Številka 580. Trst v četrtek 11. oktobra !906. Tečaj XXXI. IjVgr Izdaja vsaki dan iti c6 lečelMi b uiamlil rt* 5. iri, 06 poiedeiltift od 9. iii x]imi. ?f>samičEo Številke se prodajajo po 3 nvfi (6 Btotink) mnogih tobak&rnfih v Tr.^tu in okolici, Ljubljani, Gorici, £:sniu. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu. Solkanu itd. i>ne oglasov -e računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke •_>l/f mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; ra osmrtnice, zahvsle, poslanice, oglase denarnih zavodov -o 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-;aijna vr.-ta K i'. Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase uprejema inseratni oddelek uprave .iiinost11. — Plačuje se izUjuČno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t SaroSnira anala za vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 nesece K. — Nn naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr.mfcovan ; pisma se ne sprejemajo in rokopisi so ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upr:«vo li^tf. UREDNIŠTVO: ul. Glorgio Galatti 18. (Narolni «!<<). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. Lasti-i k konsorcij lista ,.Edinost"'. — Natisnila tiskarna konsorcija iista Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 3t. 18. PoStno-hranilničal račun St. 841.652. scscccr - TBLErOI itev. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK u* POLITIČNO DRUŠTU0, EDINOST' .sklicuje za nedeljo. 14- t. m, ob 27- uri pop. javen Nliod ? pioslsf-l! .,Narađueea Ma" pri st. Iran«. Na dnevnem redu bo : Razprava o ustanovitvi italijanske šole pri sv. Ivanu. ROJAKI ! Stvar je velike važnosti za nas prevažni Sv. Ivanski okraj. A neizmerne važnosti je tudi ozirom na naše mestno šolsko vprašanj e. Zato poživljamo to-.tLo okoličanske kolikor mestne Slovence, da >•• v čim večem številu udeleže tega shoda. ODBOR. j. Inii iiii liiisKo Dleme iii Jioslom (Zvršetek.) Neka zgodbica kaže prav jasno italijanski narodni značaj. To je izrek iz življenja, ki trajnega kulturno-liistoričnega pomena. Neznaten in nedolžen je ta dogodek, uli dal bi narodnemu psihologu premnogo gradiva za: dolgo razpravo. V istrskem mestecu Labinu ! italijansko ^me-tno starešinstvo dalo pri-uditi na rotovžu marmorno ploščo, katere napis se glasi tako nekako : ~V spomin a a z m ago nad Usko k i, ki s o naskočili našo civilizacij o", j tskoki so tem gospodom Hrvati, ki žive v, ■kolici. Ta napis je prav ritusko jedrnat in upidareu. Zal le. da Italijani niso ničesar <1 nize g a podedovali po Kimljanih, nego ta iapidarni slog na spominskih ploščah, kar j /veni dandanes nekako smešno. A' besedah ' labinske plošče se zrcali vse ono tisočletno zaničevanje naroda, ki je vladal in tlačil ljudstvo, kj je bilo podvrženo, in slednjič " lili oni srd gospodarja proti slugi, ki se mu ■ postavil po robu. < 'ivilizacije, pa, zapadne ivilizacije. bi v istrskem laškem gnjezda zastonj iskali, ako imenujemo civilizacijo 'dobnost. komfort, kar je najvažnejši dokaz i.tgostanja širših plasti. Nič ni zopemejšega :ui Italijanih nego ta večna samohvala, to povzdigovanje lastnega naroda in ponašanje z vrlinami, po katerih se ne odlikujejo posebno. Razumljivo je. da so se oni primorski >lovani, katerim so skoraj do nedavno še — ninolo je onega časa komaj stoletje — ukazovali benečanski proveditorji, najprej ogre-di za zvezo onostran morja. Kulturne vezi in tradicije so še danes žive. Nikar pa naj ne pozabijo tata doli ob morju, da so bili astopniki oligarhije, katere simbol je bil lev -v. Marka..okrutni upravitelji ne samo brez i5 ni i ljenja za podvržene, ampak tudi brez spoznanja pravih državnih interesov. Z rdečo krvjo je omadeževan evangelij, ki ga drži lev sv. Marka v svojih šapah, t Jrenko čuvstvo mora zavladati v duši vsakega Jugoslovana, kadar hodi po državnih posvetovalnicah dož-deve palače v Benetkah. V teh dvoranah se je tolikokrat odločevala usoda dalmatinskih Hrvatov, Istre in včasih tudi slovenskih dežel. V tej dvorani so se klanjali odposlaniki du-brovniške iepublike in mesta Zadra vsegamo-gočnemu doždu, se mu hlapčevsko priporočali in ga prosili, naj jim bo milostljiv. V njej se je posvetoval dožd s svojimi svetovalci, koliko davka naj naloži kralju bosenskemu, koliko davka naj naloži kralju bosanskemu koliko privilegije naj se dovolijo svobodnemu Dubrovniku in ponosnemu Šibeniku, In v predsobi, v antikolegiju, kjer se smehlja s stene večno mlada in večno sveža umetnost Pavla Veronesa, so mnogokrat čakali odposlanci nestrpljivo ukaza vsemožnega dožda in njegovih častitljivih svetovalcev v hermelinu. V kršni Dalmaciji in Istri je moralo podvrženo ljudstvo robotati, da so od boginje Lepote navdihnjeni možje krasili te dvorane s svojimi umotvori. Množica je morala delati, da je pest izvoljenih svobodno, brez skrbi za vsakdanji zaslužek mogla ustvarjati dela trajne umetniške vrednosti. Grehi benečanske oligarhije še niso odpuščeni in pozabljeni. Rob, ki je utekel, se-navadno ne vrača k svojemu prejšnjemu gospodarju in mu ne ponuja roke v spravo in vezo. Jugoslovani so še nekako romantiki. Ni se treba temu čuditi. Topli žarki južnega solnca, prelcstno sveža boja rajskega južnega neba in smaragdni valovi južnega morja učinkujejo tudi na politično domišjijo. P O I) L I S T E K. Mrtvi spe..— lii-dl Drago Komac. Polumrak se je razlival po cerkvi. Pred glavnim altarjem. podobo najsvetejše matere, :>rlela je večna luč. Trepetaje je luč razsvet-ijala milo obličje bo/je porodnice. Pred altarjem na spodnji mramornati -topnici je klečal star menih. Ooreče je molil — moiil in prosil. Mir je plaval po cerkvi. Le zdaj pa zdaj je zakašljal kak pobožen vernik, ter predramil za hip to sveto tišino. In zatem zopet tiho — mirno. Globoko se je priklonil sivi menih pred Marijino podobo ter odšel s počasnimi koraki v samostan. Pot ga je vodil tja črez obširno samostansko dvorišče — naprej gori v lepi vrt. Zamišljen, otožen je sel na klopico pod košato jablano. Njegov pogled je hitel v dolino preko mesta, črez reko, vijočo se tam za mestom do tja doli v daljavi vrstečih se gri- Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). BUDIMPEŠTA 10. Danes se je poslanska zbornica sestala na svojo prvo sejo po poletnih počitnicah. Predsednik Justli je otvoril sejo ob 11. uri 10 min. Prečital je najprej veliko Število došlih ulog. Ministerski predsednik dr. \Ve-kerle je na to zbornico obvestil o programu delovanja vlade : priobčil je, da namerava na prihodnji seji, v petek, predložiti proračun z ekspozejem ter sklepni račun in poročila, ki se istega tičejo. Na isti seji predloži minister za trgovino pet nadaljnih zakonskih načrtov, da bodo odseki že pričetkom prihodnjega tedna lahko pričeli svoje delovanje in da bo zbornici možno pričeti meritorne razprave že dne lf». t. m. Zbornica je pritrdila predlogom ministerskega predsednika. Prihodnja seja bo torej v petek. Na dnevnem redu je bila najprej volitev novega kve-stoija, namesto Ivana Totha, ki je bil imenovan državnim tajnikom, potem ekspozč fi- nančnega ministra in zakonski načrti trgovin- 1 i • • skega ministra. Posl. Szemere je utemeljeval svojo interpelacijo, rekši, da dajejo državne železnice in ministerstva listom podpore v obliki pavšalov. Listi zahtevajo in dobivajo podpore tudi od finančnih in drugih podjetij. Govornik je tozadevno navel več podatkov ter je vprašal . ministerskega predsednika, ako mu je kaj znano o zistemu pavšalov in ako hoče še nadalje dajati pavšale. Ministerski predsednik dr. \Vekerle je odgovoril: Na novinarskem polju so pri nas ! v resnici neznosni odnošaji. (Pritrjevanje.) ' Ogromne in neznosne žrtve obremenjujejo dr-| žavo, še veče žrtve pa morajo nositi naše i javne naprave, naši finančni zavodi in večja podjetja, tako, da imamo tu v resnici posla z davčnim zistemom, ki je že tako vspel, da ne prizanaša celo privatnim osebam. (Živahno j pritrjevanje.) Ti odndsaji so neznosni in se jih mora sanirati. Vlada si želi novinarstvo izključno na moralni podlagi, ki naj ne služi v podporo njega osebnih interesov, marveč v zaščito javnih interesov, in sicer kolikor je to njega dolžnost. (Pritrjevanje). Kar se tiče državnih železnic, se v resnici uporablja znatne svote za pavšale. To izhaja od tod, ker spadajo državne železnice med naj veče naprave, in pri vsaki napravi se nahajajo taki pavšali, ki jih ni možno zmanjšati. Gre se le zato, ako služijo svojemu namenu. Pavšali morajo odgovarjati dejanskim vspehom in ne smejo biti v pretvezo podporam, -laz in moji kolegi nočemo ničesar prikrivati. Prevzeli smo nalogo, da očistimo javno življenje in da je vzdržimo čisto. (Pohvala in eljen klici.) Krivdo na teh odnošajih ni smeti izvračati na sedanjo vlado. Nočem naštevati diskretnih stroškov bivših vlad, ker smatram takorekoč kakor častno dolžnost, da ne preiskujem diskretnih izdatkov mojih uradnih prednikov, ker niso bili deležni dobrot države le oni časniki, ki so vlado podpirali, ampak tudi tisti, ki so bili v opoziciji. Temu stanju smo napravili konec. Že v prvih dneh našega delovanja smo ustavili izdajanje oficijelnega glasila vlade. Da se oziramo na nepopaeeno javno mnenje Ogrske, zato ni pač nobsn^gi boljegi dokaza, nego da prepuščamo naše delovanje brez vsa-cega oticijelnega glasila sodbi skupnega novinstva. Mi smo sicer obdržali neke pavšale, toda niti jaz, niti kateri mojih kolegov ministrov smo zato zahtevali kako dotacijo, razun državnega denarja, katerega uporabo zamore vsakdo kontrolirati. Mi podpiramo provincijalne liste, tam, kjer bi glasilo municipija brez te po Ipore nikakor ne moglo izhajati. Mi podpiramo provincijalne liste z malimi denarnimi zneski, z olajšanjem ali večjo naročbo, tam, kjer zahtevajo to družabne razmere, oziroma, kjer je treba preprečiti nacionalistično agitacijo. (Pohvala). V teh mejah se gibljemo. Vprašanje, stavljeno od interpclanta. je možno povoljno rešiti le, ako sodelujeta skupna družba in poklicani zastopniki novinarstva. Take naloge ni možno rešiti potom zakonskih paragrafov in vladnih odredb. (Pohvala |. In-terpelant in zbornica sta vzela odgovor ministerskega predsednika na znanje, nakar je bila seja zaključena. Odsek za volilno reformo. (Brz. poročilo). DUNAJ 10. Odsek za volilno reformo je na današnji seji odklonil najprej predlog posl. Clioca, da se reasumira debata o številu mandatov za Češko: za predlog je glasovalo sedem poslancev. Na to je odsek pričel podrobno debato o razdelitvi volilnih okrožij za Češko. Govorili so posl. dr. Kramar, dr. Per-gelt, dr. Herokl in Zazvorka, nakar je bila razprava do 4. ure popoludne prekinjena. DUNAJ 10. Na popoludanski seji odseka za volilno reformo se je unela daljša debata o predlogih poil. Pergelta glede nemških manjšin na Češkem ter o predlogu posl. Cingra, po katerem naj se volilna okrožja deželnih občin Češke osnujejo kakor celi sodnij-ski okraji po izločitvi občin, uvrščenih v mestna volilna okrožja. Na to je bila razprava odgodjena na jutri ob 10. uri predpohidne. čev. Nekaj časa je zrl nepremično, zatem po gladil se preko čela — in vzdihnil inrmraje : „Petindvajset let petindvajset let, kar bivam za tem mirnim mrzlim zidovjem, kar nosim to sveto obleko ! Koliko življenja — je minulo, izginilo ter zopet obnovilo ? Milijoni in milijoni nad so strti, uničeni. Kako si lep ti svet, kako vabljivo se raztezaš tu pod mano ! Kolikokrat mi je srce za-hrepenelo zopet nazaj med-te! Zastonj — tu me je držala usoda - poklic ? ! Lep si svet — a pri tem — hinavsko vabljiv, strupen !! — — — Petindvajset let — pol življenja ! Mlad mož sem zapustil burni svet — tu sem osivel — ostarel ! Po kaj sem prišel sem ? — iskat miru ? — miru srca ? ! Čakal sem ga, a ne pričakal. In zdaj — danes — ta novi moj brat, ki sem ga danes vsprejel ?! — — — Spomini, spomini! Zakaj se vračate oživljeni nazaj ? Da, pred šestindvajset leti je bilo. Takrat sem preklinjal svet, — Boga — pravičnost ! Zenstvo — človeštvo sem sovražil! Ali nisem imel vzroka ? ! Srce moje ni še iz-krvavljeno, rane so še odprte — in tudi dolgi čas jih ni zacelil. — — — Najsvetejše, kar sem imel takrat v svetu, kar sem — ljubil tako sveto, vzvišeno — so mi oskrunili. Ona — zabila je name — udala se je drugemu. In zdaj — prihaja sad onega mojega gorja k — meni, danes je stopil nje — nje nezakonski sin pred-me — želeči miru sreče, ter prosil vstopa ! Duša — — — duša — — —! Zopet vidim one dneve svojega obupa in gorja. Sam, brez duše, ki bi čutila z menoj in me ljubila, stal sem v svetu ! Kako sem trpel — trpel! Izginilo je — prešlo je vse ! — Preziral sem svet — videl sem povsodi le hinavstvo in tu sem sem obrnil korak. Tu sem dobil mir sveta — sveto bratsko ljubezen. Srce ni bilo srečno — a duh moj je za-dobil dom — srečo ! Kak slučaj — ravno ob moji petindvajsetletni« prihaja za mano — on — on — sin — nje — nje — — —----- Na peščeni poti zaslišale so se rahle stopinje. Zamišljeni pater gvardijan je povzdignil glavo — in pričakoval: kdo prihaja. Iz grmovja je stopil mlad redovnik. Spoštljivo je pozdravil patra ter hotel nada- Zastopstvo Slovencev v sterrei-cliisclie Stimmen" apelirajo končno na Cehe za podporo, kajti od njih je zavisna rešitev vprašanja. To je conditio sine <|ua non : le na podlagi jednake pravice za slovenske manjšine, more priti do kompromisa na tej stvari na Češkem. Mariborski list se nadeja, da se bosta češka in slovenska delegacija medsebojno politično podpirali v namen, da se iz zakonskega določila odpravi škoda, ki smo jo trpeli doslej glede zastopstva v delegaci-j a h. ^ Proti grofu Goluchovvskemu ! U Budimpešte poročajo, da postaja agitacija proti ministru vnanjili stvari grofu Go-luchov akemu čim žit alineja. Na predlog ljudske stranke da je sklenjeno v vseh koalicijskih krogih, da se v novem zasedanju delegacij začne z najostrejim bojem proti Golu-chowskemu, da se ga prisili v odstop. se poljski element jači vzlic vsemu ogromnemu madjarski jezik kakor obvezen predmet. Dijaki pritisku od strani silne aleance : brutalnega lahko izbirajo, se-li hočejo učiti nemščine ali nemškega šovinizma in mogočnega državnega madjarščine. aparata, ki so mu milijoni in milijoni držav-1 Grški princ Jurij. Kakor javljajo nega aparata na razpolago. S temi milijoni iz Kodanja. se poda grški princ Jurij v so hoteli pruskega Poljaka prognati z rojstne spremstvu princa Valdemarja Danskega na grude. Ali moč ljubezni Poljaka do svojega potovanje v Vztočno Azijo, narodnega bitstva seje izkazala močnejo, nego j V srbski skupščini, ki se sestane ves zbesneli pruski hakatizera, močnejo nego na zasedanje dne 14. t. m. bo razmerje peklenska „poljska politika" pruske države, strank nastopno : 91 radikalcev, 47 mladih močnejo nego milijoni. Saj razpravljanje radikalcev, 16 nacijonalcev, 2 naprednjaka in nemškega lista, ne bi-li kazalo Nemcem učiti 1 socijalni demokrat. Skupščina se bo po- se poljskega jezika, je v resnici le pripozna-nje, da „poljska politika" pruske države ni dosegla svojega namena. A to je ravno, kar je v veliko tolažbo narodom, ki se morajo boriti za svojo ckzistenco proti krutemu nasilju, proti barbarski brezsrčnosti. A to je tudi, kar mora izzivati v vsem svetu občudovanje Poljakov, kar jim mora pridobivati resnične najiskreneje simpatije povsodi, kjer bijejo poštena, čuteča človeška srca. A Nemca, ki ni še popolnoma okamenel v krivičnosti in podivjanosti, mora le oblivati rudečica srama vspričo tega imponujočega boja pruskih Poljakov proti nemški brezsrčnosti in brezčut-nosti za najveće pravo — za pravo do življenja ! Oblivati ga mora rudečica srama, da je ravno njegov trud, ki se bahati, da pr-vači kakor kulturen narod — ki tako brez-sramno gazi temeljne principe človeške civilizacije in humanitete. Kako visoko nad Nemci je vspričo vsega poljski rod na Pruskem se svojo plemenito borbo za jasno pravo do življenja. Socfjaliio-demokratieiia stranka v Italiji je že sedaj razcepljena v štiri različne struje. To se je še prejasno pokazalo na kongresu, ki ga je imela stranka teh dni v Rimu. Na tem kongresu je namreč prišlo do precej hudih navskrižij. Dejali smo, da so v stranki štiri struje, to so: sindikalisti, reformisti, intransigentni ter integralisti. Za integrali-stično strujo je na kongresu govoril znani Enrico Ferri, za reformiste Filip Turati, za sindikaliste Enrico Leone, a za intransigente Gvidon Podrecca. Iz govora Tuiatija je vredno, da povemo, kar je on rekel glede splošnega štrajka. Dejal je namreč, da je splošni štrajk že postavljen v kot mej ne več rabljivo orodje. Enrico Leone, sindikalist, je dejal, da svetovala in sklepala o carinskem sporu z Avstro-Ogrsko. Opozicija napoveduje več interpelacij. Perzijski parlament. Dne 7. t. m. je bil v Teheranu otvorjen s prestolnim govorom perzijski parlament. V tem govoru je povdarjal šali, da se je že S let pripravljal, da podeli Perziji ustavo. Sedaj smatra narod zrelim, da se sam upravlja ;- šali je prepričan. da narod ne bo zlorabljal dane mu svobode in da bo parlament podpiral vlado v njenem prizadevanju za napredek države. IV ne Boj Poljakov lia Pruskem za svoj i se v isti stranki sami, ki je navstala, da bi obstanek. Iz dežele brutalnega nasilja in neizprosnega proganjanja Poljakov prihajajo čudni, a velesimpatični glasovi. Svarilo nemškega ljudskega sveta na Češkem, naj se Nemci uče češki, je dalo „Magdeb. Zeitungi:-i povoda, da premišljuje o vprašanju: ne bi-li bilo koristno tudi za Nemce v vztočni Prujski. ako bi se učili poljski ? ! List je prišel pri tem do nastopnih zaključkov : Je-li iz nove bojne metode, ki jo hočejo sedaj uporabljati naši sorojaki na Češkem in Moravskem, možno izvajati koristen , nauk za Nemce v poznanjki pokrajini, v zapadni Pruski ter v Gorenji Sleziji V Vprašanje ni tako enostavno ; mora se je pa pretresati tem skrbneje. čim bolj pada v oči gospodarsko okrepi j en je pruskega Poljstva. Ne gre se zato, da bi se morda v Pruski preveč pomnožil poljski element v urr dništ vu, ampak gospodarski razvoj pruskih Poljakov sili na ponovno pretresavanjc vprašanja : ali naj se Nemci na vztoku Prusije uče poljski ? Ako bi stvar bila taka, da bi Nemci vzlic znanju poljskega jezika prav tak«> ostali zvesti nemštvu. kakor ostajajo Poljaki, vešči nemščini, zvesti polj-stvu, t*^daj bi bila rešitev problema zelo lahka, potem bi se lakko tudi v naših vztoč-nih pokrajinah izdala parola : Nemci, učite se poljski! Točni poznavatelji razmer se pa boje, da bi se le preveč naših s o r o j a -k o v v vztočni h pokrajinah izgubilo za n e m š t v o, ako bi se priučili poljskemu jeziku. Zato so tudi pruski ministri naleteli na prigovore, ko so v deželnem zboru izrazih željo, naj bi se Nemci ob vztočni meji čim bolj učili poljščine. Vzlic temu zaslužuje stvar, da se jo trdno obdrži pred očmi. Napredki poljskih trgovcev, obrtnikov in rokodelcev gotovo ne bi bili tako veliki, ako bi jim njihova jezikovna pretežnost že v naprej ne dajala neke prednosti pred nemškim konkurentom. Morda je možno zmanjšati to poljsko pretežnost z razširjevanjem znanja poljščine med Nemci, ne da bi si nakopali nevarnost p o i o n i z i r a n j a. Glavna stvar pri tem je, da se ojačuje nemški čut". Ta izvajanja nemškega lista so za Slovane le tolažilna, ker vsebujejo priznanje, da j podpirala stanovsko borbo, že sedaj bije isto-taka stanovska borba. Podrecca pa, ki je govoril za intransi-gentno strujo, je dejal, da je lahko socialističnim zastopnikom in poslancem opravljati posel govornikov, ko imajo polne trebuhe, ne da bi niti od daleč razumeli problem vsakdanjega kruha. Dejal je, da potem ni čuda, če sindakalisti hočejo odlašati z nastopom in čakati v to ugodneje bodočnosti. Ferri, za integralistično strujo, je pa dejal, da treba stremiti za postopnimi pridobitvami. Vsaka teh štirih struj je bila predložila kongresu svojo resolucijo, a reformisti so umaknili svojo resolucijo v zadnji hip. Sprejeta je bila resolucija integralistov se 26.947 glasovi, proti 5278, ki jih je dobila resolucija sindikalistov, oziroma 1101. ki so jih dobili intransigentni. Domače vesti. Pogreb pok. Ferdinanda Perhavca se ne bo — kakor smo javili včeraj — vršil danes, ampak jutri v petek. Ob 8'/* uri zj. pojde sprevod iz hiše žalosti, ulica Boschetto št. 48, do cerkve sv. Antona novega. Od tu prepeljejo zemske ostanke pokojnikove v Sežano, kjer se bo ob 11 Vs predpoludne vršil pogreb na tamkajšnje pokopališče. V spomin. In sedaj še ti ! sem vskliknil bolestno, ko sem v „Edinosti" zazrl pod križem ime Ferdinand P e r h a v e c ! Pokojni Ferdinand ni bil delavec v navadnem pomenu besede, toda bil je mož, ki se je mučil 8 do 10 ur na dan in to le z namenom, da je pošteno preživljal svojo mnogoštevilno družino. Da-si se je bil se svojo marljivostjo povspel do mesta c. kr. pisarniškega ravnatelja na tukajšnjem višem sodišču, se vendar ni sramoval nikdar občevati in družiti se s poštenim delavskim stanom. V družbi smo ga vsi radi imeli in spoštovali zbog njegovega moškega in jovijalnega vedenja. Bolehal je dolgo in pogosto je piscu teh vrstic tožil, da bo moral v lepi moški dobi zapustiti svojo toliko drago mu družino. No, česar se je bal on, smo se bali mi, se je zgodilo ! Našega Ferdinanda ni več med nami! Zapustil je svoje drage in zapustil je vseh nas, nekdanje njegove prijatelje. Da mu ohranimo dostojen spomin, nam ne preostaja drugega, nego da posnemaaio pokojnika v marljivosti, v ljubezni do dela, v ljubezni do svoje družine in pa v ljubezni do svojega naroda, ki si jo je znal ohraniti tudi kakor In naše šolske oblasti imajo menda kamen mesto srca — njim se ona deca smilijo. Oujte in sodite. Trideset let je mino],>t odkar so Gropajci uložili prvo prošnjo ustanovitev šole. Zadnjo pa pred kakimi dvanajstimi leti, a danes, v mesecu oktobru ta 1906 po Kristu — čakajo Še na rc\i-tev te prošnje. Vseh vlog skupaj so naj . vili že 18, a poti neštevilo na občinske žavne urade! Stvar se je motala in motala iu se slednjič tako zamotala, da ne morejo izvedeti • tega, v kakem stanju da se nahaja to višanje, ker neki gospod na namestništvu iri:... nikdar akta pri roka h, kadar bi tr -balo kaj pojasniti, in je ljudij, ki menijo, ga je prav temeljito — založil. Kar pa dela to šolsko afero še poael»Lo interesantno — da ne rečemo : gnusno — dejstvo, da je mestni zasiop sam pred leti vzel ustanovitev te šole v pr račun in jo torej priznal kakor po trebno. Včeraj se je zopet - ne vemo kolik j po številu je bila ta repriza — podala d iputacija Oropaj cev na namestništvo. Deput cijo je vodil g. dr. R y b a i-, ki je g. name-niku podrobno razložil to šolsko vprašan a g. namestnik se je vidno čudil, kako d i je ob t a k i li razmerah in dejstvi i to vprašanje še vedno nerešen. Razpis služb. Na c. kr. trgovskem m pomorskem sodišču v Trstu je izpraznjeni* mest j višega pisarniškega predstojnika v I\. činovnem razredu. V c. kr. moški kaznilnici v Gradiški ie spopolniti mesto paznika, združeno s plm IV. plačilnega razreda. Izprašani kurjači inu; prednost. Prihod 11. batalijona lovcev. Včei. ob 9. uri 55 minut predpoludne je s posel.-nim vlakom južne železnice dospel iz Kise!.: v naše mesto 11. batalijon lovcev. Vojaki s nastanjeni na gradu in v poslopju prejšnj zastavljavnice. O naših odpadnikih, t esto mi je pi-lika, da naletam na očitanja, češ : glejt kakšni so Slovenci, ki so „privandrali" Trst. Iz teli se sestavlja cela vrsta odpadnikov in le ti so, ki polnijo se svojimi otročič laške šole v mestu in spodnji okolici. Ta!, in slična očitanja prihajajo od okoličansk narodnih mož. Jaz bi jim ne zameril, ker se ne <1 tajiti, da je v navedenem očitanju žal, mnog resnice. Ali, kar mi je hudo je, da se tak obtožbe često ne zadevljejo samo njih, ki !s jih zaslužili a m p a k s o naperjene tudi proti onim „privandrancom" Slovencem, ki se vse svoje življenje trudijo namen, da bi rešili čim več odpadnikov i valov tujinstva. Jaz priznavam, da število našil Dogodki na Ruskem. Viborški proglas. Iz Petrograda javljajo, da je že pričela preiskava proti onim bivšim poslancem dume. ki so podpisali viborški proglas. Dne 8. t. m. je bil zaslišan prof. Petrazicki. Dopust ministra Izvolskega. Iz Petrograda poročajo, da se minister za notranje stvari Izvolski te dni poda s svojo rodbino na kratek dopust v Tegernsee na Bavarskem. Carica-vdova zapusti Rusijo. Carica-vdova je kupila na Danskem krasen drorec, kjer se misli stalno nastaniti. Ruske finance. Ruski finančni minister je priobčil mini-sterstvom, da proračun za leto 1907 ne bo potrjen pred sestankom dume, vsled česar naj se posamična ministerstva drže kreditov, dovoljenih za leto 1906. Drobne politične vesti. Madjarski jezik obligaten predmet na srednjih šolskih zavodih v Bosni in Hercegovini. Sarajevski „Hrvatski Dnevnik" javlja, da je skupni minister za tinance baron Burian odredil, da se na srednjih šolskih zavodih uvede c. k. uradnik. Jasen dokaz njegovega žarkega rodoljubja so zadnje besede njegove oporoke, j odpadnikov po veliki večini izhaja iz elem s katero je razpoložil se svojim zelo s k r o - j tov, priseljenih semkaj od drugod. In to priznav m n i m premoženjem : „Slednjič prosim svojo j gotovo sleherni slovenski mož, ki pozna na> ljubljeno soprogo, naj izplača, kadar jej bo' narodnostne razmere. Ali z zbadljivkami a i mogoče, v moj spomin in sicer družbi sv.■ „Čutar" itd. ne preprečimo tega zla! Naš Cirila in Metodija 50 kron in ,.Dijaškemu' dolžnost je, da napnemo vsi (v mestu in j podpornemu društvu v Trstir' tudi 50 kron,' okolici) vse svoje moči v to. da zabranim društvoma, ki sti podpore najbolj potrebni." 1 nadaljno odpadanje novodošlih naših bratov. S tem si je postavil blagi pokojnik naj-! in pa, da skušamo rešiti one. ki so že padli lepši spomenik. Naj bi ga primerno posne-' v naročje našemu sovragu. mali vsi, ki jih je Bog obdaril z obilnimi' Okoličanska in mestna društva naj delujej« sredstvi. . na to, da si pritegnejo čim več slovensk- Tužiii soprogi in narodno vzgojenim ' mladine, ki naj se poučuje o narodnih dolž-otročičein : vseh nas najglobokejše sožalje, a nostih. Taka vzgoja naj iz mladeničev ustvarja Tebi Ferdo, ki si svojo ljubezen do svojega narodne značajne može. Z zabavljanjem proti naroda izkazal tudi s tem, da si hotel poči-; „privandrancem" — ki so koncem konte, vati v domači kraški zemlji : Večnaja pamjat! vendar-le naši krvni in jezikovni bratje, ne Tako Ti kliče iz dna užaloščenega srca dosežemo vspehov nikdar, pač pa se bo naše Brej s k i. ljudstvo — odbijalo od domačega ognjišča Mestni svet ima danes ob 7. uri zvečer in še nadalje izgubljalo v morju tujinstva ! XV*. javno sejo. Naša šolska mizerija. Vsporedno z našim mestnim šolskim vprašanjem se vleče tudi vprašanje osnutja šole v Gropadi — kakor morska kača. Neizogibna potreba te zadnje omenjene šole izhaja izlasti iz vremenskih razmer tam v zgornji naši okolici, sosebno v zimskem in poletnem času, ker tam gori vihra po zimi Vrzimo od sebe vse malenkostne mržnje in oprimimo se resnega dela, a z onimi, ki bi se vkljub našim skupnim naporom prodajali tujincu in bi kazali, da so nepoboljšljivi z onimi olr č nijmo v i: pretrgajmo vsaki stik ž njimi! Nu, da bi se ne bilo v zadnjem četrtletju nič doseglo na tem polju, to pa že ni res. Nasprotno: dosegli smo mnogo, a bi bili lahko več, ko bi bili delali naravnost grozna burja. Po leti pa je v teh vsi, mesto da je mnogokdo le očital in ja-skalnatih krajih vročina uprav neznosna. CKe ; diko val. in mati, ki morata ob takih vremenskih razmerah pošiljati svoje otroke v daljno Bazovico k šolskemu pouku, sta v vednem strahu radi zdravja in zato tudi življenja svojih otro-čičev. Kamen mesto srca bi moral imeti v prsih, komur se ne bi smililo dete, ki mora ob takih vremenskih razmerah na daljno pot: izpostavljeno ali nevarnosti viharjev, ali pa silno žgočim žarkom poletnega solnca. Bodimo vsi edini, vsi Slovenci, oziroma Slovani in bodočnost naša bo zagotovljena ! Torej ! Opustimo vsako zabavljanje in ne jemljimo poguma tudi onim, ki se trudijo za dobro naroda našega. Kedor dela za narod, naj nam bo brat in prijatelj in no bitje nekake druge vrste ! Prvi pogoj pa da se otresemo odpadnikom, je, da si izsilimo slo- V četrtek, dne 11. oktobra 1906 »EDINOST c štev. 2*0. Slran IIT venske šole v mestu in po okolici, kjer i i I * -e ni uprizoriti v tej 1Novitete: sezoni sledeče igre in sicer : „V znamenju križ a"', ... , . t „Čarovnica pri jezer u11, rTJ r b a n S tem namenom pojdimo prihodnjo ne- D e b e ! u h a r% „Ugrabljene S a - «1 Ijo vsi k Sv. Ivanu na shod, ki ga sklicuje j j n k e", „Pri belem konjičk u", naše politično društvo „Edinost" in pokažimo,1 rV ječi*, „Naša k r i", „Pesek v oči", „Oče Martin", „Prepozno", rN a sodni dan", „Jernej Tura- z a r", „Siroti" in vrsto .Staro priljubljene otrok, to seb. — T>ue 3. oktobra je bilo navzočih I proti minuli sf-zoni. 1787 oseb. i _ . Vodstvo gledališkega . . . , , .-4. I slei v spretnih rokah režiserja gosp. .Jakoba Krava je iztaknila oko na pasi pet-s ^ ^^ ti£e igralskegi more !etn ii'ii Kočarjeveniu sinu Janezu Stefetu v j rDramatično društvo" z veseljem beležiti, da Naklem pri Kranju. j so mu ostali zvesti vsi dosedanji so- Umrl je na Dunaju nagle smrti goriškij t r u d n i k i, ki so našemu gledališču v čast lekarnar in posestnik Jakob Cristofoletti. Pre- j in ponos, in daje nadalje vstopilo izkusili so baje ta lek na treh bolnikih, in sicer pri enem črncu in na dveh belokožcili, ki so popolnoma ozdravili. pre odra bo kakor do- v krog i naših igralcev in igralk več novi h, drama-. . tično že izvežbanih dam in gospodo v, oditelj takG da razpolaga naš gledališki ensemble z Manussi je vsemi potrebnimi močmi in smejo odredbo proti beračenju po me-! pričakovati naše gledališke predstave najbolj- i šili vspehov. liHi' Reportoir iger je skrbno sestavljen, ako-j modiran našim razmeram, in „Dramatično | društvo" bo zastavljalo vse sile, da ga iz-izgubljeno. A* nedeljo sta bili na „vin- vede. V svoje igralce in igralke, ki s ski trgatvi" pevskega društva „Kolo" izgub-, vnemo in požrtvovalnostjo služijo interesom Ijeni skladbi dveh iger. Kdor je iste našel, je j slovenskega gledališča v Trstu, stavlja „Dra- uljudno naprošen, da ja vrne na uredništvo : . Edinosti". Skladbi sta last „Kola". ,>elja!i v o ga v (rorico. Proti beračenju po ulicah. noia i: kega ravnateljstva dr. pl. izdal daljšo stnih ulicah. Usnje se podraži za 20 kron kilogramov. Brzojavne vesti. Nadvojvoda Oton. DUNAJ 10. „Kor. AVilhelm" poroča : Nadvojvodinja Marija Josipa je danes zjutraj dospela na grad Schonau, da obišče svojega bolnega soproga, nadvojvodo Otona. Minister grof Andrassy. BUDIMPEŠTA 10. „Ogr. biro" poroča z Dunaja : Minister notranjih stvari grof Julij Andrassv se je danes ob 3. uri popoludne vrnil v Budimpešto. Poslanik markiz Pallavicini. DUNAJ 10. „AViener Zeitung" je objavila imenovanje izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Bukareštu. Ivana markiza Pallavicini-ja poslanikom v Carigradu. Istočasno je novo imenovani poslanik imenovan tajnim svetnikom. List „Humanitć', PARIZ 10. .Taures je izjavil v ,,Huma-nite", da mu bo s pomočjo njegovih osebnih prijateljev ter .s pomočjo delavskih strank izdajati list še nekoliko dni. Jaures je sklical na dan 13. okt. javen shod vseh socialističnih zvez v svrlio, da bo poskušal trajno rešiti list. Ločitev cerkve od države na Francoskem. PARIZ 10. Vladni list je priobčil zopet odobritev nove katoliške bogočustne združitve, t iko' ustanovljenih katoliških bogočastnih združitev je osem. Nadvojvoda Karol Štefan. CARIGRAD 10. Nadvojvoda Karol Šte- Razpis. za zgradbo petih vodnjakov v občini Planina pri Vipavi na 24.500 kron cenjena in pro-računjena dela in dobave se bodo oddnle potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta, ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože do 4. novembra 1906 ob 12. uri opoludne podpisanemu županstvu. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 krono doposlati je zapečatene z napisom : „Ponudbe za prevzetje gradbe vodnjakov v občini Planina pri Vipavi". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razun tega je dodati še 5°/o varščine stavbnih stroškov v gotovini, ali pa v pupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno pridrži pravico i izbrati ponudnika ne glede na višino ponud-j bene cene, oziroma če se mu vidi potrebno I razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračuni in -stavbni pogoji >o na ' ogled v občinski pisarni. Županstvo občine planina pri Vipavi fan in njegova rodbina so bili na ukaz sulta- J . Micko kovačevo- je ra: v 'utro čevljar Ivan V., stanujoči v ulici del Bn^ehetto. Šol je bil v žganjarno gospoda Attilia Depaul na Corsu ter si dal tam po-streči z raznimi pijačami za krono in 44 sto-tink. A ko je bilo ne plača ničesar. Natakar ga je pa dal are-tovati. No. na policiji se je Ivan obvezal, da bo plačal, vsleu česar je bil izpuščen na svobodo. ! matično društvo" vse svoje zaupanje, zanaša se pa trdno tudi na slavno občinstvo, da bo razumevalo svoje dolžnosti in z naj-hotel igrati vče- [številnejšim o b i s k a v a n j e m predstav dovajalo „Dramatičnemu društvu" tistih sredstev, ki jih najbolj potrebuje! ... . Predstojeća sezona naj p o - {™Je7> Pnnc Arzf n- , _ .. , meni velik napredek s 1 o v e n - Rvanju v inozemstvu danes povrne v Behgrad, skega gledališča v Trstu! V t o ^enovan generalom Poveri se mu baje rne-treba plačati, je izjavil, da ? p o m a g a j n a š e s k u p n o d e 1 o ! . ■st° vr^a Poveljnika konjenistva ter bo bi- dne oktobra 1906. Z u p a n : Filip Kobal. nov na vseh izletih izredno gostoljubno m z velikimi častmi vsprejeti. Iz Srbije. BELIGRAD 10. Govori se, da bo brat ki se po večmesečnem gledališča naše ODBOR Dramatičnega društva v Trstu". Darovi. Koledar tu vrtino. Danes: Frančišek Burgija, ^poznavalec ; tštieinil; Odola. — Jutri : Maksi miKjen sk-f in ni učenec ; DrugisTav;______ ___ penr.ura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 19" Celaiu*. I — Yn i:*e včeraj : jasno, veter. Drasiuene 6 uesn in Rodoljubi ! Rodoljubke ! bo vršila krasna veselica v Iruil; pri sv. Ivnnu. Naši ..Dr:;': i ("nega društva"' stopijo odei'. kj- . bomo vsi divili njih igranju, a pftje in godba, vrhu te/ že v jeseni, to ni kar si bodi. In naše u d; e delavke tudi skrbe za zabavo občin--tv.-f jp zu obstanek naše šolske družbe. Pevsko društvo Ilirija" priredi i > «lne 14. t. m. pevsko zabavo v prosto- j čitati. so danes pričeli štrajkati delavci vseh tovarn. Na mesto venca na krsto pokojnega1"0^/1^ ,\elika razbuijenost. Mnogo ulic Filipa Trpin je podarila družbi sv. Cirila in,so . ~ ,r tw i r • PribL '-"Tem- Metodija obitelj Tomaž Mrevlja 30 K. | .. t PETROGR&D 10. V Peterhofu je poli- ________ ; cijski predstojnik po lepakih razglasu, da so , - ! blizo carjeve palače prepovedane vožnje z av- u8Zn€> V6Sd. (tomobilom brez posebnega dovoljenja. Adelaide Ristori. Umrla je v Rimu' ZAHVALA. Podpisani zahvaljujejo se tem potom najsrčnejše vsem prijateljem in znancem, ki so izkazali na katerikoli način zadnja čast gospodu Filipu Trpinu p u s i i d LODZ 10. Ker poslujejo vojna sodišča, i ° priliki prenos ostankov preblagega po 1 J J 0 ' Rojnika k večnemu počitku. ftv. KRIŽ (na Vipavskem) 9. oktobra 1906. Obitelj TOMAŽ MREVLJE-va. zabav V nedeljo se j kinja 19. stoletja. Rojena je I nuciaiuc imsiuii. umna je v Adelaide Ristori, največa italijanska traged- bila v Čedadu korist šolske ; pri'Vidmu dne~29. januvarija 1822. marljivi členi j Tiskarne na parnikih. Na raznih an-zopet na gležkih, francoskih in nemških parnikih, ki krasnemu vzdržujejo promet med Evropo in Ameriko. : tega še me- je okolo 55 tiskarn, v katerih je zaposleno par sto delavcev. V teh tiskarnah se tiskajo j v prvi vrsti časniki, ki dobivajo vesti s kop-: nega potom brzojava brez žice, tako, da za-v ne-j morejo potniki na visokem morju vsak dan, J' kaj da se dogaja po svetu, ■ih .. Iv on sum nega društva" pri sv. Jakobu, i * Pravosodna palača šestkrat bla-' Zač»_-' i b 5. uri popoludne. Prijatelji petja goslovljena. V ponedeljek se je v Crnovicali ( r u lire nove vinske kapljice dobro došli.; vršil blagoslov tamošnje nove pravosodne pa-j Odbor .. nirije** vabi s tem vse gg. pevce na lače. Ob 2. uri popoludne je palačo blagoslo-{ polnr-štcvilno udeležbo na zabavo v nedeljo, vil pravoslavni metropolit črnoviški. dr. Repta, kakor tudi k pevskim vajam v petek in so-' ob 3. uri se je vršil blagoslov po rimsko-ku-boto. j toliškem. grško-katoliškem in armensko-kato- SJovensko akad. društvo „Slovenija" j liškem obredu: ob 4. uri je palačo blagoslovil na Dunaju priredi dne 13. oktobra 190G.! luteranski pastor, ob 4. uri in pol pa židov-.prvuletniški večer" ob 7. uri in pol zvečer'ski rabinec. v restavraciji -Zum griinnen Tor" VIII. Ler- j h Židje-ministri. Neki židovski lisr. je grunnen 14. — Slovanski one go-naj se katerih L-henteMerstr. št. 5>rodošii! Čitalnica pri sv. Jakobu vabi s j od in gospice, ki jih veseli petje, .pišejo v društvo. Pevske vaje. na poučil//' vrli pevovodja g. vršijo po nastopnem redu : ki zbor, v torek, moški in v petek mešani zbor. Vpiše se lahko vsaki večer od 8. ure in pr. Gustav C. resori n in Jakob IJ-rcKorin. svaka. Koza dr. Gregorinova, svakinja. r&vska Beseda", moderne ]»lese. \*si oni, ki ne znajo še plesat in ki se hoče; • hitro naučiti, naj ne zamude te prilike t* r n.ii se potrude v „Trgovsko izobraževalno društvo". Odsek za posredovanje služb. ».Trgovsko izobr. društvo" išče : 2 mladeniča, stara 17 19 let (znanje 2 event. treh jezi- mstrov. • v Italiji pri čemer treba pripomniti, da je prav malo Židov) ; Pern, dr Hol- ■j ■ v xliu:j i u ¥ rtru6e . lander, minister za bogočastje ; Pnraefvaj. ' Graziadio Eslia, minister za deželno hrambo ; Turčija : Ibrahim Nula paša, minister mornarice : Siam ; Chuang- li Gli, minister za ceremonije ; Liberija ; Aqua Regis, predsednik republike. Odkritje spomenika nadvojvode Karola Ludovika. Dne 8. t. m. predpoludne so odkrili na Dunaju (v Wahringu) ob književnost in umetnost. NAŠE GLEDALIŠČE. Trstunaznanja j (Posebna obvestila sc ne razpošiljala). NAZNANILO. Podpisani javlja, slavn. občinstvu, da nastopi danes 11. oktobra t. 1. službo krčmarja v „Narodnem domu" v Barkovljah. {Pogrebno podjetje „P1ETAS".) JOSIP ROŽE mizarski mojster Trat, ulica Giulia štev. 8. Trat izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsnmnim. posojilnim in drugim z*a- 01> tej priliki sc priporoča za obilen obisk vodom po deželi za nove stavbe. vsem dosedanjim, kakor tudi vsem onim čast. gostom, ki so redno zahajali v krčmo, katero je on dosedaj toli vestno vodil. VEK0SLAV K0CJANČIČ Diiii kr« gostilne „uri starem M?u". Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh MALI OGLASI' ,Edinosti" kov), ter ima jednega 14-letnega učenca na veliki slovesnosti spomenik nadvojvode Karola razpolago. Obrnite se clo načelnika odseka, g.; Ludovika. Navzoči so bili : kakor zastopnik Vekoslava Plesničarja. j cesarjev nadvojvoda Rainer, potem nadvoj- --vode Fran Ferdinand in Karol Ferdinand, Marija Anuncijata in Marija Terezija, državni vojni minister Pitreich, namestnik grof Coudenhove itd. * Lek proti raku. List rPetit Bleu" je minule dni vest, došlo mu iz Južne da so tam dobili Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri- nus"(Prima „Dramatično društvo s tem, da otvori letošnjo predstav v „Narodnem sezono domu" z gledaliških ; priobčil dnem 21. _ _____ . _________________ _____Afrike, v kateri je rečeno, oktobra iu sicer z noviteto, tridejansko burko j neko rastlino, iz katere se napravlja lek proti pK i n e m a t o g r a (ali „Martin Smo-, raku. Zdravljenje se vrši tako, da injicirajo j laft). Nadalje namerava „Dramatično društvo" : sok omenjene rastline bolniku pod kožo. Po-j auiorizzatta agenzia di me-diazione ,.GAMBRtNUS ) v ulici Far-neto št. 10, II, nadstr., se priporoča gospodom MF~ gostilničarjem in krčmarjem ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčme in pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najem nike ali drugo osobje. oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na 'omenjeno agencijo. MARIO JESURUM. pohištva -C35S j ^feksander £cvi jtCvm J ultea Tua Siv. 52. H (lastna ( ] ZALOGA: +j 1 pmZZA ROSnSIO (Šolsko poslopje). j£l Oen«, tfa •• nI bati n«b«n« ttenkurenoo 3§»?ejesi&jo s? vs&kovrstn* dela tedi po j-jxtnar«>o» r po-ebcik niirtih. ' o Sa#r«m Milk braspUSia ta fira&Ace ( __" lOllOilOIIOllOllOtlOllOli OIIO.ICI iian IV DINOST« atev. 280 V četrtek, dre 11. oktobr i t ' p. rznii. poročila dne 10. oktobra. Tržaška borza. >Vo!?rci K 19.13—1P.16. anfcležko Ive K — e(i---1. I cr<'< n kratek termin K 240 1 —50 Fracciir T* P5.3.1--95.55. Italija K 95.46—.—£5.65 — Uf.lii8i.rk! bankovci K —.—--. Nemtfja K 117.47—117 70, Ef tE*Li bankovci II — —•— — RTFrtrijf-ka fEnotna rento K 93.65-99.95, oerska kr-n*a rerU K 9i.<30—94.90. italijanska rer-'n. K — —. kreditno akcije K 672.50 — 674 50 drTavi e železnice K 6- 4.50-685 jO — Lombsrrf; K 1PC.-1S2.— LIoydove akcre K 775 — 7F0 — Preske T K 331.75—335.75, Kredit K 49-) — to 48?.—, Pcdenkrcdit 18Č0 K 3C?.- 3i0.—. Bodi t krenit 1589 K 302— 310.—. Turfke K 100 — do 162. I Srbpke —.— do —.— 1 Ufi«^ (ulica Kafiineria 5t. 3). Tovarna j nSr.r. onrilć. aladSč, kor.fetur in kr.nditov. Zmerne rer.c. PoJiljatve na dtielo. Pfihsc^vr «vetlo aH toir.no, prolaia; pn-lulilc' ' J polno sobe in pfH Tr.ezni komadi Izbera s'olic. (!er.P, d* ne ni Sati tokmovanla. 1 'lira Torrente 34, A. G u i li c h. 451 Gosnodsfc^ hiš; v tržr.ški oV'o'tci nova z G lrp!m razgledom, ob clavni Vesti, z voi! \ velo pripravna ro-tilno ali drugo obrt se p rn >! a pn ujrodni ceni fli :»•'. «e zam e n j a s kako hiši v rafjtii ali z m v: lim posestvom v bližini mr8t:i. P..ja«nila pri „Inaeratnr-m oddelku EHnosti". 1100 Dunajska bor DiŽavni (Joh; v r ep- včeraj 99.85 95 116 60 99 05 89. - 112.50 94 80 M.40 danes !»9.85 <>9.95 n«;.5> 99.— 89.— 112 5o 94 70 84.40 repa p Kranjske, je v vseh k-t-r.ili dobili v zalogi J o s i p n 1) o 1 c i č, ulica 8'orgcnte 7. telefon 1465. (-27) G i o v. P 11 a k a. Corao št. 13, izvrši vsa-korrnjo popravo knkorane si bodi ure. Cene nizko. Prodaja v.-*nkr>vrstne ure. (262) Kislo zelie Urar ?csredovalzuca za ovanje in V. snjelMS EISEL i Ulica Tcrre Bianca št. 16, I. riadst. od 10.—12. predp. in od 4.-Prcskrfouje kupovanja, prodajanja in vknjižbe /. pop. — Pri»oic se prve vknjižbe tudi za okolico in zunzj. Prva sfovenska zatem in tovarna poliiStvn j ANDREJ JUG — Tr«t. ulica sv. Lucije št. 18 (zn 1 deželnim sodiščem). Ceno broz konkurenco. — j Svoji k svojim ! 1767.— 1763.— 674 75 675.50 •240 15 240.171/, 117.47 117.55 •:5.47 23L47 19.12'/, 19.121; 95 50 95 50 11.31 1131 95.97, 96.—, Vdor I5>obj^ ; kdor ima za odd:?ti sobe. stanovanja, dvorcev : I kdor ima za prodali l.i.se, rolja, dvorce ; kdor f želi po*ojila4 * vknjižbe itd., prodati ali kupiti i premičnine ti!i pploh rabljene predmete IId. itd. i raj posluži* KALIH OGLASOV ti „E d i n o s t i4*, ki so najeeneji, najveć čitani j ni EHjboij pripravni v dosepo namena. 'H3 ! -J-^ xxx xxxxxxxxxxxx balega eg-Ija im. drv M. RIB ARI Č Tre t. ulica Squero Ntiovo 15, Trst j Prodaja na debelo in drobno papirju „ „ „ srebi u Avstrijska renta v z'.atu v krcnah 40 Avstr. investicijska rer.ta 3, Odrska renta v zlatu 4C e „ „ kronah 4*,, •»i o t n *> o Akcije nacijona'ne banke Kreditne ak-ij^ London, 10 Lstr. 100 državnih marS 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Par»žka in londonska hotza 1' a r i z : (Sklep.) — Francoska renta italijanska renta —.—. £par?ki ext< rieur akcije ote maeske tanke C67 -- . Menjice na London ; 25195. Far ; z: (>k'ep Avstrijske diža%re žt-iezi-Ice —.— l.ctiibarde 1^2.— anificiraca turfika renta 93.95 avstrijska zlata renta 9f.<>5, cgTaka 4e'„ zlata renta 9" 7(;. I.in.icrbank 483—. tur?ke srečke 115.25, z:i-^žka han.ka 15.69. italijanske meridijonalne akcije, 795.— ukcije iiio Tinto 18.58 Mlačna. L . d o n : 'vf-klep) Konsoiidiri.? do!jr £6 u ia ■rebro IL*V Loaabanfi 7.Jr. g renska tvnto 95-3/. ita-1 _ . . 1 ri!?ve rentp. 101.3 4 tržni diskont 43 M, morj?ce nr. * Pošiljan je na ClCm. l>ar.a i> J4.'J4. Mirna. Ti ž na porečila 10. oktobra. H u «1 i m n e 5 * n Plenica r.a okt. K 14.4J uo K 14 44, i ž za okt K 12.82 do 1^84. oves ra okt. rni K -».80 do 13 82. kr ruza za ^kt. .— do ——.j _iici.ua : ponudbe srednje, {.i:\rjrfcvrnv tlobro, ; tendenca ugodneja. — ProOaja: 40.CK»0 met stot., j rarajčajoče, koruza trdno; oves bres kupćijr; rž nespremenjene. Vreme: iepo. li a m b u r g. (išklep pop.) Kava C?antOH good . average za ' ktober 37.—, za december 37'/», za, marec o7*'tl za maj 38.—. Stalno. — Kava Rio na-vaura loco 37—39 navadna r elna 40—41 navadna dobra 42—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za oktober. 1^.7«) , november 13.40, za dec 18.45, za jan. ' 1S5."*, za. februvar 18.65, za marec 18.75. Mirno. —j Vreme: lepo. H a v r e. (Sklep) Kava Santoa srood average • ra tekoči iiie-ec 45.75, za december 45-'^. Mirno. X e w - Y o r k. Ivava Rio za bodoče dobave: j Stalno, za 5 do 10 stotink višje. — Prodaja : 13.0«X) vreč. i. o n vr i zavod za likanje na Us'-:. Hitra jiostrežba, čista izvr-'itev. Cene, kakoršnjih v Trstu šc ni bi!o. • manje I srajci-........ro .■>!■ • o o ., :u i>r:i:ijs 1 .....24 .. n o ., ovratnika........4 0 o ,, in pranja ovratnika .... 5 o ,, jtara mnO't.......7 ,. o o ,, in pranje maa?Pt.....9 e o ,, napršnika........•»o o o likanje i» pranje naprsniV-uv ... 12 ,, a Pri po-očaje se na -Vvilno iiaročbo. ■/. odličn-spoštovanjem TRŽAŠKA PRALNICA u'ica Giovarmi Boccr.c.cio -J. Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST - ulica deli* Istituto št. 5 zvišuje vsakovrstno »lolo po nizkih conah. 3Ctt^8atj}ska operetna 1 Jrcsitra, eiiiLlla, in litega želega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. Svc-ji Is svoji m ! !S tn;! n ■■:. ! v. delavnica za popravljanje šivalnih > . kr.Ic-motokoles itd. pri pSetra poro, J^uova i9 1» tt Velika zaloga pripadko^ po tovarniSkih cr -.;.!i, TELEFON Itev. 1754. 'i 2 n— i s"-—'-i B- rCŠILJA SE T £JI>I NA D2ZELO. faT^K^- V;1 © -.115, za novtmbir-februvar 2S.20. za januvar-april! Pot iz Trsta tja in nazaj (trdno). — Moka za tekoči me&ec 30.40 za: Stanovanje v velikih hotelili »PARIZt in »BUENOS AlRKS«. Popolna hrana, trikrat na 11 V. o0.2f>, za november-februvar 30.25. za jan.-april ? vinom vred — Svoboden vstop na razstavo vse dni. — IL razred kron 0 april 74.», (trdno). — špirit tekoči mesec 44— soho v hotelih kron 1». 3, 4. 5 skupno s posteljo, postrežbo 111 razsvetljavo. Prijaviti seje za nov 44. , za januvar-april 44-, za maj-avgnat; e^ ^ ^^ \il\Cl\ Sili! OlOVaillil StV. IS (mirno). - bladkor surov 88° oso nov: £ ^ f ^J^Hljr__TSiSFON 1473 __— omnibus s postaje in na postajo v Milanu. "fH o i 6 I m iii* — Sladkor surov 88" uso nov: --(stalno), bel za tekoči mesec 28. v*, za 11 v. 2S.! za okt.-januvar 28.*/», za januvar-april ^ _ (mli čro). rafiniran 60.50—61.—. Vrtme: mileje. ' T* MRU iMiili ri-iasi računajo «>e po 3 stot. besedo: mB.Htnciii:kane be?ede »e računajo enkrat več. Najmanj'a pristojbina 40 stotink. — ^ Plača se takoj. - ■ --: m\ operater krnjili očes — Spccijali-t Ambulaior — C0RS0 štev. 23. i!, nadstr. odprto od —12. in od 1.—7. pop. Zdravi hitro kur>a csr, tudi zast re?n po * - sebni rr.etndi, li i pro-vz^eča nlkaklit bolečin. ctovlja ozdravl c:- » zaraščenih nohtov t' ' naj-zih je za ozdravljenje, jednostavno brez -ika ETarljiva dor,Infekcija — C eno zmerne Po zahtevi pride zdravit na dom. Vs~* a bo dobila navodi'o h i gigi j i enega ravnanja Ivanka Doreohin? POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE | TRST. - ui. Madonnma stv. s. za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaijk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih premetov Komptorir^tko -----——---ngg |IAonf:rj eprejme takoj trgovina jestvin. Teden-j kakor Uuciiba gka piača in svoje redilo. Naslov Povei Trinelle za stroje in kotle, Klinaerit, Pecolit, Asbest, Flocken, ^Inseratni oddelek Edinosti". * . ——:-Graphit, trazmisijonaln a jermena itd. cdovenko. zmožno nemškega 87 industrijsko podjetje. IMll ©H&SeppO MO^talliStti UllCS Mi 19. t-ohi~tva". ulica Kett^r. i__cene zmerr»e Telefon J 396 Cene zmerne Radi odpotoianja nov z 30 ko\iu6kimi ploščami; izbrani, večinoma ru- _ i'ki komadi. Igra mehko in Larmonično. primeien za : drufttvo in ro«!bino. — Cena gld.. vreden 90 gld. ! Naslov po-.e «trser oddel. ..Edinosti". 135Ii Spi sna meblirana soba e odda v najem na Greti. Naslov pove ..Inserami : oddelek Edinosti4'. no*; 2(3 kron darujem onemu, ki me samo : obvesti. na kak skrivnostni . uačšn je v ulici San Francesco d' Assissi štev. 41 j izginil črn maček, skopljen, z belimi lisami na prsih in na nogah. Maček je izginil v noči 22. septembra . t. !. Kdor kaj ve, uaj se obrne „Inseratni oddelek Edinosti" ul:ca Giorgio Galatti štev. 18, mezzanin. na levo. 1500 j Gospodično, lepe zunanjosti, išče „Inseratui t oddelek Edinosti" za nabirauje ; •glasov. Zahteva se. da zna govoriti slovenski, italijanski, in ako možno nemški : da je inteligentna, srčua, zgovorna in odli čna, iu da se zna predstaviti j htrankain. — Ako bo imeia dobro voljo m marljivo ! delala, si lahko zasluži najmanje 70—80 K na mesec. { — Oglasiti se je na „Inseratni oddelek Edinosti" (Ulica Giorgio CJalatti št. 18. mezzanin, levo. Narodni j dom). 1777 j prodaj, ceni, v j sobe, malo i Inseratni od- | 1150 VELIKA ZALOGA pohištva, iiiAimfaktar, ur, zrcal iu tap^tarij. Popolne spalne in obedovalne e Moške o>*:£k-3 na izber i. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu tudi na obroke. nova hiša je na po jako ugodni Enonadstropna Kojanu, blizu 12 murvah. Hiša ima 4 sobo, 2 kuhinji, klet, vrt. Naslov pove delek Edinosti". Mlilfi lirifpli se ra<^ 8e7Danil v svrho že-l»»l