Novo izišle skladbe slovanskih komponistov (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi: W. Rebikotv, „Der Abgrund" (Leonid Andrejevv). Musikpsvchologische Erzahlung op. 40. Moskva in Lipsko, P. Jurgenson. (M. 3-—). — Frederic Chopin, Suite pour orchestre. Reduction pour le piano a 4 mains par S. Liapounow. Lipsko, J. H. Zimmermann. — Michel Harpow, op. 6., 3 eme Valse. ibidem. — S. Liapounow, op. 36., 8 me Mazurka. ibidem. — V novi „Ruski glasbeni založbi" (Berlin - Moskva), ki sta jo ustanovila S. in N. Kusevickij (glej štev. 4/5 „N. A."), je izšla cela vrsta novih del ruskih skladateljev (Skrjabina, Tanejeva, Catoirja, Česnokova itd.), večinoma za orkester ali zbor, ali komorna glasba.
Novosti muzikalnega knjigotrštva (navedene z izvirnim naslovom) so med drugimi: /. F. Mosel, Versuch einer Asthetik des dramatischen Ton-satzes (Wien 1818). Mit einer Einleitung und Erlauterungen neu herausgegeben von Privatdozent Dr. Eugen Schmitz. Musikverlag Dr. Heinrich Levy. Mona-kovo 1910 (M. 1-10). Vredno, da se čita! — Fritz Volbach, Das moderne Orchester in seiner Entvvickelung. 308. Bandchen der Sammlung wissen-schaftlich-gemeinverstandlicher Darstellungen „Aus Natur und Geistesvvelt". Lipsko, B. G. Teubner 1910 (M. P25). — Allgemeiner Deutscher Musiker-Kalender fiir 1911. Berlin, Raabe & Plothow. — Max Hesses Deutscher Mu-siker-Kalender fiir das Jahr 1911. Lipsko, 7vlax Hesse. — Franz Liszt, Friedrich Chopin. Frei ins Deutsche iibertragen von La Mara. Dritte, neubearbeitete Auflage. Mit allgemeiner Inhaltsiibersicht der gesammelten Schriften Franz Liszts, von Dr. Julius Kapp. Lipsko, Breitkopf & Hartel 1910. — Pamdtnik Fibichuv. Usporadal Artuš Rektorys (Štev. 42—47 „Dalibora"). Praha, Mojmir Urbanek 1910. — Dr. Max Steinitzer, Straussiana und Anderes. Ein Biichlein musikalischen Humors, meist mit und selten ohne, ernsthaft fiir und scherz-haft gegen Dr. Richard Strauss. Stuttgart, Carl Gruninger 1910. (M. P60). — Pamdtnik slavnosti odevzdani pomniku Antonina Dvofdka v Hoficich.
Revija »Die Musik« je prinesla v 21. sešitku pod naslovom „Revija revij" sestavo časniških člankov, ki so izšli za Chopinove stoletnice.
Novi grobovi. Komorna pevka Antonija Schldger, bivša članica dunajske dvorne opere, svojčas slavljena pevka, je umrla dne 30. avgusta 1.1. Schiagerjeva je bila 50 let stara. Od leta 1882 do 1896. je igrala na imenovanem zavodu z največjim vspehom visoko dramatične vloge in veljala za izborno interpretinjo Wagnerjevih del. Zadnja leta je živela na svojem posestvu Gstettenhofen, kjer je postrezala kot gostilničarka osebno svojim gostom v planinskem kostumu.
Dne 26. junija t. 1. je umrl v Berlinu Hans Simrock, založnik Dvora-kovih, Sukovih in Novakovih del.
Po dolgi bolezni je umrl komponist operet Rudolf Dellingerv nekem sanatoriju blizu Draždan. Največji in zasluženi vspeh je imel s svojo opereto „Don Cezar", ki se še sedaj nahaja na repertoarju operetnih gledišč, ker se odlikuje po kolikor toliko izvirni melodioznosti. Tudi opereto „Jadviga" so radi predstavljali. Umetnik je bolehal že leto dni na težki živčni bolezni, ki je imela za posledico umobol im smrt.
Pogačnik-Naval je gostoval z velikim vspehom na Ljudski operi na Dunaju.
Oskar Nedbal dela na groteskni baletni pantomimi „Princesa Hiacinta", ki jo bodo prvič igrali na Narodnem divadlu v Pragi meseca februarja 1911.
jubilej Zdenka Fibicha, enega svojih najznamenitejših novejših skladateljev, praznuje češki narod. Fibich je bil rojen dne 21. dec. 1850 1. v Všeboficah in je umrl dne 15. oktobra 1900 v Pragi. Izmed njegovih oper naj bodo omenjene: „Bukovina (1874), „Blanik" (1881), »Nevesta Messinska" (1884), trilogija „Hippodamia" (1890-91), „Boufe" (1895), .,Hedy" (1897), „Sarka" (1898), itd. Razun tega je spisal Fibich več uvertur, celo vrsto simfonskih pesnitev in melodram, 3 simfonije, orkestersko suito, dva godalna kvarteta, spomladno romanco za zbor in orkester, pesmi za zbor, en klavirski kvintet, več sto klavirskih skladb in klavirsko šolo. Povodom Fibichovega jubileja so izšle številke 42—47 češkega glasbenega iista „Da!ibor" kot „Pamatnik Fibichuv". Iz zelo bagate vsebine tega s slikami in portreti opremljenega albuma naj omenimo Fibichov nekrolog, ki ga je bil spisal O. Hostinsky, dalje članke: Zdenek Nejedly „Fibich in Hostinsky", Artuš Rektorys (urednik albuma) „Iz Fibichove mladosti", dr. Josef Pesek, „Početki kritičnega delovanja Z. Fibicha", Artuš Rektorys „Fibich kot dramaturg", Vladimir Helfert „Iz Fibichove knjižnice", Emil Axman »Fibichov koncertni melodram", Zdenek Nejedly, „Operni poskusi in načrti Z. Fibicha", Artuš Rektorys „Iz Fibichove korespondence" itd. itd.
Šefa praške opere K. Kovafovica in glasbenega založnika Mojmira Urbdnka je imenoval francoski minister znanosti in umetnosti za oficirja francoske akademije.
Gospica Vilharjeva, hči skladatelja F. S. Vilharja, je sprejela od črnogorske kraljice   dragoceno darilo. Vilharjeva je v Pragi izšolana pevka.
Dvofakov spomenik v Hoficah na Češkem je bil dne 4. sept. t. 1. odkrit; izdelal ga je kipar Vavra iz Prage, iniciativo zanj pa so dala horicka pevska društva „Da!ibor", „Raiibor" in ,,Vesna". Slavnosti odkritja so se udeležila zastopstva številnih čeških mest (med njimi je bila zastopana tudi Praga), deputacije pevskih, glasbenih in dr. društev itd. Slavnostni govor je imel kapeinik praškega „Hlahola" prof. Piskdček. Popoldne je bila ljudska veselica.
Pevsko društvo „Hlahoi pražsky" bo letos obhajalo petdesetletnico svojega obstanka.
Fiiharmonskemu društvu „Brnenska Beseda" v Brnu je podelil cesar s svojo podobo in geslom okrašeno malo zlato kolajno.
To in ono.
Prva slovenska opereta „Belin". V recenziji Šlebingerjevih „Pi-sanic", ki jo je dr. Zupan pri navajanju gradiva o tej naši prvi opereti prezrl (priloga „Novim Akordom" IX, 30), je podal L. Pintar (Ljublj. Zvon 1906, 569) precej verjetne razloge, da Dev z Belinom ni mislil cesarja Jožefa II, ampak Franca Adama grofa Lamberga, ki je baš leta 1780 nastopil deželno glavarstvo na Kranjskem. To domnevo je povzročilo Pintarju dejstvo, da sledi koj za „Belinom" pozdrav ali čestitka „na veseli prihod njega ekscelence novega gospoda poglavarja kranjske dežele grofa Franca Lamberga" in da ima ta pozdrav hronogram 1780. Da se ta domneva še bolj potrdi, trebalo bi dokazati, da je Lamberg prišel na Kranjsko iz Italije. Ta Pintarjev apel na naše zgodovinarje pa je doslej ostal brez vspeha.
/. A. Glonar.
Časopis „The Etude" v Filadelfiji razpisuje dve nagradi po 10G dolarjev, devet nagrad po 10 do 60 dolarjev za najboljše klavirske skladbe. Tekma je pristopna skladateljem vseh narodov. Pogoji se razvidijo iz prospekta, ki ga pošilja založba časopisa na zahtevo. (Naslov: 1712 Chestnut Street, Philadelphia, Pa, U. S. A.)
Letno poročilo C. kr. Akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju za šolsko leto 1909/10 priobčuje med drugim študijo L. Godorvskega „Schumann in Chopin kot klavirski skladatelji".
Jaques-Dalcroze, znani genevski muziko-pedagog, vodi od oktobra 1910 do junija 1911 kurze za odgojo muzikalnega in plastičnega ritma in za odgojo posluha v Draždanih; in sicer obsega en kurz odgojo učiteljev, drugi pa odgojo dirigentov, režiserjev, pevcev in plesalcev. Natančnejše se izve pri „Geschaftsstelle in Dresden 15 — Hellerau der Bildungsanstalt fiir Musik und Rhythmus".
Novo poslopje celovškega mestnega gledišča je bilo dne" 22. sept. t. 1. slovesno otvorjeno s predstavo Schillerjevega „ Viljema Telia".
Za častne doktorje berlinskega vseučilišča so prilikom njegovega jubileja bili imenovani med drugimi tudi skladatelja Engelbert Humperdinck in Maks Reger ter — vdova Riharda Wagnerja, Kozima Wagnerjeva. V diplomu le-te se nahaja sledeči stavek: „Cosimae Wagner, Ricardi Wagner viri immortalis uxori, de patria ac musis praeclare meritae, cum post mariti obitum per piusquam quinque lustra memoriam artemque ejus reiigiosissime colat ac defendat". (K. Wagnerjevi, soprogi Riharda V/agnerja, nesmrtnega moža, ki si je za domovino in muze odlične zasluge pridobila s tem, da je po soprogovi smrti skozi več ko petindvajset let njegovo umetnost in njegov spomin najskrbneje negovala in branila).
Listnica uredništva.
Vse nestalne cenj. dopisnike in skladatelje, zlasti pa one gg. avtorje, ki si žele natančnejše presoje vposlanih a ne sprejetih skladb, prosimo, da nam blagovolijo naznaniti vselej kako šifro ali psevdonim, pod katerim jim moremo odgovoriti v listnici. Na vprašanja, katerih predmet utegne zanimati tudi širše kroge, odgovarjamo izključno le v listnici. — Č. g. poročevalce uljudno opozarjamo, da moramo rokopise najpozneje do 8. prejšnjega meseca imeti v rokah.
L. Z. O. Vaš zborček pride o priliki na vrsto, če ne zahtevate honorarja in privolite v neko malenkostno prernembo v 3. taktu pred koncem, kjer je bilo odstraniti očitne kvinte v basovskih glasovih. Naznanite nam, ste-li zadovoljni z natisom pod omenjenima pogojema!
Radovednež v Lj. V koš, ker niste naročnik „N. A." (Giej odgovor v letošnji 4./5. štev. pod šifro „Gallus").
Stalnega glasbenega poročevalca za slovanske prireditve v Gorici iščejo „N. A." Pogoje naznanja na zahtevo uredništvo.
R. O. v Š. (Goriško). Proti prehodu iz e-mola v e-dur brez modu-lacij ni pomislekov. Učinkovitost je drugo vprašanje, na katero se more odgovoriti le v posameznem slučaju. Nabavite si kako knjigo o oblikoslovju. Brez znanja poglavitnih teoretičnih načel bodete vedno nesigurni. Način, na kateri se mislite Vi priučiti potrebno znanje, je zelo kompliciran in — za „naše veščake" ne ravno zabaven. Vsaj uredništvo našega lista bi Vam v bodoče ne moglo biti več na uslugo, ker niste naročnik našega lista (Glej odgovor v štev. 4/5 pod marko „Gallus".)
(Sklep 15. oktobra  1910),
Vsebina in kazalo imen in stvari bosta priloženi 1. zvezku prihodnjega letnika. Založništvo »N. A.« opozarja naše bralce, osobito glasbena društva, najuljudneje, da se dobivajo od vseh doslej v »N. A.« objavljenih zborov posamezni glasovi ali tudi partiturni odtiski posameznih zborov po prav nizki ceni. Naj se pevska društva pridno poslužujejo te udobnosti. Naročila prejema založništvo „N. A.", L. Schwentner v Ljubljani.
Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
43