Letnik Ll Marec 2013 Cena: 3,75 EUR. TIM 07 www.tzs.si ’ Tehniška založba Slovenije, d. d. Poštnina plačana po pogodbi Top Gun 2012 Koledar modelarskih prireditev za leto 2013 Raketoplan victor 2013 po novih pravilih Zaic flash X-I8 aKcua PoieKa do 31. Marca 2013 ozima do razprooa jo zaroe. popusti se Ne sešieva jo. narocila@tzs.si www.tzs.si £1 Tehniška založba Slovenije MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) KAZALO REPORTAŽA 2 TOP GUN 2012 5 MODELNE ŽELEZNICE NA SEJMU V NORNBERGU MAKETARSTVO _ 16 PAPEŽEV MODEL 18 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO- DORNIER DO-I7Z 20 IZDELAJMO DIORAME Z NOCHOVIMI GRADIVI (7. DEL) 22 GRADNJA ŽELEZNIŠKE MAKETE SOUTHERN RAILWAY (9. DEL) MODELARSTVO 24 KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2013 9 ZAIC FLASH X-18 13 RAKETOPLAN VICTOR 2013 PO NOVIH PRAVILIH NOVO NA TRGU 28 NOVO NA TRGU Izdajatelj: Tehniška založba Slovenije, d. d. ELEKTRONIKA 29 ELEKTRONSKA RAGLJA RAČUNALNIŠTVO 34 O NOŽIH (2. DEL) ZA SPRETNE ROKE ' l 38 VELIKO OGLEDALO Z MOZAIČNO OBROBO Trženje oglasnega prostora: Simona Strežek Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost 30 GOOGLE SKETCHUP KOT UČNI PRIPOMOČEK PRI TEHNIKI IN TEHNOLOGIJI V OSNOVNI ŠOLI (7. DEL) TEHNOLOGIJA OBDELAVE Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, Telefon: 01/479 02 17 e-pošta: Simona.strezek@tzs.si (Uradni list RS, št. 89/98) sodi revija med proizvode, Telefon: 01/479 02 11,080 17 90, Faks: 01/479 02 30 Spletna knjigarna: http://www.tzs.si Za založbo: Blaž de Costa Direktorica programov: Nataša Detič Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Telefon: 01/479 02 20 e-pošta: joze.cuden@tzs.si Uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Lektoriranje: Katarina Pevnik Tehnični urednik: Stanislav Oražem Telefon: 01/479 02 21 e-pošta: stanislav.orazem@tzs.si Naročniški oddelek: Mojca Borko Telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@tzs.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 3,75 €, naročnina za prvo polletje 16,87 €, celoletna naročnina pa 33,75 €. Pri naročilu za dve leti je cena 60,00 €. Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. Računalniški prelom: SET, d. o. o. Tisk: Korotan Ljubljana, d. o. o. za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Brez pisnega dovoljenja Tehniške založbe Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Fotografija na naslovnici: /Mibova maketa A-6 intruder je bila na lanskem Top Gunu pravi magnet za obiskovalce, graditelj Mike Selby pa je poleg drugega mesta v kategoriji Team Scale z njo osvojil še nagrado Engineering Excelence. Po izboru tekmovalcev je bil A-6 intruder izbran za najboljšo maketo na tekmovanju, za kar je prejel nagrado Critics Choice Award. Oblikovna zasnova: Tina Kopač Naklada: 3.000 izvodov Foto: Janja Štempihar marec 2013 | I REPORTAŽA Top Gun 2012 BOGO ŠTEMPIHAR Foto: Janja Štempihar Želja spremljati največje dogodke v letalskem modelarstvu je v meni že od rane mladosti, ko me je oče navdušil za ta hobi, ki je po¬ zneje v določenem obdobju življenja zame postal vrhunski šport in se v skoraj štiridesetih letih »modelarjenja« razvil tudi v moj poklic. Čeprav sem največ športnih uspehov na področju modelarstva dosegel kot ra¬ ketni modelar, so mi bili radijsko vodeni letalski modeli vedno najljubši. Od nekdaj so me zanimale makete letal in že od prvih korakov makete reakcijskih letal, ki so pred četrt stoletja obstajale zgolj kot modeli s kanaliziranimi motorji z notranjim zgorevanjem (»ducted fan«). Iz takrat ogromnih brenčačev v merilu I : 9, ki so jih poganjali 15-kubični eksplozijski motorji, so se v zadnjih 25 letih razvili v kate¬ gorijo modelov, ki danes predstavljajo vrhunec tehnike in tehnologije v letalskem modelarstvu. Makete reakcijskih letal so danes izdelane v merilih I : 4 ali I : 5, poganjajo jih sodobni reakcijski motorji (turbine), ki se v osnovi prav nič ne razlikujejo od motorjev pravih reakcijskih letal, letenje z njimi pa da modelarju pilotu občutke, kakršne ima pilot pravega letala, saj poleg upravljanja s komandami za modelom ostaja tudi značilen vonj po kerozinu. Modeli in pristnost izdelave se lah¬ ko primerjajo s plastičnimi maketami letal, ki jih srečamo na različnih maketarskih tekmovanjih v veliko manjšem merilu. Prav ta kategorija letečih maket je po mojem mnenju v zadnjih letih dosegla največji ra¬ zvoj v modelarstvu. Prvič sem se s tekmovanjem Top Gun, na katerem sodelujejo modelarji z reakcijskimi maketami letal, srečal v 90. letih prejšnjega stoletja v modelarskem časopisu Model Airplane News. Reportaža s tekmovanja z vsemi slikami modelov je name naredila velik vtis. Ta¬ krat sta bila pri nas RV-modelarstvo predvsem pa izdelava RV-maket praktično še v povojih. Razen staroste slovenskega RV-maketarstva Marjana Mencingerja skoraj ni bilo modelarja, ki bi na miting ali sreča¬ nje prišel z maketo pravega letala. Makete reakcijskih letal pa so bile tako ali tako samo pobožne želje posameznikov. Prav tako je razvoj modelarstva na tej strani velike luže potekal precej drugače kot v ZDA. Že od samega začetka so bila srečanja modelarjev v Ameriki bolj tekmovalno kot družabno obar¬ vana in so zato modelarjem dajala še dodatno motivacijo pri izdelavi, dodelavi in izbiri modelov. Frank Tiano, oče in organizator tekmovanja Top Gun, je želel na enem me¬ stu zbrati najboljše modelarje maketarje in iz te prireditve narediti spektakel, zanimiv za širše ljudske množice. Da bi bilo tekmovanje še zanimivejše in bi pridobilo na kakovosti, je bilo dostopno samo za izbrance, ki so bili na osnovi rezultatov iz tekmovanj v ZDA povabljeni k sodelovanju. Da pa bi tekmovanje še bolj pridobilo na ugledu, so nanj povabili tudi pilote modelarje iz drugih držav, ki so se izkazali na med¬ narodnih tekmovanjih. Za še večjo privlačnost so tekmovanje odprli tudi za ekipe, v katerih lahko sodeluje več članov. Tako so v kategoriji »Team Scale« lahko modelarji z vseh strani sveta in člani sodelujejo en kot graditelj, drugi kot pilot, tretji kot konstruktor, mehanik, pomo¬ čnik ali v kaki drugi funkciji. Po dolgih letih spremljanja rezultatov in slik v modelarskih časo¬ pisih se mi je prvič ponudila priložnost obiskati Top Gun v živo leta 2008, ko je tekmovalec in dobitnik več nagrad na tekmovanju za svoj model izbral maketo letala A-10 thunderbolt, ki je narejena v Sloveniji. Prvo srečanje z organizacijo tekmovanja in modeli, ki so sodelovali na tekmovanju, so naredili name močan vtis. Čeprav je bilo v Evropi na Celotna ekipa Selby-Johns po uspešnem nastopu na lanskem Top Gunu, z osvojenim 2. mestom v kategoriji Team Scale Zanimivost Top Guna so različne makete letal, od reakcijskih do maket letal iz I. svetovne vojne. Na sliki je maketa lovca iz I. vojne sopwith camel v merilu I : 3. Mibov A-10 z osvojenimi nagradami po prvem nastopu na Top Gunu leta 2008 Prva različica F-111 A aardvvark, s katero smo na Top Gunu nastopili leta 2009. Budnim očem sodnikov ne uide niti najmanjši detajl na maketi. 2 | marec 2013 REPORTAŽA Tekmovalec si pomaga z vlečno vrvjo odpeljati svojo beechcraft electro na vzletno mesto. posameznih tekmovanjih ali srečanjih že mogoče videti nekaj modelov, ki bi jim lahko res rekel »maketa«, pa je bilo na Top Gunu videti vsaj 50 ali več modelov na enem kraju, ki so ustrezali tem kriterijem. Do¬ datna zanimivost so bile številne kategorije modelov na tekmovanju. Modelarji so tekmovali med seboj v kakovosti in natančnosti izdelave ter letenju s tako izdelanimi modeli. Tekmovanje je razdeljeno v več kategorij, pri katerih je ključno »statično« ocenjevanje izdelave mode¬ la. Sodniki na osnovi dokumentacije, ki jo tekmovalec predloži, ocenijo verodostojnost, natančnost, čistost in barvno shemo makete. Zmago¬ valec je tisti, ki poleg najboljše statične ocene zbere največ točk v treh tekmovalnih letih. Tekmovalec mora pred poletom sodnike seznaniti s figurami, ki jih namerava izvesti. Vsak tekmovalec ima na izbiro deset figur, ki se razlikujejo po težavnosti glede na tip modela. Če tekmo¬ valec leti z modelom civilnega oziroma potniškega letala lahko izvaja samo figure, kakršne lahko naredi tudi pravo letalo, če pa tekmuje z maketo akrobatskega letala, mora obvezno izvesti nekaj predpisanih akrobatskih figur. Od mojega prvega srečanja s tekmovanjem v živo leta 2008 in uspeha, ko je naš model letala A-10 vvarthog dobil do tedaj najvišjo možno oceno za izdelavo, tj. 99,98 točke, in le za las zgrešil prvo me¬ sto, je minilo že pet let. V letih 2009 in 2011 nismo stali križem rok in smo na tekmovanju sodelovali z izredno zahtevnim modelom nadzvočnega lovca bombnika F-l 11 aardvark v merilu I : 7. Model je imel spremenljivo geometrijo kril, funkcionalna predkrilca in kot prvi model na tekmovanju elektri¬ čno uvlačljivo podvozje. Model in vsi zahtevni konstrukcijski deli so bili izdelani v Sloveniji. Ekipa v mednarodni sestavi Mike Selby (Tajska), graditelj, Ray Johns (ZDA), pilot in general ameriškega vojnega letalstva, Bogo Štempihar (Slovenija), konstruktor, »Choe« (Tajska), pomočnik graditelja, in Bill Davidson (ZDA), svetovalec, je tudi na tekmovanju v letu 2012 ljubite¬ ljem maket pokazala nekaj povsem novega. V kategoriji »Team Scale« smo nastopili s popolnoma novim modelom ameriškega lovca bomb¬ nika A-6E intruder, ki je znan tudi iz filma iz časov vojne v Vietnamu, intruderjev let. Model in njegova velikost sta presenetila marsikaterega tekmoval¬ ca ali samo obiskovalca Top Guna. Veliko obiskovalcev tekmovanja je Maketa nemškega lovca iz I. svetovne vojne pfalz DIH Še zadnji kozmetični popravki na maketi tupoljev Tu-95 bear pred statičnim ocenjevanjem. pogosto iz vrst pravega letalstva, tako da smo lahko od nekaterih veli¬ kokrat slišali: »Veste, jaz sem bil pa pred 30 leti pilot ali pa navigator na takem letalu,« nekateri od njih pa so bili »samo« orožarji ali mehaniki. Naš intruder je izdelan je v merilu I : 5,2. Čez krila meri 3,2 m, dolžina trupa pa je skoraj 3 m. Masa modela je zaradi opreme in šte¬ vilnih detajlov presegla 30 kg. Za pogon smo izbrali turbino nemškega proizvajalca BF Turbines, in sicer tip B300F s potiskom prek 300 N, ki je modelu zagotavljala realistične letalske lastnosti. Zaradi teže in izredno zapletenega uvlačljivega podvozja je bil model kar precejšen zalogaj za našo ekipo. V statičnem delu ocenjevanja smo v svoji kate¬ goriji osvojili prvo mesto in prekosili celo starega mačka, Kanadčana Graemeja Mearsa, ki je nastopil z maketo T-33 shooting star ameriške akrobatske skupine Thunderbirds. V letalnem delu tekmovanja pa je bil mojster pilotaže in odlični »shovv« pilot Anglež Ali Machincy z maketo T-33 za odtenek mirnejši na ročicah oddajnika in je osvojil prvo mesto. Poleg prvega mesta pri statičnem ocenjevanju smo z intruderejem osvojili še nagrado »Engineering Excellence«, ki jo prejme tehnično najzahtevnejši model na tekmovanju, in pa »Critics Choice Avvard«, za model, ki ga tekmovalci ocenijo kot najboljšega na tekmovanju. Tekmovanje Top Gun tudi naključnim gledalcem ponuja mnoge za¬ nimivosti, ki jih pri tekmovanjih ali prireditvah na tej strani luže nismo vajeni. Tekmovanje poteka praktično cel teden in se začne s statičnim ocenjevanjem zahtevnejših kategorij ter letenjem v kategorijah manj zahtevnih »scale« modelov. Vsem tekmovalcem, ne glede na tip mode¬ la, je na voljo ena vzletno pristajalna steza s štirimi do šestimi štartnimi boksi. Vsak tekmovalec pilot ima poleg svojega pomočnika, ki mu po¬ maga pri letenju in »branju« figur, še pomočnika, ki je v funkciji kon¬ trolorja letenja. Vsak kontrolor na štartnem mestu je v radijski zvezi z glavnim kontrolorjem letenja in napovedovalcem. Ko se prvič srečaš s takim načinom letenja, pomisliš, da so vsi nori. V zraku je hkrati vsaj pet ali celo šest modelov. To so lahko reakcijski ali propelerski modeli, modeli z električnim pogonom ali počasne makete lovcev iz prve sve¬ tovne vojne. Vsi modeli morajo vedno poleteti v smer vetra in potem pri izvajanju figur stalno krožiti v isti smeri. Kljub na prvi pogled splo¬ šnemu kaosu se je v celem tednu zgodila samo ena nesreča, pri kateri sta modela trčila v zraku, pa še to je povzročil pilot, ki ni upošteval smeri letenja. Koncetracija pred prvim uradnim letom s popolnoma novo maketo lovca bombnika grumann A-6 intruder. Izdelava makete z vsemi kalupi nam je vzela skoraj tri leta. marec 2013 | 3 REPORTAŽA Team Horizon po uspešnem tekmovalnem letu z maketo ameriškega lovca iz poznih petdesetih let prejšnjega stoletja lockheed T-33 shooting Star Vrhunec tekmovanja je vedno v petek in soboto, ko se v letenju pomerijo najboljši piloti iz kategorij »Masters«, »Expert« in »Team«. Tribune, ki so pripravljene po zgledu velikih prireditev, so že v dopol¬ danskih urah polno zasedene. Vsak letalni dan se po ameriškem običa¬ ju začne z igranjem himne in »briefingom« (dajanjem navodil) pilotov, čemur sledi otvoritvena najava in tekmovalni leti najboljših pilotov v boju za prva mesta. Celotno dogajanje gledalcem, ki se ji čez vikend zbere tudi do 10.000, pa v živo komentira legenda ameriških mode¬ larjev Sam VVright. Če odmislimo temperaturo, ki v tem letnem času na Floridi doseže tudi 30 stopinj, nas lahko celotno dogajanje malce spominja na smučarske polete v Planici. Prireditev čez vikend popestri še ekshibicijsko letenje najboljših modelarjev iz vsega sveta, ki imajo svoj nastop v popoldanskem času. V zadnjih letih je tekmovanje, ki so se ga na začetku lahko udeležili samo povabljeni, preraslo v dogodek, ki združuje modelarje in make- A-10 v nizkem preletu z izvlečenim podvozjem in spuščenimi zakrilci. To je tek¬ movalna figura »Dirty Pass«, pri kateri mora tekmovalec pri minimalni hitrosti ohraniti smer in višino leta pri preletu pred sodniki. Še zadnji »check« pred zmagovalnim letom v kategoriji Team Scale. Graditelj makete Graeme Mears je legenda med ameriškimi maketarji, z maketo pa leti eden od najboljših šov pilotov, Anglež Ali Machinch/. tarje iz različnih držav sveta. Če se prav spominjam, smo bili v lanskem letu prisotni udeleženci iz več kot 10 držav. Letos, na jubilejnem 25. Top Gunu, pa organizator in idejni vodja tekmovanja Frank Tiano pri¬ čakuje udeležence iz še več držav. Tekmovanje je še zanimivejše za obisk zaradi mesta Lakeland, ki leži praktično na sredini Floride in je od Orlanda oddaljeno slabo uro Maketa lovca bombnika FB- III aardvvark. Model lahko med letom spreminja geometrijo kril. Na sliki so krila v položaju za počasno letenje oziroma v kon¬ figuraciji za vzlet in pristanek. vožnje. Iz Lakelanda do vesoljskega središča Kennedy sta dobri dve uri vožnje, tako da je ogled v primeru obiska Top Guna skoraj nujen. V bližini Kennedy Space Centra je tudi več letalskih muzejev z zanimivimi eksponati, ki jih je vredno obiskati. Če vas zanese tja čez z družino, so na dosegu roke tudi Universal Studios in Disney World z miškom Mikijem. Za ljubitelje morskih psov v naravi pa je blizu tudi zahodna obala Floride z Mehiškim zalivom in Tampo, kjer je kopanje, če odmi¬ slimo morske pse, prav prijetno. Letalske karte so na začetku maja za obisk Floride precej poceni, saj se jih da dobiti že za dobrih 500 evrov. Mibova maketa A-6 intruder ob vzletanju. Na lanskem Top Gunu je bila maketa pravi magnet za obiskovalce, graditelj Mike Selby pa je poleg drugega mesta v kategoriji Team Scale z njo osvojil tudi nagrado Engineering Excelence. Po izboru tekmovalcev je bil A-6 intruder izbran za najboljši model na tekmovanju, za kar je prejel nagrado Critics Choice Avvard. 4 | marec 2013 REPORTAŽA Modelne železnice na sejmu v Nurnbergu IGOR KURALT Mednarodni sejem igrač v Nurnbergu je letos svoja vrata zaprl 4. februarja. Na njem se je predstavilo 2747 razstavljavcev iz 60 dr¬ žav, ogledalo pa si ga je 73.500 obiskovalcev z vsega sveta, kar je nekaj manj kot v lanskem letu, kljub temu pa proizvajalci pričakujejo dobro poslovno leto 2013. Sejem je potekal v znamenju tematskih igrač, ki so kombinacija tradicionalnih izdel¬ kov in najsodobnejše digitalne tehnologije. Vse večji razmah aplikacij, prilagojenih naj¬ različnejšim igračam, bo zagotovo oblikoval trend tudi v naslednjih letih. Ti trendi so se dotaknili tudi modelnih železnic. Pri največjem proizvajalcu modelnih železnic Marklinu, ki bo po uspešno konča¬ nem stečajnem postopku letos zagotovo zamenjal lastnika, so nadgradili svoj digitalni sistem z novo generacijo MFX dekoderjev. Z njim lahko z obstoječo in posodobljeno digi¬ talno postajo upravljamo modele, kot če bi sedeli za komandnim pultom lokomotive, kar omogoča še bolj resnično vzdušje. Uvedbo računalniške aplikacije realisti¬ čnega krmiljenja modelov lokomotiv so se resno lotili tudi pri podjetju Modelleisenbahn Miinchen GmbH (Roco, Fleischmann). Prek njihove digitalne centrale Z2I lahko spre¬ mljamo model na tirih tako, kot da sedimo v modelu in ga vozimo kot pravi vlak. To lahko izvajamo samo z novimi modeli, opremljeni¬ mi z najnovejšo digitalno tehnologijo, skupaj z vgrajeno mikrokamero, prek katere opazu¬ jemo trenutno dogajanje na tirih in položaj modela. Faller, ki je zadnja leta najbolj znan po svojem sistemu CAR, je izboljšal glasovni Podjetje A.C.M.E. je na osnovi novega modela SŽ 342 »Moped« izdalo tandem dveh lokomotiv vrste E640 v barvah zasebne družbe FER (Ferrovie Emilia Romagna) v merilu I : 87 (HO). En model je pogon¬ ski, drugi pa nima te funkcije in je le maketa. Še en A.C.M.E.-jev model električne lokomotive tipa E640 v merilu I : 87, ki je prav tako izdelan na osnovi novega modela SŽ 342 »Moped«, pa je na voljo tudi v barvah zasebne družbe FNM (Ferrovie Nord Milano). nadzor vozil. Pri tem ima vsako vozilo svojo kodo, ki ima določeno ime. Pri upravljanju vo¬ zil je treba poleg imena navesti tudi določen postopek (prižgi luči, pelji, zavij levo, zavij de¬ sno, prehiti, ustavi...). Celotno komuniciranje med upravljavcem in vozilom poteka brezži¬ čno od mikrofona do sprejemnika, vgrajenega v vozilu. Pohvalno pa je, da so proizvajalci zdaj bolj previdni pri napovedi točnih izidov modelov. Najavijo jih šele takrat, ko ugotovijo, da se jim to ekonomsko izide, če pa za določen model ni dovolj zanimanja in bi bila količina premajh¬ na, projekta sploh ne realizirajo ali pa ga pre¬ stavijo v poznejše obdobje. Model električne lokomotive EI20 je bil sejemska novost podjetja A.C.M.E. in je njihov sploh prvi kovinski model. Posebnosti modela so tudi osvetli¬ tev prostora v kabini, kovinski dodatki in vzmeteni odbojniki. Napovedani so trije modeli, ki se bodo med seboj razlikovali v detajlih na strehi in na pod- stavnih vozičkih. Po lanski napovedi dvodelnih zabojniških vagonov Sggmrss 90' v skupini Intermodel se lahko letos pri A.C.M.E.-ju nadejamo vagona družbe Adria kombi v merilu I : 87. Podjetje A.C.M.E. bo v kratkem na trg poslalo komplet dveh potniških vagonov Srbskih železnic v merilu I : 87, v katerem bo en vagon I. in 2. razre¬ da, tipa Z, in en vagon 2. razreda, tipa Y. Model Liliputovega prtljažnega parnega vagona, ki je opremljen z ESU-jevo elektroniko ter parno funkcijo, je prava paša za oči. Model bo pri Liliputu dobavljiv že v prvem četrtletju, za opremljenega z dodatnimi funkcijami pa bo treba povprašati pri ESU-ju. Odslej so vsi novi ESU-jevi modeli lokomotiv opre¬ mljeni z možnostjo menjave sistema napajanja. Za vožnjo v AC-sistemu se vstavi drsnik na spodnjo stran enega podstavnega vozička, če pa model lokomotive vozimo v sistemu DC, pa drsnik pre¬ prosto odstranimo. Brezhibno vožnjo po AC- ali DC-tirih omogoča nova geometrija koles. Podjetje ESU je predstavilo nov model dizelsko- hidravlične lokomotive V60 v merilu I : 87 (HO). Model odlikuje avtomatska sklopka za pripenjanje in odpenjanje vagonov ter dimni generator z re¬ alističnim delovanjem glede na trenutno situacijo. Skupno ima 23 različnih funkcij. Podjetje Brawa za letos napoveduje prihod serije modelov dizelskih lokomotiv gravita v merilu I : 87 (HO) in merilu I : 160 (N). V seriji Premium bodo modeli opremljeni z zvokom. marec 2013 | 5 REPORTAŽA Angleški proizvajalec GamesOnTrack je predstavil brezžično računalniško krmiljenje lokomotiv in vo¬ znih poti, ki deluje na osnovi sistema GPS. Vsak model lokomotive ima poleg dekodirnika vgrajeno sledilno napravo, ki jo spremljajo vsaj trije sledilniki »sateliti«, ki so povezani z osebnim računalnikom z nameščenim programom GT-Comand. Jouef pripravlja nov model parne lokomotive USATC SIOO v merilu I : 87. Gre za ameriško loko¬ motivo, ki jo je ameriška vojska uporabljala v Evro¬ pi med drugo svetovno vojno in po njej. Tudi Rivarossi bo letos poslal na trg paleto mode¬ lov parne lokomotive USATC SIOO v merilu I : 87. Ena od izpeljank bo tudi model z italijanskimi ozna¬ kami FS 831.001. Rivarossijevi modeli bodo imeli že pripravljen prostor za zvočni dekodirnik. Francosko podjetje REE-Modeles načrtuje serijo modelov 030 TU v merilu I : 87, pri nas bolj znano kot serija JŽ 62. Modeli bodo analogni ali opremlje¬ ni z zvočnimi dekoderji. Dodatki na modelu bodo kovinski. Tillig napoveduje prihod modela ozkotirne parne lokomotive DR 99-6101 v merilu I : 87. Isti model lokomotive z oznako DR 99-6102 bo na voljo tudi v kompletu s tremi tovornimi vagoni. V zadnjem četrtletju letos bo podjetje Tillig izdalo model odprtega tovornega vagona tipa Eanoss Hr¬ vaških železnic (HO). Piko je najavil prihod modela Rhl2l6-922 »Adria transport« v merilu I : 87. Razstavni eksponat je imel napačno pobarvano streho, ki bi namesto črne morala biti modra. Pikov predstavnik je oblju¬ bil, da bo pri serijskem modelu to odpravljeno. Nemški trgovec Lemke je na svojem razstavnem prostoru nakazal prihod nove RailAdove elektri¬ čne lokomotive SŽ 541-101 »Coca-Cola« (HO). Model lokomotive SNCB serije 18 bo pri LsMo- dels osnova za izdelavo novih modelov Siemenso¬ ve lokomotive vectron, ki naj bi jih izdelali v več različicah. Novost v bogati ponudbi Marklin-Trixa je popol¬ noma nov kovinski model parne lokomotive BR 58 v merilu I : 87 (HO), ki bo digitalno opremljena s sklopko Telex in dodatnimi funkcijami. Ob jubileju 20 let kluba »Marklin Insider« bo v ek¬ skluzivni seriji na voljo model težke tovorne parne lokomotive BR 53 v merilu I : 87. Model bo v celoti digitaliziran. Marklin bo tretjem četrtletju v enkratni nakladi izdal model starodobne parne lokomotive Kralje¬ vih bavarskih železnic (K.Bay.Sts.B.) »Mittenvvald« v merilu I : 87 (HO). Na voljo bo tudi garnitura petih potniških vagonov, ki bodo ustrezali modelu lokomotive. Minitrix bo v programu Fine-Art letos izdal model električne lokomotive DRG E70. Model v merilu I : 160 (N) bo v celoti iz medenine, za pogon bo uporabljal brezkrtačni elektromotor, ki ga bo nad¬ zoroval DCC-dekoder. Pri Minitrixu so za konec leta v garnituri napove¬ dani tudi štirje potniški vagoni SŽ in HŽ, Mimara. 6 | marec 2013 REPORTAŽA Podjetje Modelleisenbahn Miinchen GmbH (Roco) je predstavilo nov model francoske dizelske loko¬ motive serije CC 72000, ki bo z nekaterimi po¬ pravki na podvozju in ohišju osnova za napovedan novi model serije SZ 363. Modelleisenbahn Munchen GmbH (Roco) za julij napoveduje prihod novega modela reklamne loko¬ motive SŽ S4I-00I »Manner« (HO), v istem času pa še en model SŽ, in sicer muzejsko parno lokomoti¬ va SŽ03-002 (HO). Mehano, ki od začetka leta ni več v likvidacijskem postopku, je prijetno presenetil. Ponudbo v pro¬ gramu Hobby je razširil z večjo osnovo za maketo, ki se lahko dopolnjuje z dodatnimi tiri in kretnica¬ mi. Pri kompletih Hobby sta TGV Duplex in Thalys zdaj tudi v novih poslikavah. V programa »Prestige« so pri Mehanu konstruk¬ cijsko posodobili model lokomotive class 66 in ga ponudili v treh novih barvnih različicah. Popolno¬ ma nov je model dizelsko-električne lokomotive class 77, ki je izpeljanka iz class 66. Razlikuje se po številu vrat (5), stranskih oknih na kabinah in večjih rešetkah na hladilniku, ki so kovinske. Kmalu bodo na voljo štirje modeli: HGK DE677, ACTS MRCE, CAPTRAIN in HHPI. Pričakujemo lahko še štiri različne lokomotive vosloh G2000'ter osem novih dvodelnih zabojniških vagonov SGGMRSS 90'. Na razstavnem prostoru podjetja OsCar smo lah¬ ko videli vzorec novega modela Alstomove elek¬ trične lokomotive prima. Lenz je najavil prihod serije novih modelov pre- mikalne dizelsko-hidravlične lokomotive BR 260 v merilu I : 45 (0). Prvi model bo v bež in modri barvi. Do konca leta sledijo še različice v rdeči in opečno rdeči barvi. Novost pri Lenzu je tudi majhna dizelska premikal- na lokomotiva Kof 2 v merilu I : 45 (0). Viessmann je predstavil motorizirano drezino (HO) z dvigalom in vgrajenim dekodirnikom DCC ali MM. Kibri napoveduje gradbene stroje za delo na že¬ lezniških progah. Na sliki je bager atlas v merilu I : 87 (HO). Maketarji se bodo razveselili novega Nochovega Gras-Masterja 2.0, ki je za četrtino močnejši od svojega predhodnika, tako da lahko z njim na pod¬ lago nameščamo tudi vlakna, daljša od 6 mm, kar do zdaj skoraj ni bilo mogoče. Noch je napovedal tudi novo pasto za izdelavo za¬ snežene pokrajine, ki jo bo na površino mogoče nanašati z novim Gras-Mastrom 2.0. Od oktobra naprej bo imel Noch v svoji ponudbi šest novih lasersko izrezanih objektov za izdelavo mesta v velikosti HO. Novi Nochov železniški nadhod (HO) naj bi pokri¬ val širino dveh tirov, z dokupljenim vmesnim delom pa ga bomo lahko razširili na štiri tire. marec 2013 | 7 REPORTAŽA Od marca dalje bo v izvedbi laser-cut na voljo sta¬ rejša železniška delavnica za popravilo tirnih vozil skupaj z nadzorno kretniško hišico v merilu I : 87 (HO). Noch napoveduje, da bo svoja motorna vozila letos opremil s svetlobnimi telesi. Od septembra dalje bo v Nochovi ponudbi v seriji Standard široka paleta cenovno ugodnih smrek vi¬ šine od 80 mm do 140 mm. Podjetje Heki ponuja nove ciprese za merilo I : 87 (HO), pakirane po pet ali osem kosov. Faller je za november napovedal izid maket kmetij¬ skih poslopij v merilu I : 87 (HO), katerih sestavni deli bodo delno že patinirani. Na začetku poletja bo pri Fallerju v omejeni izdaji Premium model na voljo »Cirkus Raimondi« (HO). Vozilo tovornjaka v merilu I : 87 za Fallerjev sistem CAR-Digital z izboljšanim sistemom glasovnega nadzora vozil. Poleg elektronike in pogonskega motorja imajo nekateri modeli vgrajene tudi mikro servomehanizme. Herpa ima v programu vozil v merilu I : 87 nova gasilska vozila, med katerimi je tudi avtodvigalo. VViking v skupini klasičnih modelov velikosti HO napoveduje prihod avtomobila renault 4, pri nas priljubljene »katrce«. Naročnina na revijo TIM je idealno darilo za vse ljubitelje tehnike in modelarstva. Podarite darilo, ki traja celo leto. PODARITE REVIJO TIM Preverite na www.tzs.si/revija-tim/narocite-se/podarite-revijo 8 | marec 2013 Zaic Flash X-18 ALEKSANDER SEKIRNIK Leta 1975 je bil Frank Zaic gost na srečanju National Free Flight Societ/ (ameriške zveze za prosto leteče modele), kjer je v vlogi pre¬ davatelja predstavil razvoj svojega prosto letečega modela na motor¬ ni pogon flash X-I8, namenjenega najstnikom med osmim in desetim letom starosti. In kaj je bilo pri tem, na prvi pogled sila preprostem modelu, tako posebnega, da si je zaslužil zanimanje številnih članov združenja prosto letečih modelov? Kot smo že omenili, si je Frank vse življenje prizadeval v modelar¬ ske vrste pritegniti čim več mladih Američanov. Želel jim je približati tehnično kulturo in jih pritegniti k udejstvovanju na področju letal¬ skega modelarstva. Svoj cilj si je prizadeval doseči z načrtovanjem, izdelavo in ne nazadnje tudi s prodajo preprostih modelov. Zasnovati in nato izdelati preprost, a hkrati zmogljiv model ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled, saj je za to potrebnega veliko znanja. Frank ga je imel in ga je rad delil z drugimi. Sam sem imel srečo, da je moj oče včasih zbiral najrazličnejše mo¬ delarske publikacije z vsega sveta. V precej obširni zbirki sem odkril knjigo z naslovom »Aeromodeller Annual 1976—1977«. V njej je na 13 straneh objavljen prispevek o načrtovanju modela flash X-I8 , ki ga je Frank Zaic predstavil na srečanju članov združenja N.F.F.S. ol ih« tok modd kits bccun br y<>ung»wr» are never eumplcccd > I he low priče and buildinft rime speli »ul a simple slkk iyne ol model for ihc bcRinne-rs. I Iow t» convincc ine youngsicr» to slan wltli sucli a model is Zbornik načrtov modelov letal leta 1976-1977, v katerem je pov¬ zetek predavanja Franka Zaica, ki ga je predstavil na letni konferenci srečanja članov N.F.F.S. leta 1975. Na osnovi omenjenega zapisa bomo povzeli nekaj rešitev, ki jih je Frank uporabil pri razvoju svojega modela. Začetniški model ne sme biti drag, da si ga lahko kupi čim več otrok. Hkrati mora biti skonstru¬ iran tako, da ga je mogoče sestaviti brez posebnega predznanja in le z osnovnim orodjem. Čas sestavljanja mora biti kratek, da se starši sku¬ paj z otrokom modela ne naveličajo že v fazi sestavljanja. Torej mora biti kupljeni model sestavljen iz preprostih, a domišljeno oblikovanih delov in iz vsem dostopnih materialov. Hkrati mora izpolniti visoko postavljena pričakovanja, vezana na njegove letalne sposobnosti. Kate¬ ri otrok bi se razveselil svoje nove igrače, če ta ne bi dobro delovala? Frank je hotel, da se flash X-I8, ki ga poganja motor na gumo, s čim večjo hitrostjo strmo vzpne na čim večjo višino leta. Na tej višini bi mu bilo v krožnem drsnem letu omogočeno lažje iskanje termičnih vzgornjikov, s tem pa tudi dolgotrajnejši leti, ki brez izjeme navdušijo mlade modelarje. Frank v precej obsežnem prispevku s pomočjo mnogih skic na¬ zorno opiše delovanje aerodinamičnih sil na model v letu. Treba je razumeti, da je prosto leteči model med motornim letom izpostavljen delovanju povsem drugačnih sil kot pozneje med počasnim jadranjem. Naloga konstruktorja je, da z.ustrezno obliko modela doseže ravno¬ težje in harmonijo med silami v vseh fazah leta. Kdor si bo v nadaljevanju ogledal načrt modela, bo videl, da je ta sestavljen iz preprosto oblikovanih kosov balze in nekaj smrekovih letvic. Za nepoznavalca nič posebnega. Natančnega opazovalca pa bo zanimal spoj srednjega dela krila z njegovim zaključkom — ušesom, ki je odrezan pod kotom 4°. Zakaj tako nenavadna konstrukcijska reši¬ tev? Z omenjeno obliko krila je dosegel geometrično zvitje koncev krila, ki na vsaki strani znaša 2°. Tako je uravnotežil moment vrtečega propelerja motorja. Model se mora namreč vzpenjati naravnost, brez sukanja okrog vzdolžne osi. V prispevku avtor opisuje tudi rezultate svojih raziskav. S pomo¬ čjo mnogih prototipov je iskal ustrezno velikost oziroma površino smernega krmila. Zavedal se je, da mora biti model oblikovan tako, da za doseganje masnega in aerodinamičnega ravnotežja zadostujejo preprosti in vsem razumljivi postopki. Frank je problem rešil tako, da je krilo na trup pritrdil elastično. Vpetje s pomočjo gumic omogoča pomik krila v smeri naprej in nazaj, kar vpliva na položaj masnega sre¬ dišča. Hkrati tako vpetje preprečuje morebitne poškodbe krila med neuspešnimi pristanki. Nadzor nad velikostjo zavojev med drsnim letom modelar izvaja le z ukrivljanjem smernega krmila. Druge nastavitve bi bile za neiz¬ kušenega graditelja preveč zahtevne, zato se jim je Frank odpovedal. Postopke nastavljanja modela je na njemu lasten način nazorno ski¬ ciral v priloženih navodilih. Vse našteto priča, da je bil Frank odličen poznavalec tako uporabljenega materiala kot tudi zakonov fizike in aerodinamike. Izdelava modela Ves material za izdelavo modela, vključno z gumenim motornim pogonom, propelerjem in lepilom, smo našli v trgovini Mibo modeli iz Logatca (http://mibomodeli.si/trgovina/). Tam imajo na voljo plastični komplet - motor na gumo češkega proizvajalca (kat. št.: razno 0034). Ta je zelo podoben motorju, ki ga opisuje Frank Zaic v svojih navodilih za sestavljanje in uravnoteževanje modela. Plastični nosilec ležaja pro¬ pelerja je narejen tako, da ga spredaj nataknemo na letvico s prerezom 3x9 mm. Ker je v načrtu predvidena balzova letvica prereza 5x9 mm, smo jo spredaj v dolžini 15 mm simetrično stanjšali. Razdalja, na kateri Model mi je bil zelo všeč, zato sem se odločil izdelati dva primerka. Slika prika¬ zuje izrezane kose, ki sem jih pred barvanjem zaščitil z navadnim samolepilnim trakom. Pobarval sem jih z akrilnima barvama, med sušenjem barve pa z buci¬ kami pritrdil na ravno leseno podlago. Tako sem preprečil, da bi barva na vodni osnovi, ukrivila dele, izrezane iz tanke balze. marec 2013 | 9 IO | marec 201 3 jo je treba stanjšati, ustreza dolžini omenjenega plastičnega nosilca ležaja. Uporabili smo propeler premera 200 mm ter gumo prereza I x 4 mm. Sestavne dele modela smo izrezali iz srednje trde balze debeline 1,5 mm. Pomagali smo si s fotokopijami delov načrta, ki smo jih z lepilom za papir prenesli na ploščo balze. Dele smo izrezali z ostrim modelarskim nožem ob kovinskem ravnilu. Najprej smo izrezali vse zunanje oblike, nato smo se lotili izreza utorov ob straneh krila. Slednji zahtevajo natančno izdelavo. Utori so v pomoč pri sestavljanju delov krila, hkrati pa povečajo površino lepljenja in posledično trdnost spo¬ ja. Papir s črtovjem smo po koncu obdelave odstranili z balze tako, da smo ga rahlo navlažili in počakali, da se je zmehčal. Dele smo lepili z belim lepilom za les. Gradnjo, ki je bila končana v nekaj urah, bi lahko pospešili z uporabo srednje gostega sekundnega lepila. Pri sestavljanju in uravnoteževanju modela smo si v celoti pomagali s čudovitimi navodili, ki jih je za svoje uporabnike narisal Frank Zaic. V mojem primeru sem pogonsko gumo zadaj na trupu pripel s pomočjo skraj¬ šane pisarniške sponke. Kraka sponke sem vstavil v v ta namen izvrtani luknji premera 1,5 mm. Načinov vpetja gume na tem mestu je več. Vpetje mora biti izdelano dovolj trdno, saj je sila navite gume precej velika. Frank Zaic je priporočal navijanje pogonske gume s pomočjo ročnega vrtal¬ nika. Tak način navijanja priporočamo izkušenim modelarjem. Dolge polete lahko dosežemo tudi z ročno navito gumo. Letenje Model nas je med preizkušanjem letalnih lastnosti zelo navdušil in prepričal o velikem talentu in znanju njegovega konstruktorja. Skladno z nasvetom smo ga spuščali pod kotom 70° glede na obzorje. Slišali smo, da bo vse modele Franka Zaica, ki smo jih doslej pred¬ stavili v naši reviji, mogoče v obliki sestavljank kmalu kupiti v trgovini Mibo modeli. Več o tem boste izvedeli na njihovi spletni strani. Viri: National Free Flight Society (N.F. F. S.) - ameriška zveza za prosto leteče modele Spletna stran N.F.F.S.: http://www.freeflight.org/storelsymposiums.htm Frank Zaic, leto 1975 Naslov do strani z objavljenem načrtom modela v obliki PDF: http://www.parmodels.com/Plans/JASCO_Models.htm Sestavljen model Prikaz uspešnega štarta po katerem se je model vzpel na višino prek 25 me¬ trov. Z bratom sva uživala pri preizkušanju modela, saj sva se ob tem spomnila najinih prvih modelarskih korakov danes že kar dolge poti v letalski karieri. V spomin Antonu Pavlovčiču. marec 2013 | II PRILOGA tor F!ying Mode/s PREHOD IZ MOTORNEGA V DRSNI LET POj^S^SoŠ-KOTA 25 mm ŠTART S POVSEM NAVITO GUMO: ■ ACUC IZDELAVA MOTORJA IZ 6 mm ŠIROKE IN 500 mm DOLGE GUME. PRIREDIL: Aleksander Sekirnik ODBRUSI KONICO. PRIPOROČAMO DODATNE ZALOGE POGONSKE GUME. PRISTAŠI EKSTREMNIH LETOV NAJ BODO PRIPRAVLJENI NA TRGANJE POGONSKE GUME. PO VSAKEM PRISTANKU PREVERI NJENO STANJE IN ODPRAVI MOREBITNE VOZLE. KONCE PRAMENOV ZAVEŽI V PRIKAZANI VOZEL. NATO JIH NAOLJI. S PRSTI JIH POGLADI KOT PRIKAZUJEJO PUŠČICE. TANKA BAKRENA ŽIČKA DRŽI SMERNO KRMILO V ODKLONJENEM POLOŽAJU. S ŠTIRIMI PRAMENI GUME IN NEODKLONJENIM SMERNIM KRMILOM SE BO MODEL ZAGNAL STRMO V ZRAK IN NA VRHU OMAHNIL V ZVRT. Z MAJHNIMI ODKLONI SMERNEGA KRMILA MORAŠ ZAGOTOVITI ZVEZNI PREHOD V DRSNI LET V DESNIH ZAVOJIH. MODEL NA VRHU KRIVULJE LETA NE SME OMAHNITI V ZVRT. PRED PRVO UPORABO JE TREBA GUMO S PREDHODNIM RAZTEZANJEM PRIPRAVITI NA VELIKE OBREMENITVE. NAOLJENO GUMO RAZTEGNI IN NAPRAVI DVA VOZLA. LEŽAJ MOTORJA NAOLJI VSAKIH 5 LETOV. UPORABI OLJE ZA MAZANJE ŠIVALNIH STROJEV. PRAVILEN PREHOD ZA JADRANJE V DESNIH ZAVOJIH DOSEŽEŠ Z MANJŠIM ODKLONOM SMERNEGA KRMILA V DESNO. UPORABI PLOŠČATO GUMO ŠIRINE 3 ALI 6 mm. NJENA DOLŽINA NAJ ZADOSTUJE ZA IZDELAVO DVEH MOTORJEV. MODEL SE BO VZPENJAL ZELO STRMO IN SE BO NA VRHU PORAVNAL V DRSNI LET TUDI BREZ ODKLONA SMERNEGA KRMILA. DOLGOTRAJNA IZPOSTAVLJENOST SONČNIM ŽARKOM ALI VLAGI LAHKO LES UKRIVI IN NA TA NAČIN POSLABŠA LETALNE SPOSOBNOSTI MODELA. VOZLA ZDRUŽI. KAKO ZAVEZATI KONCE GUME: SMER NA OBEH STRANEH PREMAŽI Z LEPILOM, DA Z NJIM PREPREČIŠ LESNE RAZPOKE. 25 mm VOZEL GUMO NAVIJAJ TAKO MOČNO, DA JO LAHKO S PRSTI POMAKNEŠ 25 mm LEVO ALI DESNO. PREVEČ NAPETA GUMA SE BO STRGALA. S ŠTEVILOM NAVOJEV GUME RAJE NE PRETIRAVAJ. MED NAVIJANJEM GUME S PRSTI SPROTI PORAVNAJ NASTALE VOZLIČE. PRVI LET OPRAVI V MIRNEM VREMENU BREZ VETRA. GUMA MORA BITI REDNO MAZANA. ZA TO UPORABI RICINUSOVO OLJE. IZDELAVA MOTORJA IZ 4 mm ŠIROKE IN 1000 mm DOLGE GUME. ZADOSTUJE TOLIKO, DAJE GUMA VLAŽNA. OLJE VTIRAJ S PRSTI. PREVELIK ODKLON SMERNEGA KRMILA, ALI KRILO, NAMEŠČENO PREVEČ ZADAJ. / OZIROMA KOMBINACIJA OBOJEGA. RAZLOG ZA OSTRO ZAVIJANJE MED DRSNIM LETOM: PRI POLNI MOČI MOTORJA: PREVELIK ODKLON SMERNEGA KRMILA V DESNO, PREVEČ SPREDAJ NAMEŠČENO KRILO ALI KOMBINACIJA OBOJEGA LAHKO POVZROČI PRIKAZAN NENADZOROVAN LET MODELA. UKRIVLJEN' SPUŠČANJE: PROPELER DRŽI Z LEVO ROKO, Z DESNICO PA DRŽI LETEV MOTORJA. PRI POLNO NAVITI GUMI SPUSTI MODEL POVSEM NAVPIČNO NAVZGOR, PRI POLOVIČNO NAVITI GUMI PA POD KOTOM 45 STOPINJ. ČE VETER PIHA, NAJ PIHA Z VAŠE LEVE STRANI. OPOMBA: MODEL JE KONSTRUIRAN TAKO, DA JE TREBA MED PREIZKUŠANJEM NJEGOVIH LETALNIH SPOSOBNOSTI SPREMINJATI LE NASTAVITVE ODKLONA SMERNEGA KRMILA. GLAVO VRTALNIKA ODVIJ TOLIKO, DA BOŠ POD ČELJUSTI LAHKO VSTAVIL 50 DO 60 mm DOLG ŽEBEl, ČELJUSTI NATO TESNO PRIVIJ. ŽEBLJA MED NAVIJANJEM GUME NE SME POTEGNITI VEN! PO POTREBI OBLIKUJ NJEGOVO GLAVO. NA KONCU GA OBLIKUJ V KLJUKO ZA NAVIJANJE GUME. PRVE LETE OPRAV! S KRILOM' KUE^ NAMEŠČENO76mrr^DNO^ NAPRE J DA RAZLOG PADANJA V ZVRT ALI ZA NESTABILNI LET: PREMAJHEN ODKLON SMERNEGA KRMILA, ALI KRILO, KI JE NAMEŠČENO PREVEČ SPREDAJ, OZIROMA KOMBINACIJA OBOJEGA. navzdol. 12 | marec 2013 PRILOGA Raketoplan victor 2013 po novih pravilih JOŽE in MIHA ČUDEN V zadnjem času se je po uvedbi sprememb v pravilih za tekmovanja osnovnošolcev z ra¬ ketnimi modeli pojavilo kar nekaj vprašanj, na katera smo v prispevkih v Timu skušali čim bolj razumljivo odgovoriti ter na posameznih primerih razložiti probleme, pred katerimi so se znašli nekateri modelarji in mentorji ob pripravah na bližajočo se tekmovalno sezono. V prejšnji številki je bilo kar precej govora o prilagoditvi že obstoječih modelov raketopla¬ nov na nov način letenja ter o predštartni pri¬ pravi pogonskih enot - modelarskih raketnih motorjev. Ker je logični zaključek teoretičnih razlag vse to uporabiti in praktično preizkusi¬ ti na konkretnem modelu, smo tokrat pripra¬ vili načrt raketoplana klasične konstrukcije (slika I), ki v nasprotju z doslej opisanimi ne bo odmetaval izgorelega motorja. Takemu modelu bi lahko sicer povsem upravičeno re¬ kli tudi raketni drsalec, če ne bi bil po novem ta izraz rezerviran izključno za radijsko vode¬ ne raketoplane kategorije S8 in to v vseh pod- kategorijah, torej tiste modele, pri katerih nikoli ni bilo dovoljeno izmetavanje motorja. Zdaj je ta ločnica med kategorijama postala nekoliko zabrisana. Za klasični model smo se odločili, ker se na straneh revije že nekaj časa ni pojavil, med¬ tem ko smo model s spremenljivo geometrijo krila nedavno že predstavili, predvsem pa je model s fiksnim krilom glede na število se¬ stavnih delov preprostejši za izdelavo in zato primernejši za mlade modelarje. Izdelava modela Model bo v pretežni meri izdelan balze, ki zaradi nizke specifične teže in velike trdnosti ustreza zahtevam za gradnjo tovrstnega mo¬ dela. Za krilo lahko uporabimo čvrsto balzo, medtem ko za trup izberemo tršo. Podobno kot za krilo velja tudi za oba stabilizatorja, tako navpičnega kot vodoravnega. Izberemo lahek, žilav balzov furnir debeline 1,5 mm. Za izdelavo glave pa uporabimo tršo balzo ali podoben lahek les, če bo kontejner iz dveh delov (glave in cevi nosilca motorja), sicer pa lahko oboje skupaj izdelamo tudi z laminira- njem iz steklene tkanine in epoksidne smole na ustrezno oblikovanem kalupu. Dodatno obtežilo skoraj ne bo potrebno oziroma ga bo manj kot smo bili vajeni doslej, saj bo pra¬ zen motor ostal v nosilcu. Vodila so lahko iz tanke aluminijaste pločevine (0,2 mm), tanke jeklene žice ali iz papirnatih cevčic. Osrednji del krila po potrebi zaščitimo pred izpuhom iz motorja tako, da na zgornjo stran krila pri¬ lepimo pas tanke aluminijaste folije. Krilo Obris krila prerišemo na izbran kos balze debeline 5 mm, izrežemo z modelarskim no¬ žem ali skalpelom in ga obdelamo na obliko profila, ki je prikazan na načrtu. Krilo najprej grobo oblikujemo z modelarskim obličem na britvice (slika 2), nato pa profil natančno suho obrusimo, najprej z grobim (180) in nato še s finim vodobrusnim papirjem zrnavosti 360-400. Obrušeno krilo prerežemo na sre¬ dini, nato od centroplana (I) ločimo še uše¬ si (2). Na mestih razreza robove natančno poševno pobrusimo, da bodo lomi krila po vnovičnem sestavljanju taki, kot so predvide¬ ni v načrtu. Tako pripravljene dele krila se¬ stavimo na ravni podlagi, zaščiteni s plastično folijo, in jih na spojih podpremo s kladicami ustreznih dimenzij, ki zagotavljajo predvidene kote lomov krila. Sestavne dele v času leplje¬ nja pritrdimo z bucikami (slika 3), ki jih od¬ stranimo šele, ko je lepilo povsem suho. Za lepljenje uporabimo belo lepilo za les ali spe¬ cialno modelarsko lepilo UHU-hart. Po kon¬ čanem sušenju bucike izvlečemo, obrusimo neravnine ter površino obdelamo s t. i. mo¬ delarskim kitom - zmesjo smukca za osebno nego in brezbarvnega nitrolaka ali, če tega nimamo več, s prozornim akrilnim lakom. Osušen nanos kita oziroma laka prebrusimo s finim vodobrusnim papirjem, da dobimo gladko površino. marec 2013 | 13 Stabilizatorja Oba stabilizatorja, vodoravni (3) in navpič¬ ni (4), zrežemo iz 1,5 mm debelega balzovega furnirja, simetrično profiliramo ter nekajkrat prelakiramo z razredčenim modelarskim ki¬ tom. Na navpičnem stabilizatorju 10 mm od izhodnega roba zarežemo vzporeden rez ter ta del zalomimo za kak milimeter v desno, da naredimo krmilce, ki ga med reglažo modela lahko poljubno odklanjamo (slika 4). Trup Vse tri dele, tj. trup (5), ojačitev (6) in bal¬ dahin (7), vsakega posebej izrežemo iz trde 4 mm debele balze, pri čemer smo predvsem pri baldahinu pozorni na smer letnic v lesu. Dele pobrusimo, da se tesno prilegajo drug drugemu, in zlepimo z belim lepilom. Med su¬ šenjem jih z bucikami pritrdimo na delovno podlago. Po končanem sušenju robove trupa obrusimo in obdelamo z modelarskim kitom. Na mestih spajanja z ostalimi sestavnimi deli trupa ne lakiramo. CM ■Sf Legenda: 1 - krilo (centroplan) 2 - krilo (uho) 3 - vodoravni stabilizator 4 - navpični stabilizator 5 - trup 6 - ojačitev trupa 7 - baldahin 8 - cev nosilca motorja 9 — glava 10 - vodilo 11 - aluminijasta folija 12 - utež 13 - povezava 14 | marec 2013 Nosilec motorja Nosilec motorja ali kontejner sestavljata cev nosilca (8) in glava (9), ki je na sprednji strani vlepljena vanjo. Cev nosilca dolžine SOmm izdelamo na kalupu premera 10,3 mm iz treh do petih vzporedno navitih ovojev pi¬ sarniškega papirja, ki jih med seboj zlepimo s kontaktnim ali epoksidnim lepilom. Glavo izstružimo na hobijski lesni stružni¬ ci (slika 5), in sicer tako, da v primeren kos balze privijemo močnejši lesni vijak z odre¬ zano glavo, da lahko obdelovanec vpnemo v vpenjalno glavo. Med struženjem večkrat preverimo dimenzije obdelovanca, tako zuna¬ nji premer glave kot vsadila. Površino glave gladko obrusimo in obdelamo z modelarskim kitom, ko je ta še vpeta v stružnici, ali po tem, ko jo že čvrsto vlepimo v cev nosilca, in obdelamo oboje hkrati. V cev nosilca tik ob robu vsadila glave izvrtamo tri luknjice pre¬ mera 1,5 mm za odvajanje plinov (slika 6), ki se bodo sprostili po dogorevanju traserja v motorju. Sestavljanje modela (slika 7) Na trupu zarežemo in zbrusimo utore na mestih, kamor bomo prilepili druge sestavne dele. Utor na baldahinu (7) zbrusimo v obliki žleba. Krilo (I in 2) je spredaj dvignjeno za 1°, zato nekoliko bolj pobrusimo tisti del tru¬ pa, kamor nalega zadnji rob krila. Vodoravni stabilizator (3) postavimo povsem vzpore¬ dno s spodnjim robom trupa. Lepimo z be¬ lim lepilom, če so stične ploskve lakirane, pa z modelarskim lepilom UHU-hart. Izredno močne spoje dobimo, če lepimo z epoksidnim lepilom. V ta namen uporabimo 5-minutno epoksidno lepilo. Vodili (10) zvijemo iz tanke aluminijaste pločevine na paličici s premerom 5 ali 6 mm, odvisno od premera paličaste rampe, s katere bomo izstreljevati model, in ju na predvideni mesti prilepimo z modelar¬ skim ali sekundnim lepilom. Če nameravamo raketoplan izstreljevali z viličastega ali batne¬ ga lanserja, vodila niso potrebna. Del centroplana na sredini, ki utegne biti izpostavljen izpuhu motorja, zaščitimo s sa¬ molepilno aluminijasto folijo ali folijo za go¬ spodinjstvo (II), ki jo prilepimo na površino z razredčenim kontaktnim lepilom (npr. UHU greenit). Reglaža modela Težišče modela nastavimo na grobo, in sicer tako, da se nahaja na polovici globine krila, pri čemer upoštevamo maso izgorelega motorja, ki ga ob reglaži vstavimo v model natanko v položaj, kot ga zavzema motor v trenutku lansiranja. Model preizkusimo na blagi vzpetini ali pobočju, kjer ga najprej spuščamo iz roke. Z dodajanjem ali odvzemanjem balasta na spre¬ dnjem delu trupa moramo doseči, da se mo¬ del med jadranjem blago spušča proti tlom. S pomočjo krmilca vplivamo na smer leta. Model naj kroži rahlo v desno, v krogih s pre¬ merom kakih 20 m. Izhodni rob levega ušesa upognemo nekoliko navzgor, da bo model v zavoju bočno stabilnejši. Za lansiranje (slika 8) uporabimo mini motor A2-2ali A2-3 premera 10,3 mm brez odbojnega polnjenja, ki ga pripravimo za let na enega od načinov, ki smo jih opisali v prej¬ šnji številki Tima. Če imamo motor z odboj¬ nim polnjenjem, ga moramo pred uporabo iztresti. Pred štartom motor trdno vlepimo v cev nosilca, da bo po končanem delovanju ostal na svojem mestu. V primeru izmetavanja motorja bo let na tekmovanju neveljaven. Determalizator leta V vetrovnem vremenu ali močnejši termiki nam utegne raketoplan odleteti tako daleč, da nam ga ne bo uspelo vrniti. Zato si pomagamo z determalizatorjem leta - mehanizmom za prisilno spuščanje modela. Uporabljajo se različne vrste determalizatorjev; eden od naj¬ preprostejših in tudi precej zanesljivih je t. i. utežni determalizator, pri katerem s spremem¬ bo težišča prisilimo model, da se med močnim zaganjanjem (»pumpanjem«) naglo spusti proti tlom. V ta namen uporabimo počasi gorečo vžigalno vrvico, ki sprosti premično utež na sprednjem delu modelu, da zaniha nazaj in poruši težišče modela. Tovrstni determaliza¬ tor sestavljajo svinčena utež (II), navezava (12) iz tanke žice, elastike in močnejšega sukanca, ki je na koncu prilepljen na zadnjem delu trupa ob vodoravni stabilizator, ter tanka elastika za pritrditev uteži in počasi goreča vžigalna vrvica. Za slednjo uporabimo debelejši stenj oziroma okroglo bombažno vrv, ki jo prej namočimo v nasičeno raztopino hipermangana ali natančneje kalijevega permanganata (KMnO4) ter dobro posušimo. Čas do vklopa determa- lizatorja določimo z njeno dolžino. Pred uporabo odrežemo košček stenja, ga prižgemo, da začne tleti in izmerimo čas gorenja. Običajno je čas tlenja okoli I cm/min. Vžigalno vrvico pritrdimo na model s tanko elastiko, ki jo nekajkrat ovijemo okoli uteži in trupa modela na točno določenem mestu med krilom in baldahinom (utež mora biti v položaju za stabilni let modela). marec 2013 | 15 MODELARSTVO Srebrni model kategorije FIA lanskega mladinskega SP Na mladinskem svetovnem prven¬ stvu prosto letečih letalskih modelov, ki je lani poleti potekalo pri nas na Kamni- ško-mengeškem polju, so v kategoriji jadralnih modelov FIA ekipno prvo me¬ sto osvojili mladi češki modelarji, med katerimi se je s srebrno medaljo med še posebej izkazal Vaclav Papež, čigar model V09 predstavljamo v pričujočem prispevku. H gradnji modela V09, ki je potekala na prehodu iz leta 2011 v 2012, ga je spodbu¬ dil podoben model z oznako V04. »Štirico« je zgradil pred tremi leti kot taktični model za termične vremenske pogoje, ki je imel trup z mehansko kljuko in enofunkcijskim časovnikom. Model se je vedno izkazal z zelo dobrimi jadralnimi lastnostmi in se je dobro odzival na termična dviganja. Od V09 je pričakoval podobne lastnosti, s tem da je k preizkušeni aerodinamiki krila dodal še sodobno opre¬ mljen trup z elektronskimi elementi. To je omogočilo, da model v veliko širšem obsegu vremenskih pogojev izkorišča svoje dobre ja¬ dralne sposobnosti, tudi v vetrovnih razme¬ rah, česar prejšnji model ni zmogel. Profil centroplana je preizkušeni 6356 B s površino sprednjega spodnjega dela na mestu D-boxa. Profil na koncih kril je lastna modifi¬ kacija tega profila z zmanjšano upognjenostjo srednjice profila zaradi zmanjšanja inducira¬ nega upora krila. V primerjavi s starim V04 ta popravek izboljša vodljivost modela pri vleki v mirnem ozračju ter izboljša lastnosti in sta¬ bilnost v letu. Nosilca centroplana sta izdelana v sendvič konstrukciji iz pokončno postavljene balze in letalske vezane plošče debeline I mm v sredi¬ ni. Po prekritju s pasnicami in vlepljenju cevi bajonetov s premerom 5,8 mm sta nosilca ovita s kevlarsko nitjo. Za jedro nosilca je v ušesih krila uporabil conticel, material, ki ima znatno nižjo specifično težo kot balza. Ta ma¬ terial je z dobrimi rezultati uporabil namesto balze v sendvič konstrukciji vzdolžnih nosilcev centroplana še pri dveh drugih svojih modelih. Ko je D-box končan, gradnja krila dalje poteka na šablonah iz polistirena. Konstruk¬ tor priporoča, da se šablone uporabi, še preden se na spodnji strani krila na rebra z epoksidno smolo prilepi ogljikove trakove. Končano krilo je skoraj v celoti prekrito z icarexom. Prednost tega materiala je v od¬ pornosti proti trganju in enostavni uporabi. Na vpadnem robu krila pred turbulatorjem in celotni spodnji površini D-boxa je prilepljen srebrn samolepilni trak. Tega ima na večini svojih modelov, ker pripomore k boljši vidlji¬ vosti modela na veliki oddaljenosti in se lepo lesketa, ko sije sonce. Glede zvitja krila pa konstruktor takole: srednja dela sta izdelana z ničnim zvitjem, ša¬ blona za desno uho je izdelana za negativno zvitje I mm, za levo uho pa za 2 mm. V končni konstrukciji se nato v zadnjih štirih poljih zvi¬ tje na zadnjem robu postopoma povečuje do končne vrednosti približno 9 mm. Trup je opremljen z elektronskim ča¬ sovnikom in servomehanizmi, ki omogočajo spremembe nastavitev vodoravne in navpične repne površine ter nagiba desne strani kri¬ la med vleko in odpenjanjem modela. Četrti servomehanizem obvladuje varovalko tenzo- metrične kljuke. Prednost te konfiguracije je v možnosti za vnovično zapiranje kljuke pri neuspešnem poskusu izstrelitve in nadaljeva¬ nju vleka s kroženjem, kar je Vaclav v lanski sezoni že nekajkrat izkusil. Pri izdelavi višinskega repa je uporabil ogljikovo cevko premera 4 mm. Gradnja je na ta način zelo enostavna in hitra. Njena po¬ manjkljivost pa je razmeroma nestabilna kon¬ strukcija, še posebno v zelo vročem vreme¬ nu, ko so tako izdelani višinski repi nagnjeni k zvijanju. Ta model ima regliran za nekaj različnih vremenskih pogojev. Sposoben je dobro lete¬ ti tako v brezvetrju kot tudi v izrazito termič¬ nih dnevih. Za tekmovanja v vetrovnih pogo¬ jih uporablja različico z nekoliko pritisnjenim vodoravnim repom. Osnova tega, da model vzdržuje v »dobri kondiciji«, pa je pogost trening, v sezoni vsaj enkrat tedensko. Pri iz¬ strelitvi v bunt pa po mnenju konstruktorja veliko bolj kot pri klasični izstrelitveni spirali velja zlato pravilo, da je najpomembneje imeti model v »malem prstu«. Z modelom V09 je Vaclav Papež izvedel vse lete na lanskem mladinskem svetovnem prvenstvu pri nas v Sloveniji. Poleg srebrne medalje, ki jo je osvojil med posamezniki, je hkrati pomembno prispeval tudi k ekipnemu zlatu češke reprezentance v kategoriji FIA. Ob tem ne gre prezreti, da s temi modeli tek¬ mujeta tako Vaclav kot Petr Papež in z njimi v zadnjih letih dosegata zelo dobre rezultate v kategoriji FIA. Po reviji Volny let TIMOVI NAČRTI modra Številka Naročite jih na brezplačni številki (( (• 080 17 90 j Navodila za izdelavo uspešnih tekmovalnih in rekreativnih modelov. Vsak od njih je narisan v naravni velikosti oz. merilu 1:1, kar močno olajša gradnjo. ali preko spletne strani www.tzs.si. modelu: Podatki ° kul. 'MM! . ''" k ^dcla: 880 n ' m OoUino ~l.lo 385 g . , 16 | marec 2013 MODELARSTVO T=54% 150. 150. V-lom: 18° = 140 mm 7Q5 Širina D-boxa: v korenu krila v korenu ušesa na koncu krila 35 mm 30 mm 20 mm .9.0 J 29,63 dm 2 4,23 dm 2 33,86 dm 2 Površina: krilo višinski rep skupaj Masa: krilo višinski rep skupaj 190 g 9g 424 g Debelina karbonskih pasnic je I mm. Pasnica srednjega dela krila se zožuje z 10 mm na 5 mm. Na ušesu se pasnica zoži s 3 mm na 2 mm. Profili krila in vodoravega repa so v merilu 1:1. V 09 Model kategorije FIA, s katerim je Vaclav Pa¬ pež na mladinskem svetovnem prvenstvu 2012 v Mengšu osvojil srebrno medaljo in s češko ekipo naslov svetovnega prvaka. marec 2013 | 17 MAKETARSTVO Dornier Do 17Z (Revell, kat. št. 04655, M I : 72) MITJA MARUŠKO Nemški srednji bombnik dornier Do I7Z so začeli izdelovati v letu 1939, ko je nasledil serijo vitkih predhodnih izvedenk serij Do I7E in F. Prvotna konstrukcija, razvita iz prototipa hitrega potniške¬ ga letala s prikritimi bojnimi ambicijami, je v izvedenki Do I7Z do- Pogled na pilota in sprednji del kabine bila zaobljene oblike in značilno obsežno zasteklitev sprednjega dela bombnika. Nemški koncept koncentracije posadke v sprednjem delu srednjih bombnikov je Do I7Z prinesel najmanj posrečeno, toda Zadnji del pilotske kabine Strelec v spodnjem delu kabine zelo prepoznavno obliko. Posad¬ ka je zrasla na pet mož, oboro¬ žitev na šest obrambnih strojnic, bombni tovor pa na 1000 kg, zato so v serijo Do I7Z-2 vgradili močne zvezdaste in zračno hlaje¬ ne motorje bramo 323. Letalo je svoj labodji spev doživelo v bit¬ ki za Britanijo avgusta in jeseni 1940, kjer obrambna oborožitev ni bila kos britanskim lovcem. V tem letu so tudi prenehali s pro¬ izvodnjo Do I7Z, čeprav je letalo zvesto služilo vse do konca vojne. Z njimi so bile opremljene bomb- niške eskadrilje v napadu na Kraljevino Jugoslavijo v aprilu 1941, po¬ zneje od leta 1942 in vse do 1945 pa tudi na letalske enote Neodvi¬ sne države Hrvaške. Maketa Revellova maketa dornierja Do I7Z-2 v merilu I : 72 s katalo¬ ško številko 04655 ni izvirni Revellov izdelek, temveč ji gre korenine poiskati v maketi ameriškega proizvajalca Monogram, ki je leta 1967 prvič izdal to maketo. Pred njo je Revell večkrat ponatisnil maketo dornierja Do I7Z britanskega proizvajalca Frog iz leta 1968, ki je najprej izšla v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, doživela ponatis na Japonskem pri podjetju Tsukuda Models v letu 1977 in še enkrat pri Matchboxu v letu 1992. Obe maketi sta predstavnici generacije klasičnih plastičnih maket z rahlo dvignjenimi površinskimi detajli in poenostavljenimi konstrukcijskimi rešitvami. Pa poglejmo, kaj nam ponuja Revellova izdaja stare makete s sve¬ žimi oznakami. Maketo sestavlja vsega 53 delov iz svetlo sive plastike in pet prozornih sestavnih delov pilotske kabine. V primerjavi z ma¬ keto podjetij Frog, Novo, Matchbox in Revell ima najnovejši ponatis Monogramovega Do I7Z za slabe 4 mm preširoko krilo, kar je zaradi zahtevne oblike prehoda trupa v krila precej težko popraviti. Na iz¬ delani maketi se tega sicer ne opazi, vendar je napaka tu. Trup letala je ustreznejših velikosti in površina bolje detajlirana kot predhodna maketa. Tudi krmilne površine so pravilnejših oblik. Na njihovi povr¬ šini je ponazorjena brazdasta struktura konstrukcije. Trenutno naj¬ boljšo maketo dornierja Do I7Z pravzaprav dobite s križanjem dveh maket, kar je bilo v maketarskem tisku že nekajkrat predstavljeno. Gradnjo začnemo s sestavljanjem pilotske kabine, ki jo tvorijo z nekaj detajli opremljene notranje stranice trupa, enostavna tla pilot¬ ske kabine s pilotskim sedežem, nožnimi krmili in krmilno palico ter Naslovnica najnovejše Revellove izdaje dornierja Do I7Z-2 v merilu I : 72 18 | februar 2013 MAKETARSTVO Plitko oblikovani kolesni prostori so prevelika poenostavitev. še tremi sedeži za posadko. V izjemno zastekljeni pilotski kabini ni veliko delov, zato priporočamo, da se ozrete po Eduardovem kom¬ pletu kovinskih dodatkov za to maketo s kat. št. 72178. Ponudi vam detajle za instrumente v pilotski kabini, nove sedeže, instrumentno ploščo in zadnji del pilotske kabine. Tu najdemo še kopico ročic, varnostne pasove in številne sestavne dele za nabojnice strojnice MG 15 z namenilniki. Tudi vstopna vrata so priložena in kar kličejo po odpiranju zelo podrobno detajlirane pilotske kabine. Prikaz vseh nabojnikov za strojnico MG 15 je lahko prava nočna mora, zato raje sezite po poliuretanskih odlitkih teh strojnic in nabojnikov v kom¬ pletu z dvema strojnicama češkega proizvajalca Aires (kat. št. 7106) ali češkega podjetja CMK (kat. št. 7086). Štiri figure posadke so oko¬ stenela priča konceptov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, zato raje poiščite kakšno nadomestilo v siceršnji ponudbi pilotskih figur. Izjemno prostorna kabina pa tudi brez posadke in z omenjenimi do¬ polnitvami lepo zaokroži videz makete. Sestavljanje trupa in kril ni kakšen poseben izziv. Če pa se odlo¬ čite uporabiti Eduardove kovinske dele za zakrilca (kat. št. 72179), potem se pripravite na zahteven poseg, ki ga je najbolje končati s samogradnjo novih kolesnih prostorov. Maketa ima namreč neodpu¬ stljivo poenostavljeno notranjost kolesnih prostorov, kjer notranjo¬ sti praktično ni, saj je plosko upodobljena, zgornja stena prostora pa spuščena skoraj do spodnje površine kril. Samogradnja zahteva tudi podaljšanje hidravličnih delov podvozja, zato je neizkušenim make- tarjem ne priporočamo. Gradnja brez omenjenih posegov pa teče hitro, po lepljenju kril in trupa bo na stiku sicer potrebno manjše ki- tanje in brušenje. Seveda zato trpijo nekateri površinski detajli, ki jih je najbolje znova vgravirati. Enostavna repna konstrukcija terja enak pristop. Izrazito stopničast prehod med repom letala in vodoravnimi površinami višinskega krmila je na maketi prezrt, saj ima sestavni del napačno zaobljen prehod med trupom in vodoravnimi površinami. Z nekaj kita in spretnim brušenjem boste lahko zagotovili verodosto¬ jen videz tega dela makete. Motorske gondole so pravilnih mer, česar za predhodni maketi podjetij Frog in Revellovo ni mogoče trditi. Sprednji del z detajli mo¬ Čelni del motorja bramo 323 Nalepke poljskega proizvajalca Techmod torja je sicer zelo poenostavljen, vendar še sprejemljiv. Detajliranje motorja v samogradnji je silno zahteven postopek. Na voljo je sicer odličen odlitek motorja bramo 323 proizvajalca Vector, vendar mo¬ ramo za njegovo vgradnjo na delih št. 15 odstraniti ves notranji del in nato ponazoriti zahtevno paličasto nosilno strukturo ter odmične gredi ventilov na glavah motorja. Tanka plastika lahko nadomesti tudi lopute hladilnih rež. Izpušni cevi na zgornji strani motorja in oba bočna vstopnika zraka za hladilnike olja moramo navrtati. Podvozje je lično oblikovano, gumijasti deli koles imajo sicer preveč poudarjene brazde, platišča pa so rahlo poenostavljena. De¬ belino velikih blatnikov moramo zmanjšati z natančnim brušenjem. Vratca podvozja so skromno detajlirana. Ljubitelji podrobnosti bodo nadomestili tudi propelerje, čeprav sta osnovna sestavna dela, odlita v enem kosu, kar sprejemljiva. V zaključni fazi gradnje sledi lepljenje prozornih površin po vgradnji oborožitve in še nekaterih površinskih detajlov. Prozorni deli so dobro oblikovani, sicer nekoliko predebe¬ li, vendar še sprejemljivi. Novozelandski proizvajalec Falcon ponuja vakuumsko prešane nadomestne dele iz tanke prozorne plastike, ka¬ terih vgradnja pa zahteva kar nekaj izkušenj. Vsekakor priporočamo vnovično graviranje površinskih detajlov in na krilih tudi ponazoritev globljih utorov ob stiku krmilnih površin in krila. Nekaj anten na trupu boste morali izdelati iz tanke plastike ali pa uporabiti Eduardove kovinske dele. Med nalepkami najdemo oznake za Do I7Z-2 iz sestava bombni- ške skupine ll/KG 2 »Holzhammer« iz časa bitke za Britanijo v juniju 1940 (U5+RN) in štabno letalo ll/KG 3 »Blitz Geschvvader« iz januar¬ ja 1941, z belgijskega letališča Antvverpen-Deurne (5K+BC). Oznake so odlične, izdelane pri italijanskem Cartografu in premorejo kopico drobnih oznak in napisov. Obilico dodatnih oznak pa najdete na dveh polah nalepk poljskega proizvajalca Techmod (72107 in 72136), kjer so na voljo tudi oznake hrvaških enot iz sestava bombniške skupine 10/KG 3 in poznejše I5/KG53 ter oznake za finske Do I7Z-2. Vsem graditeljem Revellove makete priporočamo tudi odlično poljsko pu¬ blikacijo Dornier Do I7/Do 215, avtorja Mareka J. Muravvskega, za¬ ložbe Kagero, Lublin 2008. Eduardovi dodatki (72178) za notranjost Do I7Z Eduardovi sestavni deli za zakrilca (72179) Zelo uporabne strojni¬ ce MG 15 češkega pro¬ izvajalca CMK februar 2013 | 19 MAKETARSTVO Izdelajmo diorame z Nochovimi gradivi (7. del) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek V dosedanjih nadaljevanjih smo izčrpno obdelali sneg, zdaj pa je čas, da se posvetimo bolj pomladni temi. Tokrat bo to ponazoritev stoječe vode in močvirnatega travnika. Že pred nekaj leti sem kupil debelo fran¬ cosko knjigo o operaciji Barbarossa, napadu sil Osi na Sovjetsko zvezo, ki vsebuje dobrih tisoč fotografij. Med njimi je tudi ena, ki kaže sovjetski težki tank KV-II, ki je obtičal v vodi in si ga ogleduje nemški vojak. Sovjetski tan¬ kisti so zlasti z večjimi tanki pogosto obtičali na težavnem terenu, ki ga niso dobro poznali, vidljivost iz tanka pa je seveda precej omejena in je težko presoditi, ali je travnik pred tabo primeren za vožnjo ali ne. Zlasti po močnej¬ šem deževju se marsikateri travnik spremeni v močvirno zemljišče. Podobna težava je stala življenja mladega japonskega lovskega pilota Kogo, ki je napačno ocenil teren pod sabo, ko je junija 1942 s svojim »zerojem« A6M2 poskušal s spuščenim podvozjem pristati na »travniku« na Aleutih, a je bil ta travnik v resnici močvirje z visoko travo. Njegovo le¬ talo se je ob pristanku prevrnilo, Koga pa si je zlomil tilnik. Američani so njegovo letalo odpeljali v ZDA, ga popravili in dodobra pre¬ izkusili ter tako ugotovili, kakšne so njegove pomanjkljivosti. Zato se ne smemo čuditi, da je podobno »zabredel« tudi marsikateri sov¬ jetski tankist. Obstaja na primer fotografija treh srednjih tankov T-34, ki so poleti 1941 skupaj obtičali na močvirnem travniku. KV-II je bil nekoliko nenavaden tank, iz¬ peljan iz bolj običajnega in razširjenega KV-I. Kratica KV predstavlja začetnici sovjetskega komisarja za obrambo Klimenta Vorošilova. KV-I je bil sodobno zasnovan težki tank z močnim oklepom in 76,2-mm topom v kupoli. Obstajale so različne izpeljanke, zadnje med njimi so imele močnejši top kalibra 85 mm. Ker so imele sovjetske enote v zimski vojni s Finsko precej težav pri obstreljevanju finskih bunkerjev, so razvili tank KV-II, ki je imel na enakem podvozju in trupu kot KV-I precej višjo kupolo s havbico kalibra 152 mm. Zaradi tega je imel zelo značilno silhueto in se ga je videlo že od daleč. Havbica sicer ni bila mi¬ šljena za boj proti tankom, a če so ga znali do¬ bro uporabiti, je tudi KV-II lahko ustavil pro¬ dor nasprotnikovih tankov, denimo, če je z obstreljevanjem preprečeval prečkanje reke. Tako se je zgodilo v Litvi junija 1941, ko je en KV-II cel dan zadrževal napredovanje nemške oklepne enote in uničil več kot 20 tankov. Tanki KV so imeli tako dobro oklepno zaščito, da jim nemški tanki iz leta 1941 niso mogli do živega, razen če so jih zadeli iz pre¬ cejšnje bližine od zadaj v motor. Šele leta 1942 so Nemci svoje tanke opremili z dolgo¬ cevnimi topovi kalibra 50 in 75 mm, tako da odtlej tudi tanki tipa KV niso bili več neran¬ ljivi. Vseeno pa je tudi že leta 1941 kar nekaj teh tankov prišlo v nemške roke, nekateri med njimi so bili le lažje poškodovani. Ker je bila proizvodnja težkih tankov kljub njihovi nesporni kakovosti precej dražja kot proizvo¬ dnja srednjih tankov T-34 (ta je bil boljši od vseh tedanjih nemških tankov), so njen obseg močno zmanjšali in bi težke tanke preneha¬ li izdelovati, če se ne bi leta 1943 na nemški strani pojavila srednji tank panther in težki tank tiger, ki pa sta bila precej bolje oboro¬ žena in zaščitena kot prejšnji nemški tanki. Zato so Sovjeti kmalu zatem začeli razvijati novo generacijo težkih tankov, poimenovano po Josifu Stalinu, ki je začela prihajati v bojne enote leta 1944 in je ostala v uporabi vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Diorama Makete tanka KV-II se dobijo tako v meri¬ lu I : 35 kot tudi I : 48. Da diorama ne bi bila prevelika, sem se rajši odločil za manjšo ma¬ keto, ki jo proizvaja HobbyBoss in je vseka¬ kor zelo kakovostna, pa tudi cenovno ugodna. Za okvir diorame sem vzel nekoliko glo- Košček odpornega Nochovega kartona, ki sem ga uporabil za dno diorame. blji okvir za fotografijo, nanj pa sem spodaj prilepil kos lepenke, iz katere sem potem iz¬ rezal tisti del, kamor je potem prišel zadnji del gosenic tanka. Tank na diorami je namreč nekoliko nagnjen, njegov zadnji del pa se je pogreznil. Na to lepenko sem potem prile¬ pil še »panzerkarton« podjetja Noch (kat. št. 61620), ki se sicer uporablja za oblikovanje terena pri električnih železnicah in sem ga primerno odrezal. Pri lepljenju sem preizkusil Nochovo lepilo za travo 61130 Grasskleber (v 250-ml posodi) in ta preizkus je bil uspe¬ šen. Lepilo je sicer namenjeno lepljenju sta¬ tične trave, se pravi umetne trave, ki se pri lepljenju s pomočjo statične elektrike postavi pokonci, a se zelo dobro obnese tudi pri le¬ pljenju kartona. Ko se posuši, lepilo postane precej trdo in ostane belkasto. Preizkusil sem tudi, kakšen je oprijem na plastični podlagi, in ugotovil, da na plastiki ne prime prav dobro, čemur pa konec koncev niti ni namenjeno. Nochova trava se dobi v različnih odten¬ kih, ker pa naj bi diorama prikazovala dogo¬ dek v vlažnem zgodnjem poletju, sem se od¬ ločil za barvo sveže zelene trave (Feldgras, mittelgriin, kat. št. 07084). Da pozneje ne bi porabil prevelike količine umetne vode, sem na različne načine poskušal zmanjšati pro¬ stornino, ki jo bo treba napolniti z njo. Ker je Tank KV-II, ki je obtičal na močvirnem travniku; podvozje je pogreznjeno v travo. Na sliki se lepo vidi, da tank stoji postrani. 20 | marec 201 3 MAKETARSTVO Tri vrečke Nochove visoke trave se dobijo v enem paketu. Vzorci trave: levo zelena trava, obdelana s prozor¬ nim lakom, na sredini brez laka, desno pa suha tra¬ va, obdelana z lakom. Nochovo lepilo za lepljenje trave bil tank težak, se je seveda pogreznil v pod¬ lago, tako da gosenice na spodnji strani pod¬ vozja gotovo niso bile vidne. Zelo verjetno je bilo takrat, ko je tank zapeljal na močvirnati teren, tam bistveno manj vode, gladina je naj¬ verjetneje narasla kmalu zatem, po obilnem deževju. Zato se mi je zdelo verjetno, da je tank obtičal v nekakšni kotanji. Torej sem oblikoval dno diorame tako, da se dviguje proti okvirju. Za oblikovanje terena sem upo¬ rabil papirnate robčke, ki sem jih prepojil z lepilom za travo. To je zelo primerna metoda za izdelavo manjših neravnin. Travo sem v kosmih vstavljal v mokro plast lepila, tako da je prekrila vso podlago. Ko se je lepilo posušilo, sem travo od zgo¬ raj obilno pokapljal z nekoliko razredčenim sijajnim akrilnim lakom. To je travo utrdilo, po drugi strani pa sem s tem zagotovil, da trava ne bi popila preveč umetne vode. Povr¬ šina trave je sicer v tej fazi videti kot moker travnik, na katerem pa ne stoji voda. Ce bi želeli doseči tak učinek, bi na tej točki lahko končali. Nochova statična trava je na voljo tudi v barvi suhe trave oziroma sena, tako da lah¬ ko iz nje naredimo tudi kope sena ali pa jo uporabimo za ponazoritev sena, s katerim so včasih prekrili tanke in samohodne pro¬ titankovske topove, ki so prežali v zasedi. Za utrditev sena bomo namesto sijajnega seve¬ da uporabili mat lak. Za preizkus sem upo¬ rabil Master-Grasmischung RJedvviese (kat. št. 07074). Na vzorcu vidimo papirnat rob¬ ček, nalepljen na belo lepenko, na eni strani suho travo, na sredi zeleno travo, prilepljeno z omenjenim lepilom, vendar brez naknadne obdelave z lakom, ter zeleno travo po prepo- jitvi z lakom. Da bi bilo videti, kot da se je tank pogre¬ znil v travo, sem na koncu travo vlepil tudi med kolesa, pa tudi za njimi pod tankom. Naj¬ prej sem s srednjim čopičem nanesel lepilo, potem pa nanj položil večji kosem trave, ki sem ga potem z leseno špilo potisnil na pravo mesto in tudi nekoliko oblikoval. Ob okvirju sem prilepil nekaj primerno pobarvane višje trave iz naravnega materiala, ko bo na dio- rami že voda, pa bom vanjo vtaknil še nekaj Nochove visoke trave, ki se dobi v treh bar¬ vah (Schilfgras-Sortiment v paketu, kat. št. 07060). Za uporabo v tem primeru bo pri¬ merna trava zelene barve. Nadaljevanje sledi. ZBIRKA IZDELKOV ZA TEHNIKO IN TEHNOLOGIJO V OSNOVNI ŠOLI I GRADIVA Več o priročniku, izde rite na www.tzs.si/novice Redna cena vseh gradiv: 125 € Cena gradiv po akcijskih cenah: 72,5 € + priročnik Zbirka projektov TIT brezplačno Zbirka projektov za tehniko in tehnologijol V priročniku je zbranih 20 projektov za izdelavo zanimivih izdelkov iz različnih gradiv (papirja, lesa ZA VSAK PROJEKT SO NA VOLJO T ■ OO Ka Plj^jnii ‘s.oliB Posebna ponudba! Ob nakupu vseh gradiv za izdelke iz priročnika Zbirke projektov TIT, vam priročnik v vrednosti 49,99 € podarimo brezplačno. narocila@tzs.si www.tzs.si Tbhniška založba Slovenije marec 2013 | 21 MAKETARSTVO Gradnja železniške makete Southern Railway (9.del) VOJ KO TRAVNER Železniške družbe na maketi Vsaka od na maketi prisotnih železniških družb ima tudi svoj vozni park, nekatere med njimi imajo lokomotive in vagone, druge samo va¬ gone. V spodnji tabeli so prikazane kratice in polna imena vseh družb na maketi Southern Railvva/. Dizelske lokomotive Za podrobnejšo predstavitev posameznih vrst pravih lokomotiv si lahko ogledate naslednje številke revije Diesel Era: sep./okt. 2005, nov./dec. 2005 ter jan./feb. 2006. Vozni park Železniški vozni park na maketi Southern Railvva/ je sestavljen iz dizelskih lokomotiv in samo tovornih vagonov. 2 f lir if iiiiir i ii, 11 i 11111 itn .in SOUTHERN im UT t so q 22 | marec 2013 MAKETARSTVO Naloge lokomotivske službe - Calhoun - tirna kaseta sestavljanje in razstavljanje vlakov - Glavna proga vožnja vlakov po glavni progi - Bovvater Mili Co. - papirnica industrija — dovoz surovin in odvoz papirnih polizdelkov ter končnih izdelkov, sestavljanje in razstavljanje vlakov - Cleveland in ADM Milling Co. sestavljanje in razstavljanje vlakov, polnjenje in praznjenje vagonov - Chattanooga - premikalna postaja sestavljanje in razstavljanje vlakov Tovorni vagoni Razvrstitev tovornih vagonov glede na njihove originalne oznake: Na sliki 8 je prikazan dobrodošel pripomoček za vpeljevanje loko¬ motiv in vagonov v tirnice. Rampo namestimo na tire tako, da se lepo prilega, nato lokomotivo ali vagon postavimo na rampo in spustimo ali na lahno porinemo navzdol po rampi, da se vpelje v tire. SOUTHERN SERVES THE SOUTH SOUTHERN GIVES A GREEH UCHT TO IHHOVATIONS . 718812 ■■ 'S 2» Ostala vozila Na maketi so seveda tudi druga netirna vozila, kot so na primer tovornjak ploščnik, International R-190 (proizvajalec Mini Metals), de¬ lovni stroj - kopač in nekaj osebnih vozil različnih znamk. V naslednji številki revije pa bomo začeli gradnjo makete. TIMOVI NAČRTI TIMOV NAČRT I - motorni letalski RV-model basic 4 star TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa I TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikar- pov 1-15 bis TIMOV NAČRT II -jadralni RV-model gita TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta TIMOV NAČRT 16 - spitfire TIMOV NAČRT 17 - trener 40 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte TIMOV NAČRT 21 - bambi, šolski jadralni RV-model TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-IO9E, RV- polmaketa za zračne boje TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3 TIMOV NAČRT 27 -fokker E III, RV park-fly polmaketa TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, I m visoka maketa iz vezane plošče TIMOV NAČRT 30 - maketa bagra CAT 262 TIMOV NAČRT 31 - RV motorni letalski model z elek¬ tričnim pogonom orion Cena vsakega načrta je 5,17 EUR. marec 2013 | 23 MODELARSTVO KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2013 LETALSKO MODELARSTVO - RV-modeli kategorij F3 in F5 LETALSKO MODELARSTVO - RV-zračni boji WW 2 , WW 1 in EPA 2013 24 | marec 2013 MODELARSTVO AVTOMOBILSKO MODELARSTVO - RV-modeli off-road kategorij 1 : 8 buggy, LRP 1 : 8 RTR/F2 in elektro buggy 1 : 8 Od šestih (sedmih) dirk jih bo za končno uvrstitev štelo pet (šest). marec 2013 | 25 MODELARSTVO AVTOMOBILSKO MODELARSTVO - dirke Slot 1 : 32 Za drugo polovico leta 2013 dirke Slot še niso dogovorjene. 26 | marec 2013 MODELARSTVO 35. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV LJUBLJANE - konstruktorstvo - tehnologija obdelav - razstava tehničnih izdelkov LADIJSKO MODELARSTVO: RV-čolni - razred FSR CEC - centralno evropski pokal (tekmovanja so v krajih: Velenje (SLO) 6.-9. 6., Duchcov (CZE) 26.-28. 7., TragoB (AUT) 28.-29. 9., Kuty (SVK) 12.-13.10., Oroshaza (HUN) avgust in Krakow (POL). marec 2013 | 27 NOVO NA TRGU Novo na trgu VENTUS 2CX SCALE COCKPIT Za izboljšani videz svojega novega jadral¬ nega modela ventus 2CX si lahko omislite še podrobno izdelan kokpit — tako se v trupu lepo pokrije in zaščiti vsa vgrajena RV-opre- ma, na sedež v kabini pa lahko namestite tudi lutko v merilu I : 3, model bo tako že na tleh zelo težko ločiti od pravega letala, kaj šele v zraku. Kokpit je ročno delo, izdelan je iz ste¬ klenih vlaken z vsemi podrobnostmi, kot so krmilne ročice, napisi v kabini in merilniki na instrumentni plošči. Cena kokpita je 199,90 EUR. FUTABA TI4SG 2,4 GHZ FASSTEST Oddajniški komplet futaba TI4SG deluje na področju 2,4 GHz z napredno tehnologijo prenosa podatkov FASSTest. Štirinajstkanal- ni oddajnik višjega zmogljivostnega razreda je v ponujeni izvedenki popolnoma izdelan in razširjen z vsemi drsniki in stikali, podpira pa tudi telemetrijo, torej prenos podatkov s sprejemnika nazaj v oddajnik v za to namenje¬ nih 32 kanalih. Oddajnik in ergonomska raz¬ poreditev dodatnih stikal omogočata vodenje modela in uporabo njegovih dodatnih funkcij, ne da bi pri tem spustili krmilne ročice. Čeprav je oddajnik namenjen ročnemu držanju in vodenju brez pulta, t. i. »budil¬ ka« omogoča natančno krmiljenje modelov s kroglično uležajenimi krmilnimi ročicami in sistemom Open-Stick z 12-bitno ločljivostjo ter povratno informacijo, kaj se z modelom dogaja. Pri programiranju oddajnika nam je v pomoč intuitiven Futabin sistem ponujenih možnosti in vnosa želenih podatkov, kar sto¬ rimo na velikem grafičnem zaslonu prek t. i. Cap-Touch-System tipk na dotik, izbiramo pa lahko med devetimi jeziki. Oddajnik in spre¬ jemnik med seboj komunicirata po povezavi Easy-Link, kar omogoča zanesljiv sprejem brez motenj in najhitrejši možen sprejem ter dekodiranje podatkov tako v modulaciji DSSS kot FHSS, hitrost prenosa pa ni odvisna od zasedenosti frekvenčnega pasu. Oddajnik omogoča tudi način učitelj/ učenec, sprejemnik pa podpira najnovejšo S-Bus-tehnologijo zaporednega priklopa RV- -opreme. Sicer pa oddajnik nudi vse potre¬ ben funkcije, načine, spomine, mešalnike in predizbrane programe za različne tipe modelov za vsa¬ kega še tako zahtevnega modelarja. Komplet vsebuje: oddajnik futaba TI4SG, oddajniški akumulator Li-po 2S 2800 mAh, sprejemnik R7008SBT, polnilnik za akumula¬ torje Li-po 8,4 V/ 00 mAh, stikalo in izvijač. Cena kompleta je 524,90 EUR. ECX RUCKUS MONSTER IN STADI¬ UM - RV-MODELA ZA BREZPOTJA V MERILU I : 10 Da ob lepih dnevih ne bi bili omejeni le na dirkaške užitke doma pred televizorjem, si lahko privoščite dirkalna avtomobilska mo¬ dela za brezpotja v merilu 1:10, stadium in monster. Oba modela sta namenjena začetnikom, ki iščejo smerno stabilen in trpežen model. V kompletu je tako poleg izvrstnega modela popolnoma vse, kar potrebujete za polnjenje, zagon in vožnjo. Čeprav gre za začetniška modela, imata nekatere odlike, kot jih najde¬ mo pri dražjih RV-avtih, namenjenih vožnji po brezpotjih. Tako vam je na voljo neobčutljiva tehnologija 2,4 GHz in vodotesna elektro¬ nika (servomehanizem smeri in krmilnik vr¬ tljajev). Oba modela sta izdelana iz trpežne in prožne plastike, vzmetenje je izvedeno z oljnimi blažilniki, karoserija je že pobarvana in polepljena z nalepkami (na voljo so v raz¬ ličnih barvah), s preprostim dvoamperskim polnilnikom s samo enim gumbom pa lahko akumulatorje napolnite v eni uri. V vsakem od kompletov ECX ruckus mo¬ del monster ali stadium v merilu I : 10 dobi¬ te: ECX RV-oddajnik 2,4 GHz, štiri baterije velikosti AA za oddajnik, dvoamperski hitri polnilnik in akumulatorski paket Ni-MH 7,2 V za model dynamite speedpack. Cena posameznega kompleta je 215,90 EUR. Mibo modeli, d. o. o. Tržaška cesta 87b, 1370 Logatec tel.: 0 I /759 01 01,041/669 I I I e-pošta: shop@mibomodeli.si www.mibomodeli.si KRETNIŠKO SIGNALNI STOLP Še sveža Nochova novost je kretniško-si- gnalni stolp v merilu I : 87 (HO), ki je skoraj nepogrešljiv objekt na železniških maketah. Objekt v sestavljanki, narejen po metodi la- ser-cut, je lasersko razrezan in graviran ter delno ročno poslikan in patiniran. Objekt je zasnovan za hitro sestavljanje, kompletu pa je že priloženo lepilo. V Trgovini Kovač boste zanj odšteli 39,99 EUR. Trgovina Kovač Vir, Litijska I, 1230 Domžale telefon: 01/7295 124 e-naslov: info@moko.si Internet: www.moko.si 28 | marec 201 3 ELEKTRONIKA Elektronska raglja MILAN SIMLER Elektronska raglja, ki jo predstavljamo v tem prispevku, je zelo preprosta zadeva, ki si jo lahko z malo truda naredi vsak sam. Napra¬ va ne potrebuje nobenih baterijskih vložkov ali kakršnega koli drugega napajanja, ker ob vrtenju raglje električno napetost proizvaja koračni motor sam. Uporaben je kateri koli koračni motor, na primer iz odsluženih tiskal¬ nikov, ne glede na velikost in težo. Pomemb¬ no je le, da ima štiri, pet ali šest priključnih kablov, na katere priključimo LED-diode. Pri priključevanju LED-diod na te kable je vseeno, kako so diode obrnjene, ker koračni motor¬ ji proizvajajo izmenično napetost. V mojem primeru je pet LED-diode priključenih na eno vejo (dva kabla), drugih pet pa na drugo vejo Kosovnica: (druga dva kabla). Če ima koračni motor pet žic, je ena žica odveč in je ni treba uporabiti. Če pa ima šest izhodnih žic, potem je treba prej z LED-diodo preizkusiti uporabne izho¬ de. To naredimo tako, da LED-diodo priklo¬ pimo na poljubna kabla, z roko obrnemo gred koračnega motorja, in če se LED-dioda pri¬ žge, je par kablov pravi. Če se LED-dioda ne zasveti, poiščemo naslednji kabel, dokler ne najdemo dva para pravilnih kablov. Preostala dva kabla sta za naš namen neuporabna. Izdelava Za izdelavo elektronske raglje poleg ko¬ račnega motorja kakršne koli izdelave (dobro je, da je čim manjši) potrebujemo še lesen ročaj ali držalo. Vanj izvrtamo luknjo enake velikosti, kot je zobnik ali premer gredi na koračnem motorju, da lahko ročaj potem na tesno nasadimo na gred motorja. Za pritrdi¬ tev LED-diod potrebujemo plastično letvico velikosti približno 20 x 200 x 3 mm, na katero v enakomernih razmikih izvrtamo luknje za diode. V mojem primeru jih je deset, nanje so na zadnji strani prispajkane žične povezave s koračnim motorjem. Za spajanje koračnega motorja in nosilne plastične letvice sem upo¬ rabil obojestranski lepilni trak, ki je dovolj močan, da je letvica z diodami med sukanjem raglje v roki trdno na svojem mestu. V ta na¬ men lahko uporabimo tudi kontaktno lepilo. Na konec plastične letvice sem zaradi lažjega vrtenja prilepil še kovinsko utež. Ko imamo vse sestavljeno, je čas za pre¬ izkus izdelka. Ragljo vzamemo v roke in jo zavrtimo v levo ali desno stran. LED-diode bodo v vsakem primeru normalno zasvetile. marec 2.013 | 29 RAČUNALNIŠTVO Google Sketchup (7,dei) DAMJAN GAŠPARIČ V tokratni številki si bomo ogledali risanje izdelka iz akrilnega stekla, tj. stojala za cenik. Ta izdelek izdelujejo učenci v osnovni šoli pri pouku ali na tehniških dnevih. Obliko in mere stojala si vsak lahko priredi po svoje, kakor mu pač najbolj odgovarja. Izdelek mora biti uporaben, stabilen in lep na pogled, na mizi ne sme zasesti veliko prostora. Najprej bomo narisali stojalo cenika od strani, na koncu pa ga bomo še izvlekli, da bomo dobili dimenzijo tudi po širini. Izberemo pogled Front, ki ga najdemo v orodni vrstici Vievvs (po¬ gledi) ali pa v meniju pod Camera, Standard Vievvs, Front. Preden začnemo risati, povejmo, da lahko začnemo malo višje od vodoravne osi (rdeča črta) ter nekoliko desno od navpične osi (modra črta). Na ta način nas te črte, ki predstavljajo osi, ne motijo tako zelo. Z orodjem Line narišemo vodoravno črto, dolgo 100 mm. Upo¬ števajmo, da je debelina akrilnega stekla 3 mm. Iz obeh koncev črte navzgor narišemo 3 mm visoki črti, ki ju med seboj povežemo, da dobimo pravokotnik. Če želimo boljši pregled, lahko sliko povečamo z vrtenjem koleščka na miški v smeri od sebe. Iz zgornjega levega oglišča nato z orodjem Protractor pod ko¬ tom 30° narišemo pomožno črto. Ko izberemo to orodje, ga posta¬ vimo v zgornje levo oglišče in kliknemo. Z miško se pomaknemo po zgornjem robu malo v desno. Kliknemo, potem pa miško premakne¬ mo nekoliko višje, da se pokaže pomožna črtkana črta. Vpišemo šte¬ vilko 30 ter potrdimo z Enter. Na sredi zgornjega vodoravnega roba tega pravokotnika poiščemo sredino (Midpoint) ter od tam narišemo vzporednico tako, da dobimo presečišče s prej narisano poševno po¬ možno črto. Poševna in vodoravna pomožna črta Na to pomožno črto od oglišča do presečišča pomožnih črt na¬ rišemo polno črto (orodje Line). Od presečišča obeh pomožnih črt¬ kanih črt potegnemo črto navpično navzgor za 150 mm. Sledi črta H« £drt 36®* JooB X£> ft dw* tidp » . o®(~ s it ® od zgornjega roba za 3 mm pravokotno v levo, nato pa še navpično navzdol vse do poševne črte, ki smo jo narisali malo prej. Dokončajmo še poševni del stojala. Na začetku spodnjega dela poševne črte s pomočjo orodja Protractor narišemo pravokotnico na poševno črto. Na to pomožno črto z orodjem Line narišemo 3 mm dolgo črto. Od roba te kratke črte lahko potegnemo črto vzporedno s prvotno poševno črto. Takrat se nam v pomoč izriše rožnata črta. Ko se približamo navpični poševni črti, ki smo jo narisali malo pred tem, se nam izpiše On Edge, kar je znak, da smo črte povezali. Včasih vmes še kaj zbrišemo in poskušamo črto znova narisati, takrat pa zadeva ne deluje več. Ni rožnate črte, ki bi nam nakazovala, da zares vlečemo vzporedno črto. V tem primeru je najbolje, da z orodjem Tape Measure Tool narišemo vzporednico prvotni poševni črti, da dobimo presečišče z zgornjo navpično črto, nato pa po tej vzpore¬ dnici potegnemo vidno črto vse do navpičnice črte. To je še najbolj zanesljiv način. Zdaj potrebujemo še drugi del navpičnega dela stojala cenika. Ker je stojalo cenika prvenstveno namenjeno temu, da prikazuje cene hrane ali pijače, med prvim in drugim navpičnim delom pustimo I mm prostora. Ta reža je dovolj široka za cenik. Od zgornjega desne¬ ga oglišča narišemo črto I mm v desno, od tam pa narišemo ISOmm dolgo črto v smeri navzdol. Dodamo še debelino plošče, 3 mm pravo¬ kotno v desno in črte med seboj povežemo. Zbrišimo še vse pomo¬ žne črte, ki jih zdaj ne potrebujemo več. 9 — file EM £am«ra 0(ew I mukiplt tani. Ctrl-Soften/Smooth « ?■ □ z 5 &■ Navpični del stojala od blizu V naslednjem koraku dodamo krivine na mesta, kjer je cenik pre¬ pognjen. Lotimo se pregiba med spodnjim in poševnim delom. Krivine bomo delali z orodjem Are. Spodnje levo oglišče vodoravnega dela stojala povežemo z zgornjim ogliščem na spodnjem poševnem delu. Oglišči se označita z zelenima krogcema. Črto moramo izvleči v levo 30 | marec 2013 RAČUNALNIŠTVO za toliko, da dobimo primerno ukrivljen lok, ter potrdimo s klikom. Če bi želeli risati zelo natančno, bi bilo najbolje še enkrat narisati črt¬ kane pomožne črte. Pri risanju loka pazimo, da se ta prilega oziroma ujema s pomožnimi črtami. Nadaljujemo pri srednjem delu stojala, kjer je rahel upogib. Pri oglišču, kjer želimo narediti lok, z orodjem Tape Measure Tool iz oglišča odmerimo po 1,5 mm navzgor in poševno navzdol. Uporabi¬ mo orodje Are in povežemo oba odmerjena dela. Ko imamo narisano črto, jo primerno upognemo, da se prilega robovom stojala. Če nam na začetku ne uspe, tisti del risbe ustrezno povečamo s pomikom koleščka in poskusimo še enkrat. Tukaj narišemo dva loka, na zunanji Majhnega notranjega loka ne moremo narisati tako zlahka, saj tako majhnega polkroga z našim programom ne moremo narisati. Re¬ šitev je, da izberemo orodje Circle in narišemo krog. Postavimo se na sredino I mm dolge črte med navpičnima deloma stojala. Ko se pojavi napis Center, z miško potegnemo navzven, vpišemo 0,5 (tolikšen je polmer kroga v milimetrih) ter potrdimo z Enter. Zdaj zbrišimo spodnjo polovico kroga, ki je ne potrebujemo, tako da nam preostane samo polkrog. Za brisanje spodnje polovice kroga moramo kar nekajkrat klikniti, saj se samo z enim klikom ne da zbri¬ sati polovice kroga. Zbrišemo tudi preostale vodoravne črte pri tej krivini ter preverimo, ali je še kje kaj za zbrisati. Morebitne pomožne črte brišemo prek menija, kliknemo Edit in Delete Guides. Stojalo od strani in notranji strani upogiba. Brisanje odvečnih črt zdaj ne predstavlja nobenih težav, le orodje Eraser je treba uporabiti in klikniti na ustrezna mesta. Krivino na vrhu stojala naredimo na naslednji način. Z orodjem Are povežemo dve skrajni zgornji točki in potegnemo navzgor za to¬ liko, da se izpiše Half Circle (polkrog). Potrdimo s klikom. Tu smo se kar namučili, čeprav trenutni videz stojala ne kaže, ko¬ liko truda smo vložili vanj. Ceniku dodamo še eno dimenzijo. Z orod¬ jem Orbit sliko malo zasukamo, izberemo orodje Push/Pull, izvleče¬ mo v eno smer in vpišemo mere, na primer 100 ter potrdimo z Enter. Cenik je skoraj narisan, le še pregibe je treba malce zaobliti ozi¬ roma zgladiti. Izberemo ukaz Select in označimo celoten predmet s Zgornji polkrog in krog Stojalo z zglajenimi pregibi marec 2013 | 31 RAČUNALNIŠTVO trojnim klikom. Uporabimo miškin desni klik, v prikazanem meniju izberimo Soften/Smooth Edges. Drsnik v okencu premikamo v desno toliko časa, dokler ne vidimo, da so zglajeni vsi pregibi. Z risanjem stojala cenika bi zdaj že lahko končali, vendar mora¬ mo narediti samo še eno zelo pomembno zadevo. Če želimo, da bo stojalo uporabno, mora biti prozorno. Google Sketchup nam nudi iz- » /0®C •»■*> ■M?*,* G Stojalo s prozornimi robovi biro prozornega videza v meniju pod View, Face Style, kjer izberemo X-ray. Stojalo tedaj postane prozorno. Odstranimo lahko še osi, ki jih ne potrebujemo več. V meniju pod View ostranimo kljukico pred Axes. Včasih bi kateri učenec rad stojalo dopolnil, na primer z držalom posodic za sol in poper. Na zadnjo stran, to je na delu, kjer ni pošev¬ nega dela stojala, lahko dorišemo del, ki bo uporaben za ta namen. Črte za držalo Stojalo z orodjem Orbit obrnemo tako, da ga bomo gledali s stra¬ ni. Narišemo navpične in vodoravne pomožne črte (Tape Measure Tool), s pomočjo katerih veliko lažje narišemo profil držala. Pri po¬ možnih črtah upoštevamo debelino akrilnega stekla, ki je 3 mm. Loki pri držalu Z orodjem Line narišemo zahtevane črte, pri čemer pazimo, da se s črtami ne dotaknemo navpičnih črt zgornjega dela stojala, saj se potem sklene celotna stranska ploskev, česar pa ne želimo. Na obeh pravokotnih pregibih dodamo še loke, kot smo to na¬ redili prej z orodjem Are. Če je med robovi pravi kot, je postopek risanja lokov še najlažji. Program nas na ustrezno ukrivljen lok opo¬ zori z napisom Tangent to Edge. Zbrišemo še odvečne ter pomožne črte. Bodimo pa pozorni na navpično črto spodaj, kjer je meja med stojalom in tem na novo narisanim delom, ki je ne smemo zbrisati, saj novemu delu ne bomo mogli dodati širine. Z orodjem Push/Pull povlečemo v smeri širine, vpišemo 100 in potrdimo z Enter. Zglajeni prepogibi držala Morda bo koga motilo, da je predmet prozoren, in ga bodo mo¬ tile črte, ki se vidijo skozi stojalo. V ta namen se ta pogled lahko izklopi. Pregiba na novo narisanem delu lahko poravnamo podobno kot prej. Označimo črte v obeh pregibih in jih zgladimo tako, da po de¬ snem kliku z miško izberemo Soften in po potrebi premikamo drsnik v desno. Zbrišemo odvečne črte, če po naključju ostanejo. Na spo- Krogi na držalu Stojalo cenika z držalom 32 | marec 2013 RAČUNALNIŠTVO Prozorno stojalo cenika z držalom dnjem pravokotnem pregibu označimo še zadnjo črto in jo zgladimo, kot smo to storili maloprej. Preostaneta nam le še dve luknji. Predmet zavrtimo tako, da na prostor, kjer bodo luknje, gledamo z vrha. Z orodjem Tape Measure Tool določimo središči krogov. To naj bo na primer 25 mm od roba držala ter 22 mm od notranjega dela držala navzven. Polmer krogov naj bo 18 mm. Veliko izbire glede velikosti krogov nimamo, saj je pro¬ stora malo, luknje pa morajo biti dovolj velike. Z orodjem Push/Pull zdaj te kroge še izrežemo oziroma poglobi¬ mo za 3 mm in dobili smo stojalo za cenik s prostorom za posodice za sol in poper. To je naš končni izdelek. Zbrišimo še pomožne črte. Z orodjem Orbit lahko izdelek obr¬ nemo tako, da ga vidimo v celoti. Videz lahko nastavimo nazaj na pro¬ zorno. Omenimo še to, da je risba v prozornem pogledu malce manj nazorna kot sicer, zato ni nič hudega, če narišemo neprozorno risbo. Prozoren material pa seveda moramo uporabiti pri izdelavi izdelka. VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Cena mape je 4,17 €. Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavrže, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrže¬ vanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadarkoli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebej pomembno,saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. IJaBiaki o«4). tudi v 2013- Končno rokavice, ki perfektno delujejo z zasloni na dotik Naročite Računalniške SHiovice www.raounaJniske-novice.ooni Touchscreen rokavice OX in 21 številk revije Računalniške novice za SAMO 33,50 €! Akcija velja do 30.04.2013 oz. do razprodaje zalog. gsm: 041 393 830 I gsm: 040 222 911 tel.: 01620 88 03 I mail: narocnine@nevtron.si marec 2013 | 33 TEHNOLOGIJA OBDELAVE O nožih (2.del) ANDREJ PERVINŠEK V prvem delu prispevka o nožih smo go¬ vorili o jeklih, v tem delu pa bomo opisali na¬ čine, kako rezila dobro naostriti. 0 vzdrževanju nožev Vsak, ki je kdaj uporabljal nože, ve, da je otopelo rezilo neuporabno. To velja tudi za najbolj kakovostne materiale. Sam sem vča¬ sih nože brusil na tračnem brusilniku z bru¬ silnim papirjem zrnavosti 400, potem pa sem ostrino vzdrževal s kovinsko gladilno palico (»štrajharjem«). Menil sem, da imam zelo ostre nože, s katerimi sem bil sicer zadovo¬ ljen, ampak briti se z njimi ni dalo. Nekoč pa sem si iz radovednosti kupil japonski kuhinjski nož iz damaščanskega jekla. Ko sem ga preiz¬ kusil, sem bil osupel. Bil je zelo lepo izdelan in je imel neverjetno ostrino. Z njim je bilo mogoče brez kakršnih koli težav narezati pa¬ radižnik na prozorne lističe, kožo slanine pa na drobne kockice. Z nekaj potegi sem ostal brez dlak na levi roki. Do takrat tako ostrih nožev nisem poznal, zato me je začelo zani¬ mati, na kakšen način brusijo nože, da tako strašljivo dobro režejo. Skrivnost je seveda v brezhibni ostrini in ostrem kotu. Oster rob omogoča, da že z majhno silo na točki stika nastane velikanski pritisk, pod katerim mate¬ riali popustijo. Na mikro ravni se ob tem na stičnih površinah predmeta in noža pojavijo pregrevanja, trganja, drobljenja, krivljenja, zvijanja in podobno, zaradi česar vsako rezi¬ lo prej ali slej izgubi ostrino. Zato je treba ostrino nožev redno obnavljati. Na svetov¬ nem spletu sem našel veliko informacij o tej tematiki. Obstaja množica napotkov, kako se to dela, in če bi hotel vse, kar je v zvezi s tem napisano, samo prebrati, ne bi prišel do kon¬ ca. Na srečo do dobrih rezultatov pridemo tudi, če poznamo zgolj osnovne smernice in nekaj tehnik brušenja rezila. Če brusimo pra¬ vilno in dovolj pogosto, je ostro rezilo vedno na voljo, brušenje kratkotrajno in nezahtev¬ no, odvzem materiala z noža pa majhen. Če hočemo biti zadovoljni z uporabo, moramo poleg rednega brušenja upoštevati še nekaj dodatnih priporočil. Nožev nikoli ne peremo v pomivalnem stroju, ker sol in visoka tempe¬ ratura škodujeta rezilu, včasih pa tudi ročaju. Redno skrbimo za čistočo, zato je najbolje, če nož po uporabi operemo v blagi raztopini detergenta in ga obrišemo s suho krpo. Rjav- na jekla je treba še protikorozijsko zaščititi z zaščitim premazom. Za nože, s katerimi pripravljamo hrano, uporabimo olja brez ki¬ slin, ki ne škodujejo organizmu (olje Baliistol in olje kamelije), za druge nože pa so dobri tudi WD-40, strojno olje, masti itd. Večina nožev ni dovolj močna za rezanje zamrznjenih živil ali za ločevanje mesa od kosti in se ob taki uporabi pogosto poškodujejo, zato za te namene uporabljamo rezila in sekače z moč¬ nimi klinami in širokim kotom. Pazimo, da nam ne padejo na tla. Ostra in tanka rezila so občutljiva na stranske sile, zato se izogibamo strganju s takim rezilom. Če želimo postrga¬ ti zelenjavo z deščice, to naredimo s hrbtno stranjo noža. Za podlago vedno uporabimo mehak material, kot sta les ali plastika. Če režemo na porcelanu ali drugih trdih podla¬ gah, bo nož zelo hitro otopel. Nože hranimo v lesenih blokih, če pa so shranjeni v predalu, je treba rezila (in tudi sebe) zaščititi pred po¬ škodbami z ustreznimi etuiji ali škatlami. Ob pravilnem vzdrževanju in rabi nam bo dober nož zvesto služil več desetletij. Kako do ostrega rezila Tržišče nas zalaga s cenenimi rezili za enkratno uporabo, kot so britvice, kerami¬ čni noži, modelarski noži z lomljivim rezilom, skalpeli, številni kuhinjski strojčki, patentirani sekljalniki itd. Ko se obrabijo, jih zavržemo in kupimo nove. Na nekaterih področjih so izdelki za enkratno uporabo izrinili klasična rezila. Na primer pri britju le zelo redki še posegajo po klasičnih frizerski britvah. Na drugih področjih prevlada ni tako očitna. Dej¬ stvo je, da imajo klasična rezila prednost pred rezili za enkratno uporabo le, če jih znamo kakovostno nabrusiti, sicer pa ne. Poznamo različne načine brušenja. Opisal bom le tiste¬ ga, ki ga uporabljam sam, in s katerim lahko vsak nož nabrusimo tako, da brije. Ta posto¬ pek uporabljam zato, ker sem z njim dosegel dobre rezultate, pri tem pa sem uporabljal orodja, ki sem jih že imel pri roki. Vem, da obstajajo tudi boljši, enostavnejši, hitrejši ali morda cenejši postopki, vendar so osnovni koraki po navadi podobni. Za to opravilo si vedno vzemimo čas in najprej razmislimo, kako se bomo brušenja lotili. Upoštevajmo, da je dobra oprema za brušenje običajno bolj¬ ša investicija kot nakup dobrega noža. Z njo lahko vse stare nože nabrusimo do te mere, da nakup novih sploh ne bo več potreben. V # Štirje koraki do ostrega rezila Za uspešno rezanje je zelo pomembna oblika klina na rezilu. Čim ožja je in čim tanjše je rezilo, lažje drsi skozi material. Že nekaj stopinj razlike zelo spremeni rezalne sposob¬ nosti. Tanjšanje ima svoje meje, saj ozka re¬ zila slabo prenašajo obremenitve. Upoštevati moramo kompromis med žilavostjo rezila, Širše kote 50-70° naj imajo rezila za težja dela (sekire, lovski noži), za kuhinjsko rabo so primerni koti 30-50°, britve in skalpeli pa naj imajo kot re¬ zila 10-30°. Enojna V-oblika Dvojna Polsimetrična Konveksna V-oblika oblika oblika Različne oblike preseka rezila: V-oblika, dvojna V-oblika, polsimetrična oblika, konveksna oblika. (Vir: internet) Slabo rezilo ima vidne škrbine in navzkrižne sledi brušenja. Povečava je 250-kratna. Na novo oblikovan kot rezila z brusilnim papirjem zrnavosti 120. Vidna je izrazita igla. Povečava je 250-kratna. 3 Obrabljeno rezilo Poravnava škrbin Grobo brušenje Grobo brušenje Fino brušenje na eni strani na drugi strani jp odstranitev igle Koraki pri brušenju rezila 34 | marec 2013 TEHNOLOGIJA OBDELAVE Isto rezilo, obdelano z brusilnim papirjem 600. Po¬ vršina je gladkejša, igla pa veliko manjša. Povečava je 250-kratna. Isto rezilo, polirano s pasto T-12. Površina je še bolj gladka, igle pa ni več videti. Povečava je 250-kratna. Japonski nož Ryusen po večmesečni uporabi. Rezi¬ lo ima dvojni V-lom, rob je lepo poliran in malen¬ kostno poškodovan. Povečava je 250-kratna. Slika preklopnega noža Spyderco ob nakupu. Rezi¬ lo ima precej širok enojni V-lom, ki je precej grobo brušen in na robu poliran. Povečava je 250-kratna. Novi nož podjetja Olfa ima dvojni V-lom, dobro so vidne sledi brušenja, rob pa je finejše obdelan. Povečava je 250-kratna. Rezilo Olfa pri 50-kratni povečavi načinom rezanja in lastnostmi materiala, ki ga režemo. Za izbiro kota rezila ni izračunov, obstajajo pa okvirna priporočila na osnovi mnogih izkušenj. Za sekanje (sekire, mačete) je kot 60-70 stopinj, za zahtevnejšo uporabo (lovski noži, športni noži, žepni noži) je kot 50-60 stopinj, za običajne kuhinjske nože 30- 50 stopinj, za natančno delo (britve, skalpeli, noži za filetiranje) pa 10-30 stopinj. Navedeni 12 Primerjalna slika lasu. Povečava je 250-kratna. Zelo gladka površina noža WMF iz nerjavnega jekla po večletni uporabi. Na površini je veliko raz in drugih nepravilnosti, ki se s prostim očesom skoraj ne vidijo. Povečava je 250-kratna. Na sliki kuhinjskega noža AMC so po 30 letih upo¬ rabe dobro vidne poškodbe. Nož potrebuje teme¬ ljito brušenje. Povečava je 80-kratna. kot je vsota kotov na eni in na drugi strani rezila. Boljša jekla prenesejo večje obreme¬ nitve, zato imajo taki noži lahko ostrejši kot rezila. Mnogi proizvajalci si pomagajo tudi z drugačnimi oblikami rezil. Poleg običajne V-oblike je v rabi tudi konveksna (izbočena) in dvojna V-oblika, pri katerih je rezilo močnej¬ še od običajne V-oblike. V Evropi je ostrina običajno brušena simetrično, pri japonskih nožih pa je pogosto nesimetrična ali brušena samo na eni strani. Nesimetrični noži so za desničarje brušeni na desni, za levičarje pa na levi strani. V povprečju so japonski noži nare¬ jeni iz boljših materialov, imajo ostrejše kote, finejšo obdelavo rezila in zato bolje režejo. V Evropi so novi noži po navadi tovarniško nabrušeni pod kotom 50 stopinj in več, kar je dobro za sekire, za ostre kuhinjske nože pa nikakor ne. Med starimi noži velikokrat najdemo otopele, zarjavele ali močno poškodovane primerke. Pri takih je najprej potrebno teme¬ ljito brušenje. Preden začnemo, se moramo odločiti, kakšen bo kot rezila. Izberemo ga po priporočilih in glede na poznavanje po¬ treb. Sam običajno izberem kot 30 stopinj ali manj. Ko je kot določen, se ga moramo držati pri vsakem vnovičnem brušenju, sicer rezilu škodimo. Zelo redko je treba nož prej res temeljito obdelati. Največkrat je dovolj, da rezilo zgladimo (spoliramo), pa bo ostrina spet prvovrstna. Zaradi preglednosti opisa sem ves postopek brušenja noža razdelil na štiri korake. Prvi korak - poravnavanje škrbin Prvi korak je potreben le, če je rezilo v res slabem stanju, če na ostrini vidimo znatne odkruške in škrbine. V takih primerih je treba najprej narediti ravno osnovo. Nož postavi¬ mo pravokotno na brus in odbrusimo toliko materiala, da škrbin ni več. Ob tem uporabi¬ mo grobe brusilne papirje, kamne ali kolute, pri čemer pazimo, da odbrusimo čim manj materiala. S tem ostri rob popolnoma odstra¬ nimo in nož pripravimo za naslednji korak. Drugi korak - izdelava klina rezila Uporabimo grobe brusilne kamne ali ko¬ lute zrnavosti 200-600, saj je pogosto treba odstraniti kar precej jekla. Brušenje z grobimi zrni je hitro, vendar imamo pozneje več dela z glajenjem površine. Lahko si pomagamo z električnimi obdelovalnimi strojčki. Primerna so počasi vrteča se električna orodja, z nekaj več potrpljenja lahko uporabimo tudi grobe ročne bruse. Med brušenjem se ne sme iskriti, ker s tem rezilo mehčamo. Pri delu s strojčki se kaj rado zgodi, da rezilo zabrusimo, zato tu velja preudarnost, predvsem pa moramo de¬ lati brez hitenja. Če se med brušenjem rezilo pregreva, zmanjšamo intenzivnost brušenja ali pa obdelovanec hladimo z vodo. Sam upo¬ rabljam modelarski tračni brusilnik s trakom zrnavosti 600, na katerega včasih pritrdim doma narejen naslon, s katerim lažje nadzo¬ rujem kot brušenja. Lahko pa uporabimo tudi večje tračne brusilke, kotne polirne stroje, ročne vrtalnike s čelno brusilno ploščo in druge brusilne strojčke. Kotnih brusilnikov se raje izogibajmo, ker so preveč brutalni. Nož moramo vedno držati pod enakim kotom. Pri tem si lahko pomagamo z vrsto pripomočkov in naprav, ki zagotavljajo, da je kot brušenja vedno enak. Začnemo z brušenjem ene stra¬ ni. Sledi brušenja naj bodo pravokotne na rob marec 2013 | 35 TEHNOLOGIJA OBDELAVE Modelarski tračni brusilnik je odličen pripomoček za brušenje rezil. Kotni polirni stroj z nastavljivim številom vrtljajev in z različnimi nastavki za brušenje in poliranje rezila. Brusimo tako dolgo, da na nasprotni strani s prsti začutimo ostro iglo vzdolž ce¬ lega rezila. To je znak, da smo dosegli rob in brušenje lahko prekinemo. Nato rezilo obr¬ nemo na drugo stran in brušenje ponovimo tudi na drugi strani, dokler spet ne začutimo igle. Ta korak izvajamo poredko, saj je oblika klina zelo obstojna. V poštev pride le na za¬ četku, da nož dobi primeren kot, naslednjič pa šele čez leta ali celo desetletja. Po tem koraku je površina rezila groba, že s prostim očesom se vidijo brazde, igla na robu pa ob preizkusu s prstom daje občutek ostrine. Vendar ta ostrina ni prava. Igla se ob uporabi zlahka odlomi, mesto loma pa ni ne ravno ne ostro. Tak nož ni dovolj oster, po izgubi igle pa je ostrine še manj. Zato nadaljujemo z na¬ slednjim korakom. Tretji korak - fino brušenje Površino rezila želimo obdelati cim bolj gladko, brez igle in ostrino narediti enako¬ merno in ravno. Odvzem materiala je pri tem opravilu majhen, zato je smiselno uporabljati ročne postopke, ker so v primerjavi s strojno obdelavo natančnejši in rezilu prijaznejši. Na trgu je na voljo množica brusilnih pripomoč¬ kov. Fino brušenje je med ljudmi najbolj znan postopek za ostrenje rezil. Z njim odstrani¬ mo sledi obrabe ali grobe obdelave. Po kon¬ čanem finem brušenju mora ostrina zasijati, kar je znak, da je površina postala gladka. Najlažje in najhitreje nam bo uspelo, če bru¬ simo polagoma v več korakih in ob tem pre¬ hajamo z grobih na finejša brusilna zrna. Če začnemo z zrnavostjo 400, nadaljujemo s 600 in nato preidemo na 1000, 1200, 1500 itd. Čim finejša brusilna zrna uporabljamo, bolj 17 Brusilne paste, ki jih nanašamo na krpe, usnje, les ali steklo, so primerne za fino brušenje. gladko in ostro je rezilo. Tudi igla na robu se zmanjša. Noži, nabrušeni z brusilnimi pripo¬ močki zrnavosti 1200 ali 1500, so za običajno rabo v kuhinji dovolj ostri. Če hočemo večjo ostrino, pa nadaljujemo s še finejšimi zrni. Za ostrino, ki brije, potrebujemo zrnavost vsaj 6000 ali več. Tudi tu moramo nož brusiti ve¬ dno pod enakim kotom, najprej na eni, nato Kombiniran japonski brusilni kamen JCK 400/1200 za ročno brušenje rezil na drugi strani. Med najboljše pripomočke za brušenje spadajo japonski brusilni kamni, ki jih pred uporabo namočimo v vodi. Na voljo so v različnih dimenzijah, vendar so za bru¬ šenje najprimernejši večji (70 x 210 mm). Po zrnavosti jih ločimo v tri skupine: na grobe, srednje in fine. Grobe kamne z zrnavostjo od 140 do 600 uporabljamo za oblikovanje rezila, za fino ostrenje so srednje grobi ka¬ mni z zrnavostjo od 800 do približno 2000, za dokončno ostrino pa imamo fine kamne z zrnavostjo od 3000 do 12.000. Ni treba ku¬ povati kamnov prav vseh stopenj zrnavosti, še posebno, ker so dobri kamni dragi. Sam imam dva kombinirana: prvi ima na eni stra¬ ni zrnavost 400, na drugi pa 1200, drugi je v kombinaciji zrnavosti 3000 in 8000. Če smo z grobimi kamni pravilno brusili, bo obdelava s finimi kamni kratkotrajen postopek. Z rezi¬ lom le nekajkrat podrgnemo po kamnu in že imamo na voljo kot britev ostro rezilo. Ven¬ dar to še vedno ni dokončna ostrina. Četrti korak - poliranje, glajenje rezila Iz izkušenj in z mikroskopiranjem sem prišel do sklepa, da je treba za doseganje vrhunske ostrine rezilo tudi spolirati. Na ta način se odpravi igla in zgladijo mikroraze na površini. Meja med brušenjem in poliranjem je nejasna. Velja, da se z brušenjem material odvzema, medtem ko se s poliranjem samo gladi. Tako nekateri menijo, da naj bi brusilna zrna, prilepljena na podlago, povzročala od¬ vzemanje (brušenje), prosto plavajoča zrna v pasti pa naj bi ob pritisku povzročala le glaje¬ nje (poliranje) materiala. Ob tem naj bi polir- na zrna z drgnenjem odrezala mikrohribčke in zgladila dolinice ter površino izravnala. Kaj se dejansko dogaja, je slabo raziskano. Vseka¬ kor je s primernim polirnim sredstvom fino brušeno rezilo mogoče spolirati do zrcalno gladke površine in izjemne ostrine. Za dober učinek mora biti rezilo prej zbrušeno vsaj s sredstvom zrnavosti 1000 ali več. Za poliranje lahko uporabljamo polirne stroje s koluti iz polsti (fllca), usnjene jerme¬ ne in različne podlage, kamor vtremo polirno sredstvo. Sam sem naredil ploščice iz 10 mm debele vezane plošče velikosti 70 x 210 mm, 19 Paste in podloga za ročno poliranje rezil. Pasta T 200/a se uporablja za predpoliranje, T 12 in TI9 pa sta namenjeni poliranju trdih jekel in kroma. nanje pa s kontaktnim lepilom prilepil plast usnja. Podloge iz filca, usnja in drugih mehkih materialov lahko uporabimo za poliranje, če jih pred tem impregniramo s polirnim sred¬ stvom. Polirne paste pri nas proizvaja Ke- mostik iz Kamnika. Za poliranje trdih jekel, nerjavnih jekel in kroma so na voljo tri paste: T-12, T-19 in EM-55. T-12 je zelena pasta na osnovi kromovega oksida (CrO), ki vsebuje zrna velikosti okrog 2 mikrona (pm), kar je ekvivalent brusilnega papirja zrnavosti 10.000. Primerna je za ma¬ teriale trdote do 70 HRc. Po izjavi tovarni- 36 | marec 2013 TEHNOLOGIJA OBDELAVE Palice za glajenje rezil. Spredaj je jeklena WMF, za¬ daj pa starinska gladilna palica. škega tehnologa ta pasta učinkuje delno kot brusilno in delno kot polirno sredstvo v raz¬ merju 50 : 50. Rumena pasta T-19 vsebuje silicijev karbid (SiC) z zrni velikost okrog 5 mikronov, kar je ekvivalent zrna 4500, učinkuje pa bolj kot po¬ lirno in manj kot brusilno sredstvo v razmerju 80 : 20. EM-55 nisem preizkusil. Ostrino vedno gladimo v smeri stran od rezila, da ne poškodujemo mehke podloge. Kot rezila mora biti pri poliranju enak ali ma¬ lenkost večji kot pri brušenju. Sila pritiskanja mora biti majhna, sicer ostrenje ni optimal¬ no. Poliramo tako dolgo, da smo z dosežkom zadovoljni. Po končani obdelavi površina po¬ stane gladka in sijoča kot zrcalo, ostrina pa iz¬ jemna. To je za zdaj tudi največ, kar sem pre¬ izkusil. Vendar to še vedno ni meja dokončne ostrine. Najfinejša polirna zrna so še veliko drobnejša in teoretično omogočajo še večjo ostrino. Aluminijev oksid (AI 2 O 3 ) ima zrna velikosti 0,25-0,3 mikrona, kar je ekvivalent zrnavosti 80.000. Tekočine z diamantnim pra¬ hom velikosti 0,25 mikrona imajo ekvivalent zrnavosti 100.000. Našel sem tudi polirne tekočine z diamantnim prahom velikosti 0,1 mikrona oziroma zrnavosti 250.000. S takimi sredstvi pri jeklih že presegamo meje možne¬ ga, ker tak preparat v celoti izkoristimo le pri maloštevilnih jeklih, ki imajo dovolj drobno¬ zrnato strukturo. Za zdaj sem z ostrinami, ki jih dosežem s pasto T-12, več kot zadovoljen, imam pa očitno še nekaj rezerve. V prihodnosti se morda obetajo velike spremembe. Leta 1987 so odkrili grafen. To je neverjetna snov iz atomov ogljika, razpo¬ rejenih v dvodimenzionalno mrežo v obliki satovja, ki ima izjemne električne, optične, termične in mehanske lastnosti. Grafen je tri¬ stokrat močnejši od jekla, veliko trši od dia¬ manta in debeline enega atoma ogljika - zma¬ govalna kombinacija za izdelavo rezil. Za zdaj se visokotehnološke države trudijo, da bi iz te magične snovi izdelale kot las tanke računal¬ nike, zaslone, baterije, prepričan pa sem, da bodo kmalu prišli na vrsto tudi noži. Ugibam, da grafen ni nov, ampak je to tista pozabljena skrivnost starodavnih damaščanskih sabelj. Ostrino je težko natančno ovrednotiti. Običajno jo preizkusimo s palcem, z britjem dlak na roki, z rezanjem papirja itd. To niso ravno natančne merilne metode, zato mi je prav prišel mikroskop za pregled površine rezila, s katerim sem točneje ocenil učinko¬ vitost brušenja in poliranja. Pri vsakodnevni rabi ne potrebujemo merjenja, ker zlahka opazimo, ali je nož oster ali ne. Izjemno ostri¬ no prepoznamo, ko dobimo pri rezanju ob¬ čutek, da imamo v roki dragocen in natančen instrument. Zaključek Dobro rezilo je osnovno orodje in mora biti vedno na voljo v vsaki delavnici. Modelarji in maketarji večinoma uporabljamo modelar¬ ske nože in skalpele, pri katerih se obrabljeno rezilo odlomi ali zamenja z novim. Tudi sam jih Za rezanje stiropora se odlično izkaže oster ku¬ hinjski nož. Rezanje letvice iz balze 10x10 uspe z nožem (levo) veliko bolje kot pa z modelarskim nožem (desno). uporabljam, vendar so kakovostno nabrušeni navadni noži boljši od njih. Naredil sem ne¬ kaj primerjalnih testov med modelarskim in ostrim kuhinjskim nožem. Za preizkus sem z obema rezal balzo, papir, folijo, stiropor, EPP in mehak les, pri čemer se je vsakokrat bolje izkazal nabrušen kuhinjski nož. Modelarski noži imajo dvojno V-obliko in relativno velik Poliranje rezila za izdelavo okrasne mačete dolžine 720 mm je dolgotrajno opravilo. kot ostrine, ki za rezanje mehkejših materia¬ lov ni najboljši. Očitno so pri v podjetju Olfa zavestno žrtvovali nekaj rezalnih sposobno¬ sti na račun večje žilavosti in trajnosti rezila. Pri rezanju balze in pri penastih materialih je bila razlika najbolj očitna, oster in ozek rob je naredil gladek, natančen rez, v nasprotju s slabšim rezilom, ki je material tudi cefralo in mečkalo. Na brušenje rezil se zaradi upora¬ be modelarskih nožev podjetja Olfa in drugih modelarskih nožev z izmenljivimi rezili, vse pogosteje pozablja. Vendar je škoda, ker si z nekaj znanja in z nakupom brusilnih pripo¬ močkov lahko zelo olajšamo delo z njimi. Za dobro ostrino se ni treba prav veliko truditi, je pa res, da je za doseganje vrhunske ostrine potrebne kar nekaj prakse in spretnosti, ko pa obvladamo tudi to, ni nobenih težav več. Nikakor ne trdim, da je v tem prispevku opi¬ sani postopek brušenja najboljši. Želel sem se le dotakniti nekaterih veščin, na katere smo nekoliko pozabili. Če boste v prispevku našli kakšno koristno idejo, je moj namen dosežen. Vsak naj si sam najde svojo pot do ostrine. Ob iskanju snovi za ta članek sem naletel na množico forumov, ki so namenjeni izključno rezilom. Eden od večjih je http://www.blade- forums.com/, ki ima deset milijonov sporočil, 200.000 članov, med njimi pa ljubitelje, ki re¬ snično veliko vedo. To je neizčrpen vir zna¬ nja za vsakogar, ki ga to zanima. Rek »Dobro orodje je pol mojstra.« pri nožih še kako drži. Paziti moramo le, da se ne urežemo (andrej. pervinsek@gmail.com). Viri: Bojan Kraut: Strojniški priročnik http://zknives.com (vse o nožih) http://zknives.com/knives/sharpeninglindex. shtml (opisi različnih tehnik ostrenja) http://www.knifeart.com/sharfaqbyjoe.html (pogosta vprašanja o brušenju nožev) http://forums.egullet.org/topic/26036-knife- maintenance-and-sharpening/ (teorija o brušenju in opis nekaterih naprav za brušenje) http://en.wikipedia.org/wiki/Graphene (grafen - najtrša snov na svetu) http://www.osterrob.sil (kuhinjski noži, brusilni kamni, brusilne palice, lesene deščice) http://www.minox.si (brusilni papirji, trakovi, koluti, polirni koluti, paste) http://www.kemostik.si/ (brusilne in polirne paste) http://www.buscotrade.si (diamantne paste, tekočine za poliranje in še mnogo drugega) http://www.fine-tools.com (kakšne brusilne kamne izbrati, polirne plošče, diamantne plošče itd.) http://www.japanesechefsknife.com/ WhetStonesForSale.html (japonski brusilni kamni) http://www.sharpeningsupplies.com/ (veliko različne opreme za brušenje nožev) http://www.youtube.com/ watch?v=Slw5ChG0ADE (film o brušenju z japonskimi kamni) http://www.youtube.com/watch?v=rgsEKpA4SUI (film o poliranju s pomočjo usnjenega pasu) http://www.youtube.com/ watch?v-MurfMUE5ZG0 (film - sistem za brušenje in poliranje nožev) http://www.youtube.com/watch?v=dgl6_QvlipO (film o ročnem glajenju s pasto na usnjeni podlogi) marec 20I3 | 37 IZDELEK ZA DOM Veliko ogledalo z mozaično obrobo JOŽKO FIŠER Ko odhajamo od doma, smo radi, kot re¬ čemo, »tip top« in tako se je porodila ideja o velikem ogledalu v predsobi, da se pred odho¬ dom vidiš od glave do peta. Material Osnova za ta izdelek je seveda ogledalo samo. Najprej moramo določiti njegovo ve¬ likost in kraj, kjer bo dosegalo svoj namen. Moje je visoko 220 cm in široko 60 cm, se¬ veda pa ga lahko prilagodite prostoru, ki vam je na razpolago. Ne nazadnje ni nepomemb¬ no, kako ga boste uokvirili. Uokvirjanje pa je tudi glavna tema tega prispevka. Sam sem se odločil za mozaično obrobo iz steklenih plo¬ ščic velikosti I x I cm, ki sem jih prilepil na ogledalo, in sicer po štiri v širino. Ogledalo moramo naročiti pri steklarju in če nimamo ustreznega prevoza, je najbolje, da naročimo še prevoz na dom. Za lepljenje steklenih plo¬ ščic uporabimo dvokomponentno epoksidno lepilo, ki se strdi v nekaj minutah. Izdelava Ko smo kupili ogledalo želene velikosti, ustrezno količino steklenih ploščic in lepilo, se lotimo dela. Zelo pomembno je najti pri¬ meren prostor, kjer bomo delali, saj zaradi velikosti ogledala to ni najbolj enostavno. Sam sem za to uporabil kar posteljo, kot je tudi videti na sliki I. Za okvir sem kupil stekel¬ ca različnih barv v pakiranju približno 1500 kosov. Odločil sem se, da bom postavljal po 3 do 5 stekelc enake barve zaporedoma, da bo okvir sestavljen iz nizov različnih barv. Okvir sem začel oblikovati v enem od oglišč, in sicer tako, da sem na ogledalo, položeno na posteljo, zložil stekelca v želeni vzorček, kot prikazuje slika 2, Pri razmeščanju moramo upoštevati dolžino stranice ogledala in pre¬ sledek med stekelci, ki mora biti približno za debelino vžigalice zaradi poznejšega fugiranja. Nihče ne bo opazil, če bomo na koncu, da se nam niz lepo izide, malo stiskali ali širili razmike med stekelci. Ko smo tako sestavili vzorec na primer 10-15 stekelc v dolžino, se lotimo lepljenja. Za prvo lepljenje si raje zamešamo manj¬ šo količino lepila, da dobimo pravi občutek, koliko stekelc lahko prilepimo, preden se lepilo začne strjevati. Tisti bolj spretni lahko uporabijo 2-minutno lepilo, drugi raje lepilo, ki se začne strjevati po petih minutah. Tako napredujemo korak za korakom, dokler ne pridemo do konca. Sam sem začel v oglišču, nato izdelal krajšo stranico, nato zapolnil drugo oglišče ter nadaljeval po obeh daljših stranicah (slika 3). Na razdalji približno 20 do 30 stekelc, preden pridemo do oglišča, po¬ ložimo vsa stekelca, da lahko po potrebi pri¬ lagodimo razmike, da se polaganje lepo izide in je zadnje stekelce točno na robu ogledala. Čaka nas še fugiranje, ki ga lažje izve¬ demo, če je ogledalo že pritrjeno na svoje mesto, na primer v predsobi. Glede na veli¬ kost ogledala sem se odločil, da ga na steno prilepim s silikonskim kitom, ki pa mora biti obvezno nekislinski, sicer nam razje refleksni nanos na zadnji strani ogledala. Lahko ga pri¬ trdimo tudi s posebnimi kovinskimi nosilci, toda lepljenje se mi je zdelo glede na velikost najboljša rešitev. Pri montaži si pomagamo z letvijo, ki jo podložimo pod spodnji rob ogle¬ dala, da se bo ogledalo naslonilo nanjo, do¬ kler se silikonski kit ne posuši. Dodatno ga za ta čas lahko pritrdimo še s krep papirnim lepilnim trakom. Ko se kit strdi, se lotimo fugiranja vrzeli med stekelci. Sam sem izbral belo fugirno maso in jo po navodilih zmešal z vodo v ustreznem razmerju, dobro pre- ■B fiB ES BB «■ HI mešal in jo nato z odsluženo bančno kartico vtisnil v fuge med stekelci. Uporabimo lahko tudi košček pleksi stekla ali nečesa, s čimer ne bomo poškodovali stekelc. Fugirno maso dobro vtremo v fuge in presežek po nekaj minutah, ko masa malo zakrkne, obrišemo z mokro gobico, s čimer tudi zgladimo fugir¬ no maso na robovih fug. Zunanji in notranji rob najlažje oblikujemo kar s prsti in nato z gobico. Pri tem moramo biti previdni, da se ne urežemo na robovih stekelc. Ogledalo, če ga nismo zaščitili s papirjem in krep papirnim lepilnim trakom, očistimo, preden se fugirna masa posuši. Detajli tako izdelanega ogledala z mozaično obrobo so prikazani na slikah 4 in 5, končna namestitev pa na sliki 6. 38 | marec 201 3 NAGRADNO VPRAŠANJE’ KaJ j grafen? MECHANIC5 r \ Na drugi strani vpišite pravilen odgovor, izpolnite podatke, izrežite in oddajte v nabiralnih facebook.com/REVDATIM !SSS5playphvs\cso Itehniška založba Slovenije Revijo podrobno preberite in prelistajte. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel zabavno in poučno igro Mefiano Plaijp^sics s pomočjo katere si bo poglobil znanje o zakonitostih mehanike, tekočin, plinov, kroženja in nihanja. nrindout allM» ,c ' ule * — hlt lp »v «53 e«*'"’*' 1 ' • iuiuitu. pyonmf !• me d $,<,(«<•. bnz hiinih zmed Redna cena: 1 9,99 € KNJI6A M £5 E