar Cara-more izjavlja, da ni dajal Bobku obvestil glede odhoda oficirjev v Rim, stanoval da je pač pri Bobku, to pa zato, ker je bila garaža premrzla. Trgovec Franc UdoviČ iz Rovt je obtožen sodelovanja z Bobkom, toda trdi, da ga je peznal samo kot svojega odjemalca. Po kratkem odmoru je sodišče prešlo k zaslišanju teroristične skupine obtožencev. Kot prvi je bil zaslišan Simoti Ros, 30-letni kmet iz Grahovega. Obdolžen je uno-taplenja orožja iz Jugoslavije, sam pa trdi, da je tihotapil preko meje samo kavo. Ko mu predsednik očita, da je nosil phsina Zelenu in da je prenašal v nahrbtniku p»e-ko meje dinamit, trdi Kos, da je mislil, ua so v nahrbtniku knjige. Prizna, da je deloval z Zelenom in da je prenašal orožje in municjo, vendar pa je bil k temu prisiljen. V soočenju Kosa je dr. ščuka pripomnil, da je Kosa često grajal zaradi tihotapstva. Sledilo je zaslišanje 281etnega Ivančica Iz črezsoče, ki je v 1. 1930. razdeljeval propagand i stične knjižice »Borba in svoboda«. Dogovarjal se je z drugimi sozarotniki tudi o požigu raznih Sol, kar naj bi bilo znamenje protesta proti zarotnikom, ter o razbitju mosta v Trbižu in Podkloštru. Atentat na most v Trbižu je bil res tudi Izvršen 5. junija. V zaslišanju se je tudi zvedelo, da so zarotniki pripravljali atentat na Duceja o priliki njegovega poseta v Kobaridu. Med globokim molkom in živahnim B»nt-man:em občinstva, je predsednik nato pre-čital izpoved obtoženca Ranca, ki vsebuje podroben opis zarotniškega delovanja. C b-toženec trdi. da je bil po svojem potovanju v Češkoslovaško prepričan, da bo zarotniško delovanje rešilo češkoslovaško Katastrofe, te se ji je bližala. Tudi je bil uverjen. da ustreza s tem Jugoslaviji, čeprav mu takrat n;en režim ni bil preveč simpatičen. V Kobaridu je prisostvoval ob-to2nec sprejemu Duceja ter se potem vrnil v čezsočo. Atentata na Duceia ni hotel izvršiti, k čemur pristavlja predsednik opazko, da do atentata ni prišlo slučajno, in se zdi, da je prav božja previdnost posegla vmes in ga preprečila. Obtoženec Josip Kos izjavi a. da ni nikoli slišal govoriti o Kaki protiitalijanski akciji, ki se je pripravljala med Slovenci, tudi se nikoli ni udeležil ni-kakih zarotniških sestankov. Obtoženec Prezelj je v prvotnem zasii-Sanju vse priznal, danes pa vse zanika Obtoženec Mirko Bončo Je bil na teh sestankih v Rovtah ? Simonom Kosom in s Kaučem. Na te sestanke so prišli tz Ljubljane Zelen. Kravana In Lončar. Od njih je prejel knjižico »Delo« in letak *Kako je govoril Hitlert. Obtoženec Leopold Čopič je sodeloval pri razdeljevanju prevratnih letakov. Dobil je od Kauca razstreljiva, ki na- bi služila za atentat proti Duceju. ki pa jih je hotel kasneje uporabiti v druge svrhe. Ivan K:a-vora je ime' skrito orožje v mrtvašnici v Č^zsoči in je dobil od Kauca Škatlo razstreliv. Obtoženec Srečko Rajer pripoveduje, da je bil Kravanja zelo jezen, ker je bilo na sestanku v Rovtah tako malo zarotnikov. S tem je bilo končano zaslišanje 59 obtožencev. Manjka samo še Morusi, ki je bolan. Dva izvedenca Sodišče se je odpovedalo zaslišanju bolnega kmeta Edvarda Melussia, nakar sta bila takoj zaslišana dva izvedenca, ki sta poročala c vrednosti v tujino sporočenih vojaških vesti. Zaslišana sta bila polkovnika Carones in C*>«tamagna. Izvedenec Ca-rones je prečita! svoje izvedniško mnenje o poročilih ki jih je deloma razširjal lesip Tomažič. Poročila so 1. približno natančna, 2. natančna, in 3. taka. katerih natančnosti ni --ogoče ugotoviti. Med natančnimi poročili so nekatera taka. ki jih je prepoveaanc razširjati, druga so pa tajna. Med poraclli katerih natančnosti ni mogoče ugotoviti, so tudi taka. ki so kompromitirala priprave in vojno udarnost državen Polkovnik Castamagna je podal izvedniško mnenje O poročilih, ki jih je dajal Bobek. Tud* v tem primeru je izvedenec razdelil poročila v tri vrste. Med njimi so poročila katerih razširjanje je prepovedano ln W tnhko Škodujejo državi. V Bobekovem prtmeru poročila niso bila razkrita, kajti zavoj, v katerem *c bita in katerega je Bobek vrgel ob aretaciji skozi okno svoje hit*, je padel v roke karablnjerjev, ki so str^žin Sobekovo niso. Odvetnik Manassero i« Ri- ma je vprašal izvedenca, ah je upošteval samo svojo vojaško izkušenost, ali pa zakon, po katerem je razširjanje prepovedano, kajti po tem zakonu je za vsako navedenih treh vrst poročil določena razfcčra kazen, ki je določena od smrtne kasni do kazni 15 let ječe. Izvedenca sta izja/*la, da sta podala izvedeniško mnenje na podlagi veljavnih zakonskih odredb. Obremenfevalne prlCe Po izvedencih so bile zaslišane obreme-njevalne priče. Prvi je bil zaslišan Canada, ki je izčrpno poročal glede Bobeka, govoreč o prvem sumu in ovadbi, ki je sledila, ko je priča imela neizpodbitne dokaze o obtožence vi krivdi. Predsednik sodišča je pripomnil, da zatrjuje Bobek, da je oolo-žii zavoj z informacijami za vojaško vohunstvo na neki pohištveni del v svoji hiši. Priča pa j<* vztrajal pri tem, da je bil zavoj vržen 3kozi okno ln da ga je pobrai neki podoficir od straže na dvorišču. Priča je govorila j aretaciji Bobeka in Udovica o vsotah denarja, ki so ga našli v Udovi če vi hiši ln potrjuje dejstvo, da je ob a**eta-ciji Bobek rekel Udoviču, ki je zanikal: Ne koristi, da zanikaš, zdaj smo ujeti, in o tebi bom lahko povedal Se marsikii Neki ur^f'm'k. ki je bil tudi zaslišan, je pripovedrv delovanju obtožencev Cer-melja, Zic. a Bobeka in drugih članov skupine Priča je odšel v Ljubljano, d« bi zasledoval delovanje Zelenove skupine. Tako je ugotovil, da je Cermelj seznanil Soslča in Starca z jugoslovanskimi vojaškimi oblastmi s pomočjo Maja. Priča je vedela za delovanje skupine in je lahko ugotovila, da je delala za druge drtave. Zelen je bil v službi Anglije in celo jugoslovanske vojaške oblasti so obžalovale, da je bilo delovanje Zelenove skupine bolj v prid Angliji kot sami Jugoslaviji. Zelen je bil angleški agent tn je vneto deloval v prid Anglije. Priča je izjavil, da je Imel čermelj velik vpliv na vso skupino m da je imel tesne stike z Zelenom tn torej tudi z jugoslovanskimi vojaškimi oblastmi. Na-rednik-vodnik obmejne straže Borgett! Claudio je potrdil vse, kar je izjavil v preiskavi. Z dovoljenjem svojega polkovnika je igral dvojno igro z obveščevalci skupine, da bi izsledil tudi ostale člane skup.me. Predsednik sodišča skuša ugotoviti, ali je tudi obtoženec Ujčič sodeloval prt vojaškem vohunjenju, katerega duša je bil Bobek. Priča izjavi, da se je nekega dne sestal v Sv Petru na Krasu z Bobekom in Ujčičem. Z Bobekom sta se razgovarjala samo o vojaških poročilih. Ujčič se je oržal ob strani. — Sledilo je soočenje priče in obtožene Urbančičeve, ki je skušala zavrniti zatrjevanja Forgetijeva. češ, da m vedela o odnosih med Forgettijem in Bobekom, ki je njen svak. Bobek je Forgettiju svetoval, naj ne vmešava tretje osebe v stvar, ko mu je Bobek naročil, #naj izroči poročila svakinji, šlo je za važna poročt-a. Bobek pa je odgovoril: lahko jih izročiš, kajti ona je o tem poučena. Vse to sta Urbančičeva in Bobek zanikala. Sodišče je Forgettia vprašalo, ali je govoril s katerim članom Bobekove družine. Forgetti je pritrdil Ln povedal, da ga je Bobekova žena ustavila zjutraj in mu rekla: Spijon, ti bomo že pokazali! Zaslišan je bil nato narednik Aldo Monai. Bobek je zahteval od Borgettia neke skice, Forgetti pa je odgovoril, da ne zna risati, ima pa prijatelja, ki bo lahko to nalogo opravil. Monai se je z dovoljenjem svojega polkovnika vmešal v stvar in je napravil dve skici ter ju izročil Forgettiu. Oba sta se potem sestala z Bobekom in Ujčičem v neki kavarni. Ko se je Forgetti razgovarjal z Bobekom, je Monai pri sosedni mizi govoril z Ujčičem. Monai je lahko slišal razgovor med Forgettijem in Bobekom, ki sta govorila o vojaških stva- reh in tudi Ujčič je lahko sledil razgovoru. Tudi Ujčič je bil torej poučen o vohunski službi. Priča Luigi Scarabot, jet- niški paznik v tržaškem zaporu, je izjavil, da je Kosovel rekel Kosu, ko je Kosa peljal k preiskovalnemu sodniku v slovenščini: Govori kakor smo se sporazumeli in ne boj sel Obtoženec Kosovel je to energično zanikal in je zahteval, naj Scarabot ponovi besede v slovenščini. Scarabot je to storil in tolmač je besede prevedel ter so bile v skladu s Scarabot ovo trditvijo. Sledila sta Ada Bolčič in Milan Sila, ki sta obiskovala golo prof. Kosovela. Potrdila sta prejšnje izpovedi, da sta imela sum glede tečaja slovenščine. Nato je bil zaslišan komisar comm. Perla Priča je nudil podrobnosti o politični usmerjenosti dnevnika »Jutro«. List je prihajal v kraljevino na podlagi mednarodnih sporazumov, toda bil je sovražen Italiji. Cesto je bil zaplenjen, toda po razdelitvi, ga je bilo težko vsega pobrati. Poročal je nato o zaslišanju Ščuke Ščuka je prosil za besedo in je izjavil, da ga je komisar Perla opozoril na to. da mu preti smrtna kazen zaradi obtožb in je zaradi tega dobro premislil, preden je odgovarjal in da je predvsem natančno odgovoril, kajti od tega je zavisel njegov položaj Jasno je. da je obtoženec komisarjevo opozorilo smatral za obljubo milosti Zaslišan je bil nato komm. Castro, ki je odgovoril na nekatera vprašanja glede zaplenjenem pisalnega stroia. Odoovedalo se je sodišče zaslišanju majorja Gagliardija glede tovarniške znamke zaplenjenega orožja ln municije. Jetniški paznik Alojz Cikorija Sledilo je zaslišanje bivšega jetniškega paznika Alojza Cikorije \ bivši Cicuta), ki je priznal svojo krivdo, ker je omogočil obtožencem, da so se v zaporih med Seboj pogovarjali in ker je sprejel denar od družin dr. ščuke in Furlanija. Naslednja priča je odvetnik Luigi Ruzzier, tržaški Zupan, ki je bil poklican, da se izjavi o osebi odvetnika Tončiča. Izjavil je, da je bil Tončič prvi advokat slovenskega rodu, ki je prosil za vstop v pokrajinski sindikat odvetnikov. To tedaj dobljenih informacijah je bil obtoženec sprejet v sindikat kot poštena in korektna oseba. Odvetnik branilec Turola je vprašal pričo o Tončičevih naziranjih, nakar je odvetnik Ruzzier odgovoril, da je Tončič podpiral tesnejše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, in si želel kulturno-politični in moralni napredek Slovencev v Italiji. Tudi župnik Virgilij Sček, bivši poslanec, je izjavil, da je Tončič stremel po italijansko-jugoslovanskem sodelovanju ter j je deloval za duhovno, kulturno in politično uvrstitev slovenske manjšine v politični okvir fašizma. Izjavi, da je srečal Tončiča | drug dan po podpisu italijansko-jugoslovanskega sporazuma na trgu Oberdan in da je Tončič kazal svoje veselje spričo dogodka ter je rekel, da bo zbral skupino Slovencev, s katerimi bo odšel k Duceju in mu izročil spomenico ter se mu predvsem zahvalil v imenu Slovencev za sporazum ter mu predoči! aspiracije Slovencev. Uradnica v Tončičevi pisarni Zaslišana je bila uradnica v pisarni odvetnika Tončiča Marija Abram, ki je služila pri Tonč ču že 11 let ter je izpovedovala o poklicnem udejstvovanju odvetn ka Tončiča in o upravljanju pisarne. Zaslišane so bile nato še razne priče v razbremenitev in obremenitev obtožencev. Po končanem zaslišanju prič je predsednik sodišča prek -nil razpravo, ki se bo nadaljevala v torek zjutraj. Diftlda L'ISTITUTO »EMONA« 8. A. — Isti-tuto Agricolo Immo bili are di Lubla- na, che ha comperato tutte le pro-prieta agrlcdle e forestali degli allo-geni tedesehi emigranti da questa Provi ncia. com preso H bes t ia me, le ma ceh ine e i prodotti del ffondo (lesna da ardere, fieno, granoturco, pata t«, ecc.) diffida ckinnque dall'ac-qnistare detto bestiame e prodotti preso© gli allogeni emigranti, che hanno assunto impegno di non ven-derli direttamente. — Per eventuali acqut*ti. rivolgersi invece all'lstituto »EMONA« in Kočevje. Svarilo DRUŽBA »EMONA« S. A. Istituto Agricolo Immobiliare v Ljubljani, ki je kupila od nemških izseljencev Ljubljanske pokrajine vso poljsko in gozdno lastnino, vključno živino, poljedelske Stroje in pridelke (drva za kurjavo, seno. koruzo, krompir Itd.), svari vsakogar pred nakupom omenjene živine in pridelkov od izseljencev, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali. — Za morebitne nakupe obrnite se na družbo »EMONA« S. A. v Kočevju. NedeljsU* sport: Paskus brez uspeha „Gjačeno" moštvo SK Ljubljane je v nedeljo podleglo stremljivejši in borbenejši enajstorici Marsa Ljubljana, 9. decembra SK Ljubljana je v nedeljo popoldne priredila na svojem igrišču javno tekmo, da bi preizkusila moštvo, ki bi ga bilo s sodelovanjem ostalih klubov mogoče poslati na težavno in odgovorno pot božičnega gostovanja v Padovi, Torinu in Milanu. Nasproti enajstorici mlajših igralcev Marsa, ki jih je vodil Dobrlet, so za barve Ljubljane nastopili: Pilej — Ceglar, Kl ari Čn: k — Pupo. Sla-miČ, UdovČ — Smole. Lah, Žigam, Pepček, Erber. Namesto Pepčka bi bil moral igrati Razbornik, ki pa je bil službeno zadržan. Na papirju se ta postava z majhnimi popravki z Ji morda močna, na igrišču pa se je izkazala s tremi izjemami kot povsem nemogoča. Nobena vrsta, ne napadalna ne krilska, ne obrambna ni delovala vsaj približno sprejemljivo. Vsem igralcem je manjkalo volje, medsebojnega sporazumevanja, starta in odločnosti. Zdi se, da se bo Ljubljana pri takem stanju pač morala predvsem zanesti na svoje moči, čeprav rlsk:ra polom, ki ne bo imel posledic samo za ugled barv SK Ljubljane, temveč za ves slovenski nogomet. Ker je glede na nove vremenske prilike vsako vežbanje na igrišču onemogočeno, pa bi bilo primerno trezno premisliti v sodelovanju z zastopniki vseh ostalih v pošte v prihajajočih klubov, ali je gostovanje trenutno sploh izvedljivo. Zlasti naj se upošteva, da veČina naših mlajših igralcev še nima za seboj težje tekme, ostali pa tudi že leto in pol niso nastopili proti močnejšemu nasprotniku. Marsova enajstorica, ki je zaigrala poletno in z voljo, je prišla v vodstvo že v prvem polčasu po levi zvezi, kar je ostalo do odmora. V drugem polčasu je z Dobrletovim predložkom desno krilo povišalo na 2:0 in kasneje je isti igralec bil še enkrat uspešen. Znižal je stanje Smole na 3:1, nato zvišal zopet Dobrlet na 4:1. Sledila sta dva Lahova uspeha, med njimi tudi enajstmetrovka. Končni rezultat 5:3 za Mars je postavil Dobrlet. Gledalcev se je nabralo še precej, odhajali pa so razočarani, zlasti t sti, ki se ne j štejejo pod nobeno klubsko zastavo in jim je pri srcu le uspeh slovenskega nogometnega sporta. Triestina ponovno na vrha Občuten poraz Juventnsa ▼ Trstu — Roma |e v Bergamu Nedeljske tekme v okviru italijanskega prvenstva niso prinesle pomembnejših presenečenj. Kljub temu pa so rezultati močno vplivali na razporeditev v tabeli. Na vrhu so sedaj z 10 točkami štiri moštva in le razmerje golov odloča mesta posameznim. Z učinkovito zmago nai slovitim Ju-ventusom se je povzpela na vodstvo zopet Triestina (količnik 11:5). Sledi ji Venezia, ki je tesno porazila Genovo (8:4). Na tretjem mestu je Roma (15:8), ki je doma tesno premagala Milano. Drugi manj uspešni tekmeci so se razvrstili takole: Torino 9, Liguria 8, Ambrosiana, Lazio, Genova, Juventua 7, Milano 6, A tal an ta, Livarno 5, Bologna, Napoli 4 in Modena 3. Rezultati v diviziji A so naslednji: v Milanu: Ambrosiana - Llvorno 1:1 (•*) v Rimu: Lazlo - Modena til (1:0) v Genovi: Liguria - Napoli 2:1 (2:1) v Torina: Torino - Bologna 1:0 (0:0) v Trstu: Triestina - Juventua 8:0 (1:0) v Benetkah: Venezia - Genova 2:1 (1:0) v Bergamu: Atalanta : Roma 2:2 (1:1) v Firenci: Ftorentin* - Milano 4:8 (2:0) V diviziji B je bila tekma med Barijem in Pratom ki bi jo morali odigrati v Bariju, odpovedana zadnji trenutek, ker ni bilo odrejenega sodnika. Vodeča Vicenza je gostovala v Savani, oinesla pol uspeha in se se bolj utrdila v vodstvu. Padova je na svojih tleh premagala močno Novaro ln se priključila k skupini vodećih. Fanfulla je v Spezii dosegla samo remia. Po nedeljskem kolu je v vodstvu Vicenza z 11 točkami, sledijo ji s 0 Novmra, Fanfulla, Alessan-dria, Padova tn Bari. Rezultati so naslednji: V Snvosn: Savana . Vftttnsn lil, v Ales-- Udmese 4:2, v Bosta 2:2, v Padovi: Padova - Notara S:Z, v fteggii Emilii: Reggiana - S.ena 1:1, v Pisi: Pisa - Bre-scia 2:1, v Spezii: Spezia - Fanfulla 0:0. Kdor se zanima za hokej na travi! Zaupnik CONl-a vabi vse, ki se zanimajo za hokej na travi, na sestanek, ki bo v torek 16. decembra ob 18.30 v prostorih CONI (Tvrševa la, II. nadstropje). Na sestanku se bo razpravljalo o možnostih sestave prvega hokejskega moštva. Sestanka naj se udeležijo vsi, ki so hokej na travi Že igralj m poznajo pravila igre, kakor tudi tista mladina, ki se želi baviti s to športno panogo. Tisti, ki se zanimajo za hokej na travi, pa stanujejo izven Ljubljane, naj se javijo pismeno in označijo svoje poznanje igre m pravilnikov. V primeru, da v katerem kraju obstajajo skupine, ki že poznajo hokej na travi, se jim še posebej priporoča, da navežejo stike z zaupnikom CONl-a. Tako se bo vse delo v tej športni panogi združilo DVE mednarodni tekmi V nedeljo so v Vratislavi nastopili proti nemški nogometni reprezentanci Slovaki Tekma se je končala 4:0 za Nemce. V Zagrebu pa so sprejeli v goste reprezentanco Niirnberga. Barve Zagreba je branilo celotno moštvo Gradjanskega. Tekma se je končala 3:2 v korist Zagreba. V četrtek so v Genovi odigrali pred štirinajstimi dnevi ob 35. minuti prekinjeno igro med Ligurio in Livornom. Tekma se je končala 4:2 v korist Liguiie, ki si je tako skupno z nedeljsko zmago zelo izboljšala svoj položaj v tabeli. i i.r.mjljl JuuuuuuaaaDDa^ Valeska Veter, rojena Lilleg, stanujoča Medvedova cesta Stev. 5 b opozarja vsled neprestanih zamenjav, da ni identična z gospodično Kordulo ali Vando Vrtter, stanujočo Medvedova cesta štev. 5. Y3DQ3aGuaLjuuuuurjauDDaDoannnr¥ Ljubljana med dvema praznikoma Ljubljana, 9. dejembra Letos so dvojni prazniki redki; včasih so1 meščani pogosteje praznovali po več dni in zdaj se zdi. da so prišli že iz forme. Mehčani so se letos zelo zgodaj zaceli veseliti smučarske sezone in mislili so, da se bodo lahko predajali »beli opojnosti« nedeljo za nedeljo. Zadnje tedne pa ni bilo nobenega pre-grama za praznovanje in meščani so morali doma občudovati gosto meglo in se ve-seliti brezkončnih zimskih noči. V soboto- smo sri obetali, da bomo v ne deljo ujeli vsaj nekaj Močnih žarkov za tolažbo in priboljšek. V soboto popoldne je bilo že prijetno toplo Toda v nedeljo smo lahko spali in čakali na sonce vos dan v posteljah. Zunaj je bilo sncer prijetno toplo, ker je začel pihati močan jug, tako da se je nekaterih polašcalo celo pomladno« razpoloženje in ulice so oživele, kljub Tlačnemu dnevu. Prvi dan praznovanja simo srečno prestali in smo se že sprijaznili s tem, da ie treba včasih praznovati tako na prazno, brez sa-kega sporeda. Zdaj se meščani med prazniki izživljajo samo v kulturnih do^>c'kih; obiskujejo umetnostne razstave in gledališče, doma pa imajo bralne ure. Zdaj tudi ob nedeljah ne zapuščajo več mesta v takšnih množicah kakor nekaj ča-sa jeseni. Si cer jih Vaške kronike«, »Angelina Hi-darja«, .»Sigmovega maščevanja«, »Vodnikov in prerokov« ter številnih drugih del, ki so našla mnogo bravcev in krepko odjeknila po naši domovini, je bil rojen 9. decembra 1881 v Ilirski Bistrici na Krasu in je umrl 18. maja 1938 v Ljubljani, Kjer po neutrudljivem, plemenitem delu za svoj narod počiva na pokopališču pri Sv. Križu. Slava njegovemu spominu! — Ozalj — muzej Zrinjskih ln Franko-panov. Bratje hrvatskega zmaja so doslej na Hrvatskem storili že mnogo, da bi hrvatskemu narodu ln zlasti bodočim poko-lenjem ohranili stare spomenike lz slavnih In junaških razdobij zgodovine hrvatskega naroda. Med drugim so posvečali posebno pozornost znanemu ozaljskemu gradu, ki ga dobro poznajo tudi Ljubljančani, saj so pogosto iz Bele Kratlne. kjer bc bivali na počitnicah. aH ob drugih prilikah pohiteli do tega starodavnega gradi, nad Kolpo. Kakor smo v »Slovenskem Narodu« že poročali, je bil nedavno v Zagrebu za vso Hrvatsko ustanovljen Viteški red hrvatskega zmaja, ki bo nadaljeval hvalevredno delo bivših Bratov hrvatskega zmaja. Novi Viteški red hrvatskega zmaja je z delom že začel ln so se prejšnjo nedeljo mudili na Ozlju njeerovi najvidnejši člani dr. Ivšič, dr. Lamešič, Cank?. Mohr, Munder in Denzler. ki so pregledali stari grad in sklepali, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi ga bodočim rodovom ohranili v čim dostojnejSi in primernejS* obliki. Izvedenci so naposled sklenili, da bodo Iz gradu odstranili vse, kar nima nobene zveze t družinama Zrinjskih Hi Frankopahov. Grad Ozalj bodo takoj pomladi začeli preurejati., tako da bo posta * resničen muzej slavnih hrvatskih plemiče v Zrinjskih in Frankopanov. Potrebna sredstva za vsa ta dela so že zagotovljena. — Matineja rodoljubne lirike v Zagrenil. V nedeljo se je v velikem zagrebškem državnem gledališču vršila svečana matineja rodoljubne lirike, ki jo je priredil odbor književnike* Matice Hrvatske, po tetini sotrudnikov znanega književnega mesec- LDUBLDANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16.. 18.15, ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30 16.30 in 18.30 KINO -VL.A ii( -\ rmVLA&APS iZ-4i Velefllm o burnem življenju in ljubezni slavnega, a nesrečnega slikarja. imedfo Nazzan - Ciara Calama) — B-_ • strice Mancini itd. iUNU SlAMiA lELJ^HJ.N Z . Benjamino Gigli in Kirste Heiberg Daleč je moja ljubezen (iloboka in čustvena ljubezenska tiran1 — đveh umetnikov. KINO UNHI.N l'tLtlO.N U-li ItaJnovejSt veiefilm slovite Krvava roža <;eorges Flamant Paul Amiot Camillo Ipolloni nika >Hrvatska revija«. Pesmi, Ki so Jin recitirali zagrebški gledališki igralci, prvaki hrvatske drame, predstavljajo novejšo hrvatsko liriko od Cesarica naprej. Režija je bila v rokah znanega strokovnja-ka dr. Branka Gavelle. posebno zanimanje pa je zbudilo zborsko recitiranje nekaterih pesmi, ki so ga izvajali učenci zagrebške igralske šole. Cisti dobiček prireditve, ki je bil iz razumljivih razlogov precejšen, je bil namenjen za podporo nepreskrbljenih in za hrvatsko zimsko pomoč. — Prihranki srbskih delavcev v Nemčiji. Od začetka septembra tekočega leta so poslali v Nemčiji zaposleni srbsk: delavci domov 9.935.251 din. — Centrala za perutnino v Zagrebu. V Zagrebu je bila ustanovljena zadruga za rejo perutnine in divjačine. Izvršni organ je poslovna centrala za perutnino in divjačino. — Izmenjava tlsocdinarskih rmnkoveev v Srbiji. Srbska Narodna banka je pri zamenjavi jugoslovenskih tisočdinarskih bankovcev v nekaterih primerih te bankovce pridržala in izdala lastnikom potrdila. Protivrednost pridržanih bankovcev bo izplačana naslednjim lastnikom potrdil: 1. Lastnikom, ki so bili od začetka vojne naseljeni v mejah sedanjega ozemlja vojaškega poveljstva Srbije in ki so predložili bankovce v zamenjavo do določenega roka < v Beogradu do 21. junija, drugod pa do 11. junija). 2. Lastnikom potrdil, ki so kot begunci predložili bankovce v zamenjavo najpozneje do 15. avgusta. — Kulturna pogodba med Hrv»t*ko in Bolgarijo. V Sofijo sta prispela bolgarski zunanji minister dr. Lorkovič in pravosodni minister dr. Puk v spremstvu prosvetnega ministra, da podpišeta kulturno pogodbo med Hrvatsko in Bolgarijo. V Sofiji so priredili hrvatskima ministroma svečan sprejem. Kulturna, pogodba je bila podpisana včeraj dopoldne. Hrvatska ministra sta bila sprejeta tudi pri carju Borisu. V Sofiji odnosno v Bolgariji ostaneta do četrtka. — Nova grobova. Višjega tehničnega svetnika ing. Frana Emmerja je zadel hud udarec. Nenadoma mu je umrl edini sin ing. mont. Fanouš Enimer. Njegove zem-ske ostanke prepeljejo jutri ob 11. v Kranj kjer bo ob 16. pogreb. — "Ugledna rodbina arh. Zupana je izgubila hčerko abituri-jentko Eci Fedoro. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz kapelice Sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnikoma blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Iz LfcMjane —lj Lrmrli so v Ljubljani od 28. novembra do 4. decembra, šenk Aleš, 71 let. delavec, Prime Ana, roj Varoga, 59 let, vdova dninarja, Kiauta* Franc, 72 let, trgovec m posestnik, Kovic Boris Ivan, 19 let, trgovski pomočnik, Dietz Anton, 73 let. poštni inspektor v p., Peterca Anton. 44 let, delavec. Župančič Marija, roj. Zamljen, 71 let. vdova ravnatelja drž. pravobranilstva, Kon-čina Ivan, 86 let. železničar v p., Lepr.ša Andrej, 85 let. policijski nadzornik v p., Pokovec Franc, 74 let, cestar v p., šenk Marija Vera, 6 mesecev7, hči mizar, pomočnika, Gaspari Anton, 69 let, drž. cestni nadzornik v p., Vertačnik Ferdinand, 73 let. zasebnik, Pančur Anton, 76 let, kroj. pomočnik, Talan Marija, roj. šerbec, 32 let, žena čevljarja, Kušar Julijana, 73 let, služkinja. Weiss Božo, 27 let, gojenec drž. konzervatorija, Meden Viktor, 65 let, veletrgo-vec in Industrijalec, Pogorelec Vida, 3 leta. hči policijskega stražnika, Kompare Peter, 72 let, poštni poduradnik v p. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Baumgarten Alber-tina, roj. Thurman, 83 let, zasebnica, Ko-vačič Vera, 19 let, hči sluge, Frezelj Luka. 61 let, dninar, Handler Jože, 66 let, posestnik, Koblarje pri Kočevju, Agnič Marija. 62 let, žena posestnika. Tuševi dol, obč Talci vrh pri Črnomlju, Bajec Štefka, roj. Beber, 33 let, žena železni "arja, 2nidaršič Ivana, 58 let, žena posestnika, Kompolje pri Kočevju, Frank Marija, roj. Marinčič. 84 let, vdova jetn. paznika, Jan Jakob, 37 let, trgovec, Trtnik Alojzij, 27 let, sin pc-sestnice. Sostro, obč. Dobrunje, Jančič Vladimir, 8 mesecev, sin sprevodu, cestne železnice, Hribernik Uršula roj. Obed, 72 let. dninarica. —lj Nega nog! Dosti nogavic ste že potrgali! čas je, da si odstranite pokvarjene nohte brez bolečin v kopališču »SLON«. Dekani C. 567/n Iz Spodnje štajerske — Spodnja Štajerska za zim«ko pomoč. Javni zbirki za zimsko pomoč, prirejeni na Spodnjem štaierskem 25. in 26. oktobra sta vrgli 242.056.75 mark. Od tega odpade na celjsko okrožje 84.222.64 mark. na ljutomersko 18.334.86. na Marihor-podeželje 40,487.33. na Maribor mesto 63.698 71 in na ptujsko okrožje 35 313.21 mark. Na vsakega prebivalca pa odpade povprečno 051 RM. Javna zbirka prirejena 9. novembra, je vrgla 119.400.99 mark. Celjsko okrožje Jo dalo 29.655 *5. ljutomersko 5.484.77. Ma-ribor-podeželje 34.82«.42. Maribor mesto 23.836.26 ln ptujsko okrožje 25.596.28 mark Vsaka spodnještajerska hiša je darovala prt tej zbirki povprečno nekaj nad eno marko. — Dragocen zgodovinski dokument v-njen Ptuju. Ko je 1. 1376 nekdo po nnroč-lu mestnih porotnikov mesta Ptuja znpisni mestno pravo, ni slutil, da je ustvaril s tem dokument, M Ho največjega pomena ne samo za Ptuj, temveč tudi za pravno zgo- dovino juznonemških mest obče. »Ptujsko pravo«, M obravnava v uvodu ln 195. členih malone vsa področja mestnega pravosodja, spada med najbogatejše doslej znane južnonemške mestnopravne zabeiežbe. Ta dokument opredeluje položaj mesta glede na gospode mesta in se peča z vrsto problemov, nanašajočih se na obrt in trgovino ter s kazensko ln civilnopravnimi do-dolcčbami. prinaša mnogo važnega gradiva o takratni mestni upravi in policiji, o pravicah in dolžnostih mestnega sodnika in mestnega sveta itd. Po zaslugi političnega komisarja Ptuja Fritza Bauerja le dobil Ptuj fotografsko kopijo tega. v kn izniči v VVolfenbuttelu shranjenega dragocenega dokumenta. Ministrski predsed'i«? Braunschvveiga Klagges je osebno izročil kopijo »Ptujskega prava« ptujskemu županu Josefu Wresnigu. Izročitev je btla združena s svečanostjo, ki so ji prisostvovali zastopniki politične oblasti in mesta Ptuja. — Novi grobovi. V mariborski bolnici je nenadoma umrla soproga znanega mariborskega zdravnika dr. Josipa Majcna Hil-da. Podlegla je pljučnici. Njene zemske ostanke so prepeljali v graški krematorij kjer so bili v soboto vpepeljeni V Studencih pri Mariboru je umrla posestnlkova soproga Antonija Kalloch, stara 64 let. Smrtno se je ponesrečil 581etni Franc Bak iz Krčevine pri Mariboru. V Mariboru so umrli: mizarjeva žena Rozalija Stupan, stara 71 let. bivši pek Ludvik Gfinzer, star 75 let. delavčeva žena Ivanka Ledinek, stara 75 let ln upokojeni nadsprevodnik Josip Kocbek, star 74 let. — DrugI simfonični koncert v Mariboru. V mariborskem mestnem gledališču bo dre-vi drugi simfonični koncert v letošnji jesenski odnosno zimski sezoni. Dirigiral bo prof. Hermann Frisch, kot solist pa nastopi njegov učenec dr. Roman Klasinc. Prof. Frisch je znan kot skladatelj. V Mariboru vodi že več let nemško glasbeno življenje. — T očaj nonSkrca R^ečeg-a krlSa v Slovenski Bistrici. V Slovenski Bistrici Je bil prirejen že drugi samarijanskl tečaj nemškega Rdečega križa, ki ga poseča 56 tečajnikov. Tečaj vodi asistent dr. Schuster. — Nov vodič po Ptuju. V založbi W. Blanke v Ptuju je izšel nov vodič po Ptu- j ju. Založila ga je Štajerska Domovinskn zveza. Vodič prinaša tudi kratko zgodovino Ptuja, ki jo je napisal univ. prof. dr Balduin Saria. Lična knjižica je tudi lepo J ilustrirana. — Dobrodelni koncert v Celju. Nemška vojaška godba je priredila v soboto zvečer j v veliki dvorani Nemškega doma koncert v korist zimske pomoči. Obisk je bil zelo velik. tor j a Medena 100 lir; g. Ivan Gregor c, trn-letrgovec v Ljubljani, v počastitev spomin* pok. g. Andreja Sarabona 500 lir; rodbin* Hinterlehner iz Ljubljane v počastitev spomina pok. dvornega svetnika Polca 100 lir. Plemenitim darovalcem najlepša hvala. Dogoni goveje živine Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi T prihodnjem tednn te-le dogone za klavno živino: , v torek, 16. decembra v Novem mesto, v torek. 16. decembra v Mokronogu v sredo. 17. decembra v Žužemberka, v sredo, 17. decembra v Stični. »Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino«. Zaklad v blazinici Neka delavka iz Goesthachta v Nemčiji je kupila od svoje tovarišice za 3 marke na dražbi blazinico, kakršne imajo ljudje navadno na divanih večinoma samo kot okraske. Ko io ie pa doma razparala, je našla v nji cel zaklad — zlato damsko uro z verižico, zlato zapestnico, zlat poročni prstan, dragocen prstan z briljanti, zlat obesek, iglo z biserom in dva cekina po 5 mark iz leta 1S55. Moderni Ahasver Približno pred 20 leti je sklenil Francoz Arlain Gerbault obrniti civilizaciji hrbet, Preskrbel Si je dobro jadrnico in se napotil z njo po svetu. Niosrovi prijatelji in znanci so mu odsvetovali vožnjo po morju z jadrnico, češ, da je nevarna. Mož se pa ni dal odvrniti od svojega sklepa. Na potovnniu je napisal več potopisnih člankov in večkrat se je vrnil domov, ker pa nikoli nI ostal doigo Nedavno je prispel 3 svojo jadrnico v Tanger. Ni pa bil več sam. Spremljal ga je samotarski Švicar, ki mu je pomagal krmariti po morju. Najbolj a« je Gerbault proslavil z vožnjo čez Atlantski Ocean, ki ga ;e prevozil s svojo "«3-tonsko jadrnico v 142 dneh. Rdeči križ poroča Pisma naj dvignejo: Arnež Marija, Drčar Nestel, Eleršek Iva, Fajon Terezija, Stare Miloš, Fideršek Jakob, Kaian Antonija, Kalin Fanika, Lupjehovec Jovanka, Mur-šito Anton, dr. Milka Meršol, Pećar Filip, Pipan Franc, Rasberger Pavel, Senekovič Helena, Tavželj Jože, Ude Lojze, Ukmar Silva, Vidmar Tončka, Vilar Venčeslav. V tajništvu naj se zglase: svojci Snoja podpukovnik, Mandič Stanko, carinik, Djordje V. Vučevič, bivši pešadijski podporočnik Kokot Rudolf, bivši podporočnik, svojci Rebolj Silve, Visenjak Milena, Lin-dič Ana, TomaČevo 54, svojci vojnega ujetnika Stonimira Milosavljeviča, Rudolf Marija, Podgoršek Marija, Pepca Skrbeč, Ve-koslav Pengal, fin, podpregl., Edgar H. Salomon, Johanna Scheider, svojci vojnega ujetnika Fele Luke, Skerjanc Marija, rojena Anžič. Poizvedovalnemu oddelku so darovali: 150 lir g. Skrbeč Friderik iz Ljubljane; neimenovani 50 lir; rodbina Gričar Ivana' je darovala 100 lir namesto cvetja na grob pokojnega g. Andreja Sarabona; 50 lir je darovala ga. Zidan Ivana iz Stopanje va- la lampada di quaFita prodotta nello stabilimento di Milano delta TUNGSRAM ELETTRICA IT ALI AN A S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A. TUNGSRAM SI. Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, so darovali: g. dr. Anton Svigelj, odvetnik v Ljubljani, v počastitev spomina pok. dr. Ivana Prem rova 100 lir; ing. Joško Kobi namesto venca na grob pok. g. Vik- HALO! Dobro plačamo rabljen nikelj, cinaste krožnike, gumo in razne steklenice. — METALI A — Gospo-3vetska cesta 16. Telefon 32-88. 1993 KONCERTNO VIOLTVO vredno 2000 lir — zamenjam za dobro kolo. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1995 GR ADO Pensione volendo ristorante grande giardino posizione ridente 2 minuti entrata spiaggia 21 stanze, letti 41 tutti i conforti cedesi in conduzione. — Rivolgersi sig. Pension, po želji restavracija, velik vrt, sijajna lega, 2 minuti od vhoda na plažo. 21 sob, 41 postelj z vsem komfortom — oddajamo v zakup. — Obrniti se na gosp. C A R L O SALV1NI, G R A D O M A L i OGLASI ZAVESE za zatemnitev po najnižji ceni — stalna v zalogi E. Zakrajšek, tapetnlk Ljubljana, Miklošičeva cesta stev. 34 — telefon 48-70. POHIŠTVO po naročilu tn vse vrste stolov izdelujem Politiram oprave Id izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana. Breg 14. 1063 POZOR! Na zalogi Imam rabljene čevlje, otroSke galoSe in moške površnike. - Sprejemam vsa popravila — tudi gumijaste obutve. — Klavžer, Vošnjakova ulica 4. 1998 VIŠNJEVA tN PORDEćELA KOŽA je znak bolezni in zastale krvi. 2 rednim uživanjem »Ambroževe medice« uredite ln pospešite krvni obtok. Pristno dobite le v MED AR-tO. — Ljubljana, židovska ulica 6. 1992 pacchi postal; urge ti NUJNI POŠTNI PAKETI giuiigono a destinazione contemporaneamente aH« corri-spondenze per espresso impostate nello stesso cfiorno ed alla stessa ora. Sono accettati da e prr tutte le 1 očali ta del Regno e delle Colonie italiane. lian no corso ooi treni di-retti e direttissimi. Sono recapitati a domicilio per espres-90 snbito dopo l'arrlvo a destinazione. dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma, oddana na posti fotega dne in ob Isti uri. — Sprejemajo jih ▼ všefi krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. — Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlakl. Na dom se dostavljajo najhitreje, takoj, ko dospejo v namenjeno postajo. Biran 4 »SLOTINSEI KAROD«,««* i. a*eemnr* »41« Bio*. 283 Novi ljubljanski proračun: mestni zaklad 39397-291 L, z lanskim letom znaša 14 % podjetja 25*095*326 L — Zvišanje v primeri Ljubljana. 9. decembra V soboto so na magistratu razgrnili osnutek novega proračuna mestne občina, da si ga meščani ogledajo. Letos je moral biti osnutek izdelan prej. ker se proračunsko leto po novih predpisih krije s koledarskim letom. Zato je bilo tudi letošnje proračunsko leto krajše, ker traja od 1. aprila do 31. decembra. Prihodnje proračunsko leto bo torej polno, tri mesece daljše od sedrnjega. Na to se moramo ozirati predvsem pri presoji osnutka novega proračuna; zvišanje novega proračuna bi se nam sicer zdelo nesorazmerno. Da je primerjava med novim in sedanjim proračunom lažja, so proračunani tudi zneski starega proračuna v lire. Toda na prvi pogied ni razvidno, da staro in novo proračunsko leto nista enako dolgi in zato opazimo najprej, da osnutek določa skoraj povsod zneske od zneskov sedanjega proračuna. Razumljivo je. da bo moral biti novi proračun višji od sedanjega že zaradi spremenjenih mezd in cen. toda razlike gredo v veliki meri na račun daljšega proračunskega leta. Osnutek novega proraču na se deli na enaka poglavja kakor letošnji proračun, v glavnem na dva dela. po sebej na proračun mestnega zaklada in na proračun mestnih podjetij.. Priključeni so še specialni proračuni, n. pr. 6° o obligacijskega gradbenega posojila. Proračun mestnega zaklada se deli na dva dela: na osebne izdatke in posebej na stvarne izdatke, odnosno dohodke. Osebni izdatki proračuna mestnega zaklada so proračunani na 10.809.616 L V isti namen je bilo v sedanjem proračunu odobreno 6,955.576 L, ali 3,754.040 L manj. približno tretjino. Pomisliti moramo seveda, da bo novo proračunsko leto za četrtino daljše; dejansko bodo torej osebni izdatki mestnega zaklada le za dvanajstino višji kakor letos. Da osebni izdatki niso večji, si moramo razlagati predvsem, da niso še določeni zvišani prejemki mestnih uslužbencev. Toda upoštevati je treba, da je za zvišanje plač uslužbencev vnesen v proračunsko rezervo znesek poldrug milijon lir. Osnutek določa za prejemke uslužbencev 8,741.005 lir. V sedanjem proračunu je bilo za isti namen odobreno 5,607.180 lir (razlika 3,133.824). Za pokojnine je določeno 1,818.238 L (578.919 L več kakor v sedanjem proračunu) in za osebne nagrade in doklade 70.994 L (20.877) več. Iz naslednjega pregleda stvarnih izdatkov so razvidna zvišanja, odnosno znižanja zneskov v primeri z letošnjim proračunskim letom. Osebni in stvarni izdatki so proračunani v osnutku novega proračuna na lir 39.397.291, v sedanjem proračunu so pa bili odobreni v znesku 26,079.240 L; zvišanje torej znaša 13,318.051 L. Med stvarnimi izdatki je določeno največje zvišanje za socialno skrbstvo, skoraj za 100°/o. Zvišanje gre predvsem na račun mladinskega skrbstva. Iz pregleda stvarnih izdatkov tudi sprevidite večje zvišanje v naslovu za obče upravno oblastvo Tu je treba upoštevati predvsem večje izdatke za uradne prostore in da so izdatki za pisarniške potrebščine za vse leto precej večji kakor le za devet mesecev. Pozabiti ne smemo, da v novem proračunu znatno narastejo izdatki za kurivo; ti izdatki so bili v sedanjem proračunu mnogo manjši, ker so izpadli glavni zimski meseci. Razumljivo je pa seveda tudi, da je zdaj kurivo dražje. Opazili ste. da so manjši le izdatki za finančno stroko. To si je treba razlagati s tem, da so v sedanji proračunski dobi morali plačati anuitete mnogih posojil za 12 mesecev, ne le za tričetrt leta. V splošnem ne zasledimo nikjer pri posameznih poglavjih proračuna nesorazmernega zvišanja, zato tudi skupni povišek proračuna i mestnega zaklada ni tako velik, kakor se , zdi na prvi pogled, zlasti če računamo, da bo novo proračunsko leto daljše. Ce sešte- osnutek sedanji proračun več ali manj Obče upravno oblastvo .... 2,729.983 1,502.241 + 1.227.741 Osebna in imovinska varnost . . 1,215.619 902.671 + 312.948 Narodna prosveta ...... 1,476.917 836.340 + 640.577 Finančna stroka ....... 4,001.552 4,146.473 — 54.922 Gradbena stroka....... 5,707.117 4,414.936 + 1,292.181 857.023 456.855 + 400.168 4,578.460 2,555.170 2.023.290 Trgovina, obrt, industrija . • • 122.777 51.918 + 70.869 Občinsko gospodarstvo .... 2,801.759 1,884.758 + 917.021 Stipendije, subvencije, podpore 1,706.454 1,200.525 + 505.929 Kmetijstvo, živinoreja, vrtnarstvo 581.332 311.630 + 269.702 558.682 261.149 297.533 Proračunska rezerva . . • ■ . 2,260.000 570.000 -r 1,690.000 Stvarni izdatki skupaj .... 28,687.000 19,123.664 •f 9,564.011 jemo zneske obeh glavnih delov proračuna, mestnega zaklada in mestnih podjetij, vidimo, da znašajo skupni izdatki 64,492.617 lir. Skupni, izdatki sedanjega proračuna bi pa znašali, če bi bilo proračunsko leto dolgo 12 mesecev, približno 56,5 milijona lir. Iz tega sprevidimo, da bo novi proračun zvišan le za okrog 8 milijonov lir Glavni dohodki mestne občine so razen doklade na državne neposredne davke in občinskih davščin trošarine m uveznine. Tudi pri zvišanju novega paoračuna sta prišli predvsem v poštev trošarina in u vozni na. Doklada na državne davke ostane bOodstčrtna, znašala bo 3.617.300 (v sed. proračunu 3.676.500). Občinske davščine, takse in pristojbine bodo dale 10.18 mrl. L (v sedanjem proračunu 8-54 mil.). Gostašcina do znašala 1.3° mil. L (1.05 mil.), kanalska pristojbina 1.12 mil. (1.2 mili.), mestna elektrarna bo prispevala za uporabo javnega sveta i.600.375 L (v sedanjem proračunu 1.200.280 L), dohodki na račun vodoneršči-ne so določeni na 70.000 L (50.000). cionos za večjo porabo vode na 1.046.500 (707.370) takse od prenosa nepremičnin 500.000 (54 i tisoč), prirastka rine 250.000 (256.00*")), najemnine mestnih hiš bi pa naj daSe 1.15 mil. L (0.84 mil.). Dohodki trošarin, »rvoz-nin in izredne trošarine so proračuaani na 18,192.078, medtem ko v sedanjem Drcra čunu znašajo le 8,579.450 L; bili bi naj torej višji za 9.612.628 L. Od teh sikupnih dohodkov odpade na trošarine ll.o62.078 L. na uvoznino 5.687.000 in na izredno trošarino 843.000 L. Med mestnimi podjetji ima največji proračun elektrarna Izdatki (kakor dododki) so proračunani na 11,098.700 L. v sedanjem proračunu so pa odobreni v znesku * milijonov 39.948. tako znaša zvišanje 4/158.75I L Proračun plinarne znaša 4,155.956 L m je za 1.221.988 L višji kakor v tem proračunskem letu. Tramvajsko podjetje bo melo 6,399.361 L izdatkov (letos 4,291.772) ab 2,107.588 L več kakor v sedanjem prorr.Ču nu. Proračun mestnega pogrebnega zavoda znaša 843.982 in je za 195.659 L višji jd sedanjega. Izdatki klavnice so določeni na 1,559.186 L (letos 1,299.460) ali 259.725 več. Proračun mestne pripreme znaša 883.'193 L (letos 669.141) in mestne zastavljalnice 154.748 (113.478). Proračuni mestnih podjetij znašajo skupaj 25.095.326 L. Izdatki so uravnovešeni z dohodki. Kakor navadno, se tudi novi proračun ne bo najbrž bistveno razlikovali od osnutka, tako da nam osnutek kaie zanesljivo sliko odobrenega novega proračuna, Morski prašiček v službi znanosti Med zelo redkimi domačimi Živalmi je tudi on prišel k nam iz Amerike Samo dve domači živali sta prišli k nam iz Amerike — puran in morski prešiček. Turško raco in lamo komaj lahko prištevamo k njima. To je pač presenetljivo malo za del sveta. Pa tudi teh živali niso ukrotili ne udomačili belokožci, temveč Indijanci. V primeri z domačimi živalmi starega sveta: govelom, prašičem, konjem, oslom, vel-blodom, ovco, kozo, petelinom, gosjo, raco, golobom, mačko, sviloprejko in čebelo, je Amerika pač zelo siromašna. Američani niso izpremenili človeških kultur in oblik gospodarskega življenja. Puran se ceni vsaj kot dobra praznična pečenka. Indijanci so sicer jedli tudi morske prašičke. V Evropi so pa te živalice le redko služile človeku za hrano. Popotniki so jih prenesli kot igračo za otroke iz Peruja ali Paragvaja. Baje je dala prav ta nedolžna živalica francoskemu filozofu Descartesu povod za njegovo stališče, da živali nimajo duše. še Bufion pravi, da so te živali podobne avtomatom, urejenim za razmnoževanje. In res ima lahko morski prašiček mlade že ko je star komaj 4 mesece in pol. čeprav doraste šele po devetem mesecu. Ime prašiček nam postane jasno, če pogledamo belega morskega prašička od zadaj. Repka sicer nima. način njegovega premikanja po trebuhu pa močno spominja na naše prašiče. Poleg tega pa morski prašički tudi krulijo nekako tako, kakor naši prašiči. Po svoji spretnosti so morski prašički kot glodavci močno podobni velikim mišim. Udomačeni morski prašiček ima debelo in težko glavo, tako da raje pobira bilke in liste kar s tal. Morski prašički so zelo ljubke živalice in človeku, zlasti otrokom služijo dobro za zabavo. Nežni po naravi ne uporabljajo svojih zob proti človeku, ki lahko počne z njimi kar hoče. Znanosti so storili morski prašički veliko uslugo, saj lahko učenjaki poljubno preizkušajo na njih strupe in serume. Na njih so lahko zelo dobro proučevali tudi križanje ras. Potom križanja je nastala cela vrsta morskih prašičkov, ki se razlikujejo med seboj zlasti po barvi dlake in oči. če križamo udomačene morske prašičke z divjimi, dobimo zopet dlako lepe rjave barve. Živali, ki so bili njihovi predniki skozi stoletja v kletkah ali stajah, lahko postanejo v svojih težnjah in kretnjah avtomatične, zlasti, če jih redi človek samo zaradi njihove lepote. Tako se nam pokaže morski prašiček kot živa igrača. Motil bi se pa, kdor misli, da je morski prašiček zabit. Nasprotno, svojega gospodarja razlikuje od tujega človeka in mu kaj rad zakruli v pozdrav. Najdaljše ljubavno pismo Najdaljše ljubavno pismo je bilo napisano sredi 16. stoletja. Napisal ga je neki plemič na dvoru angleške kraljice Elizabete. Pismo je obsegalo 400 strani in namenjeno je bilo neki dvorni dami. Na vseh 400 straneh je obravnaval plemič ljubezen. Morja iz safirov V vladarski zakladnici v Teheranu je shranjen najdragocenejši in najzanimivejši zemljevid. Kontinenti in otoki na njem so označeni z mozaiki iz samih smaragdov in rubinov, široki pasovi iz safirov označujejo morja, ekvator in meje Irana so pa označene z vrsto demantov. Krokodili so oblegali filmsko ekspedicijo Iz Tajlanda poročajo, da se je napotila pred meseci švedska filmska ekspedicija pod vodstvom ge. Ingar Arvad v zad'ijo Indijo, kjer je hotela izdelati film iz živalskega sveta. Svoje delo je morala pa zaključiti še preden je bilo končano. Nekega dne so člani H?kspcd£eije veslali starem čolnu čez reko, pa jih je napadel velik trop krokodilov. V naglici so se rešili na pečine, vsi aparati in posnetki so pa odplavali po vodi. Tri dni in tri noči so jih krokodili oblegali na pečini. Končno so ! prispeli domači ribiči, ki so jih prikl'cali Iobleganci s streli in signali, šele z njihovo pomočjo se je posrečilo krokodile T.re-gnati. Impresa comunale pompe funebn Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana t Solnce naše sreče je zatonilo za vedno Umrla nam je naša vroče ljubljena Eci Fedora Zupan Horoskop za tekoči teden od 8e do 14* decembra 1941 ~~ Tranziti planetov s Soncem ob rojstvu Ljubljana, 9. decembra Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Srca vam bodo zagorela ko kresovi, vendar se čuvajte, kajti na sebi naklonjena Venera je v opoziciji s Plutom. Treznost naj ohranijo zlasti rojeni v prvih dneh znamenja. Saturn in Uran ovirata napredovanje rojenih v zadnjih dneh znamenja. Rojeni med 20. februarjem In 20. marcem v Ribah: Močna mešanica aspektov povzroča negotovost in nemir, vendar ni nevarnosti, kakor ne škodi zdravilo, čeprav nima prijetnega okusa. Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Rojeni pred 5. aprilom lahko upajo na znatno zboljšanje, kajti štirje planeti obetajo dobro. Sredini rojstev pa prinaša Mars še vedno gorje. Rojeni med 21. aprilom in 21. majem v Biku: Ta teden tako. kakor v napovedi za rojene v Vodnarju, razen prav redkih razlik. Rojeni med 22. majem in 21. junijem v I>vojčkih: Slabi aspekti Sonca. Jupitra in Merkurja povzročajo živčno vznemirjenje in ovirajo kupčijske sposobnosti. Rojeni med 22. junijem in 21. julijem v Raku: V splošnem nevtralno, le Mars je neprijazen in ubija dobro voljo. Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Največ uspehov se obeta rojenim v sredini znamenja. Rojeni v prvi in zadnji tretjini pa bodo morali premagati razne težkoče. Rojeni med 24. avgustom in 23. septembrom v Devici: Slaba mešanica raznih aspektov! Zaradi tega ravnajte pametno po svojih najboljših sposobnostih. Nalogo, ki jih imate opraviti, so sicer kočljive, toda lepe in častne. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Pet planetov vam prinaša mnogo dobrega, naj bo stanje sedaj kakršno koli. Ni pa ugodnih aspektov za zdravje in ugled. Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Nič dobrega ne kaže ta teden, najmanj pa za družabno življenje. Rojeni med 24. novembrom in 22. decembrom v Strelcu: Slabe posledice kritičnih aspektov v zadnjih tednih prav polagoma izginjajo in težko so dosegljiva sredstva za zroljšanje položaja. Obenem obstoja šc velika možnost za nove neprilike. Dobro pa kaže za družabno življenje. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Približno tako, kakor za rojene v Strelcu, toda še nekoliko bolj kritično. Nastanek sovraštva je posebno nevaren za one, ki so rojeni med 1. in 10. januarjem. Vsi incidenti imajo lahko dolge posledice. B. K. Po lestvah v gorsko vas Nad Louche les Bains v Švici slovi vas Albin en s svojo posebnostjo, kakršne ne najdemo nikjer drugod na svetu. Edina pot do tega gorskega gnezda vodi po lestvah, naslonjenih na strmo pečino. Kdor hoče priti v to gorsko vasico, mora pač računati z nevarnostjo in precejšnjim naporom, ker so lestve privezane nai 100 m globokim prepadom. Starejši vaščani sploh ne hodijo več od doma, ker ne morejo plezati po lestvi, samo mlajši krepki možje hodijo dan za dnem po lestvah dobi in gori ter nosijo tudi tovore. MED PRIJATELJICAMI Letos sem rekla že petim moškim: >Ne!« — Tako? Kaj so te pa vprašali? abiturijentka Hčerko edinko bomo položili k večnemu počitku v sredo, dtte 10. t. m. ob \£> 4. uri popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. decembra 1941. Mamica MIRA — oče IVAN arh. ZUPAN za vse sorodstvo •t ■ . Impresa eomunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana WsEBk V neizmerni žalosti naznanjamo, da je nenadoma preminul naš up in naša nada, naš edini sin in brat, gospod Ing. inont. Fanouš Emmer Truplo našega ljubljenega, nepozabnega sina se blagoslovi v sredo, dne 10. decembra 1941 ob 11. uri na 2alah — kapela sv. Nikolaja — v Ljubljani in prepelje v Kranj, kjer ga položimo ob 16. uri v domačo grudo. KRANJ, dne 4. decembra 1941. K L m Ing. FRAN EMMER, višje tehn. svetnik, oče ANICA, roj. ŠAVNIK, mati — AND A, sestra Brez posebnega naznanila PROKLETSTVO 93 DEMANTA Roman. — Nič novega. — Kaj pa potnik? — Nobenega potnika ni. — Pač, pač___zagotavljani vas, — Pregledal sem ladjo od vrha do tal in od konca do kraja. Lahko vas zagotovim, da ste vi in vaša gospa edina potnika na tej ladji. Pickmann me je motril z nemirnimi očmi. Ali je mislil, da lažem ? Morda mi pa ni zaupal. — Dragi moj Colombo, — je dejal, — saj veste, da sva jaz in moja žena vaša prijatelja. Pripravljena sva na vsako žrtev, da zagotoviva vam in vaši rodbini bodočnost. Govorite z menoj odkrito, saj sem vaš prijatelj. Ne bojte se, z menoj lahko govorite odkrito. Vem, da je kapitan Ross vaš gospodar in da ste mu dolžni poslušnost, toda ta človek nikoli ne stori za vas tistega, kar sem pripravljen storiti jaz. Plačuje vas zelo slabo, izkorišča vas. Pickmann je obmolknil, ker ni mogel najti primernih besed. Toda čez nekaj časa je nadaljeval: — Ne smete se obotavljati, če gre za izbero med menoj in kapitanom. On je vaš gospodar, jaz sem pa vaš prijatelj. Povejte mi odkrito, vse po pravici in prisegam vam, da nikoli ne izdam tega, kar mi boste zaupali. Kapitan je vam prepovedal govoriti, kaj ne? — Zagotavljam vas ... — Da, da, on je vam prepovedal govoriti, on je vas zastrašil, grozil je vam, toda vam se ni treba ničesar bati Vse mi lahko odkrito poveste. Lahko mi poveste, da je še en potnik na ladji. To mi je sicer vseeno, toda spoznati ga hočem. — Častna beseda, da se nihče ne skriva na ladji. Bili ste napačno informirani. Ali pa je vas hotel nekdo zastrašiti. Ne vem pa, kaj naj bi ga napotilo k temu. Zdelo se je, da je Pickmann ves zbegan. — Dobro,, toda prepričali me niste, — je za-mrmral. — Obžalujem. — In vendar ste še vedno moj prijatelj, kaj ne? — Mar morete dvomiti o tem? — In če bi slučajno zvedeli, da se nekaj pripravlja proti meni, upam, da bi me pravočasno obvestili o tem. — To vam obljubim. — Dobro, Colombo, hvala vam. Vidim, da ste poštenjak in da se lahko zanesem na vas. Odprite oči in prisluhnite, kaj se govori. Sporočite mi vse. Beseda, ki bi bila za vas brez pomena, utegne prinesti meni dragoceno vest. Pozneje boste to razumeli. Več vam zdaj ne morem povedati. Pri teh besedah je imel Pickmann solze v očeh. Priznam, da se mi je smilil, toda svojega trdnega sklepa nisem več mogel spremeniti. Igra se je bila pričela, adute sem imel krepko v rokah in zdaj je šlo za to, da bi ne izgubil poguma. Še preden mine teden dni, bom gospodar položaja, sem si mislil. XVTL Hud udarec Ne vem več, koliko milj smo bili oddaljeni od Kanarskih otokov, ko je začela naša ladja nekega jutra kaj čudno »plesati«. Odprl sem okno svoje kajute in jel opazovati morje. Zapihal je bil močan veter. Obzorje se je vedno bolj temnilo. Zdaj pa zdaj se je med oblaki zabliskalo. Z belimi pegami pokriti valovi so postajali vedno večji in morska voda je dobivala temno barvo. Bližala se je nevihta. Kmalu je zatulil veter, potem je pa zabučal kakor ogromne orgije. Valovi so se dvigali vedno bolj in udarjali na vso moč ob našo ladjo. Zaprl sem okno, skozi katero so pljuskali v ka-juto valovi — To bo hudo, Colombo,, — je dejal za menoj stoječi Zanzibar — To videti takoj. Na krovu so se začuli nagli koraki in glas kapitana Rossa, ki je na vso moč kričal, da bi mornarji slišali njegova povelja. Ladja je poskakovala in se premetavala liki riba. Da bi ohranila ravnotežje, sva se morala z Zanzi-barom oprijemati sten. Zanzibar, ki je plul že več let po morju in preživel že mnogo viharjev, se je smejal kakor otrok in ponavljal venomer: — To videti, Colombo___to biti kmalu lep fox- trott Z Zanzibarom seveda nisem delil veselja, temveč sem se v strahu vpraševal, da-li bo »Morski galeb« kljuboval silnemu viharju. To je bila prav za prav le zabavna ladja. In čeprav se je zdela dokaj trdna, je bila velika nevarnost, da jo bo vihar resno poškodoval. Še tega bi bilo treba, da bi se ponesrečil sredi Atlantskega oceana, da bi utonil skupaj s svojim demantom. In prišlo mi je na misel prorokovanje stare vede-ževalke z Russelstreeta, pri kateri sem bil nekaj let prej. Pisala se je Moulovvsee. Iz kart mi je prorokovala, da mi preti smrt v vodi in da naj se torej varujem potovanja po morju. Kaj, če je imela ta vedeževalka prav? Nekaj me je pa pri tem le tolažilo. Vedeževalka mi je tudi prorokovala, da bom končal svoje življenje v izobilju. Katero teh prorokovan j bo držalo? Ne verjamem vedeževalkam, toda v vsakem človeku dremlje nekaj praznoverja in tako je bilo tudi z menoj. V trenutku nevarnosti se praznoverje vedno oglasi v človeku. Zanzibar se pa ni dal vznemirjati po takih malenkostih. Smejal se je, posnemal bučanje vetra in pljuskanje valov ob ladjo ter se groteskno zvijal, čim se je ladja tako zagugala, da je moral napeti vse sile, da ni izgubil ravnotežja. Kar je prihrumel silen vihar in spremljalo ga je čudno prasketanje. V naslednjem hipu sem zvedel, da je nam raztrgalo eno jadro, ki ga niso mornarji pravočasno potegnili z jambora. V krpe raztrgano jadro je vihralo v vetru liki ogromna zastava!