glasilo krajevne konference szdl ilirska bistrica datum: 28. 10. 1981 Cena: 8 din Leto 2. Številka 6 •i Ostrožno brdo 13. 9. 1981 - potrditev naše poti Partizanska vas Ostrožno brdo je doživela svoj veliki dan. Izbrana je bila za proslavo 40-letnice vstaje slovenskega ljudstva na Primorskem. Pomembnost obletnice in pa lepo vreme sta privabila na proslavo okrog 10.000 ljudi iz vse Primorske in iz zamejstva. Prireditveni prostor je bil na slemenu nad vasjo. Od tam se je nudil zborovalcem istrskega gorovja in po Snežniški planoti. Po himni je nagovoril zborovalce tov. Mile Prime in predal besedo glavnemu govorniku predsedniku skupščine SRS, tov. Milanu Kučanu. Ljudstvo je pozorno poslušalo oba govornika. Sledil je kulturni del proslave, v kateri so sodelovali združeni moški pevski zbori iz Nabrežine, Divače in II. Bistrice. Sodelovala je tudi godba na pihala iz Pridvora pod vodstvom Fabia Vatovca; združenim zborom je dirigiral Matjaž Šček. Kot solist je nastopil član Ljubljanske opere, baritonist Ignac Junkar. Glasbene točke so se smiselno prepletale z recitacijami, ki so jih izvajali Nedja Hrvatin, Edo Elesinil, Franc Gombač in Franc Dovgan. Skladba Vstajenje Primorske je zaključila proslavo, ki bo še dolgo ostala v spominu vseh udeležencev. Vas Ostrožno brdo se je za proslavo zelo vestno pripravila, za kar gre zasluga vaškemu pripravljalnemu odboru. Predvsem velja omeniti vaščane Mileno Krebelj, Franca in Leopolda Kreblja, Jadrana Medveda in Antona Volka. JE BILO RES LEPO NA 8. Z LETU ZVEZE TABORNIKOV SLOVENIJE Zlet bilje živ . . . Še kdo ne ve, da je bil v začetku julija v Ilirski Bistrici zlet tabornikov iz cele Slovenije? Najbrž res ni domačina, ki ne bi vsaj nekaj slišal o tem. Vas zanima več? Zlet tabornikov je vselej nekakšen akcijski pregled dela, kjer se izkaže, koliko novega smo se naučili v štirih letih, ki so pretekla od prejšnjega zleta. To je naš delovni praznik, potrditev dosedanjega dela in obljuba novega, boljšega, domiselnejšega. Naš odred si je organizacijo zleta seveda štel v veliko čast, posebno še, ker je bil letošnji zlet prav posebno slovesen praznik - naša organizacija slavi tridesetletnico delovanja, ob svojem jubileju praznuje z vsemi Jugoslovani štiridesetletnico vstaje naših narodov in narodnosti, pa še obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Zlet je trajal 7 dni, počeli smo pa marsikaj.. Ker nas je bilo kar 1300, smo se seveda pri akciji vedno razdelili v skupine. Tekmovali smo na republiških mnogobojih pa na lokostrelskem turnirju za pokal 8. zleta ZTS, pomerili smo se tudi na orientacijskem tekmovanju za pokal 8. zleta ZTS in hkrati za pokal Snežnika, pa tudi športnih tekmovanj nismo zamudili. Toda ne mislite, da smo kar naprej tekmovali -tudi delali smo. Najprej smo si po področjih uredili tabore in njihovo okolico, pripravili stenčase in še marsikaj, kar je nujno potrebno za tekoče delo. Sodelovali smo pa tudi na lokalnih delovnih akcijah v naši občini. Tako smo tudi stopili v tesnejše stike z brigadirji, ki so nas tudi obiskali. Seveda pa naši skrbni vodje niso pozabili na našo zabavo. Naš zletni radio „Kričač" nam je poleg obvestil nudil tudi obilo glasbe, v zletnem kinu smo si ogledali nekaj filmov, nastopila je folklorna skupina LADO, pa tudi glasbena skupina iz Škofje Loke; tako smo imeli čisto svoj, taborniški ples. Vsi udeleženci zleta smo bili tudi na številnih izletih. Peš v bližnjih vaseh, bogatih s starimi zgodovinskimi znamenitostmi, spomeniki NOB in naravnimi lepotami. Ogledali smo si pa tudi malček bolj oddaljene kraje - privlačne in zanimive za velik del zlatnikov: Prem, Zagorje, Postojnsko jamo, Predjamski grad, Škocjanske jame ... Kot vidite, nam ni bilo dolgčas, pa vendar smo težko pričakovali dveh za nas najpomembnejših dni: 4. julij, ko smo ob tabornem ognju podelili priznanja ZTS - posameznikom in najbolj zaslužnim odredom, še bolj pa 5. julij, ko smo praznovali Dan borca, 30-letnico naše organizacije, obletnico vstaje in 40-letnico OF. Ob tej priliki nas je obiskal tovariš Sergej Kraigher. To je bila za nas velika čast, posebno veseli pa smo bili, ko je pohvalil naše delo. Tole nam je napisal: Čestitamo organizatorjem 8. zleta ZTS, ker so res vzorno izvedli celoten tabor in tako v organizacijsko-tehničnem pogledu napredka taborništva v Sloveniji, kakor tudi v vsebinskem, dobro izkoristili bogate izkušnje takih in podobnih prireditev v tridesetih letih svojega obstoja. To se je pokazalo tudi v res lepi osrednji proslavi danes, 30. letnice ZTS - 40. letnice vstaje in OF. Želim, da na podlagi vsestranskega bogatega življenja in dejavnosti mladih v taborniški organizaciji v bodoče ustvarjate še več možnosti za neugnani mladostni polet, v vseh oblikah in interesih mladih v današnjem kulturnem in znanstvenem napredku, vse bolj bogatem in zahtevnem življenju in razvoju tako v svetu, še posebej v naši socialistični samoupravni Jugoslaviji. Taborniški pozdrav in mnogo uspehov SERGEJ KRAIGHER ILIRSKA BISTRICA, 5. julija 1981 Tako so na zlet ostali sami lepi spomini. Ker nam je bilo lepo, ker je organizacijsko uspel, ker so nas vsi pohvalili... Seveda sta največje pohvale vredna starešinstvo in štab zleta, zahvaliti pa se moramo tudi pokrovitelju zleta - Skupščini občine Ilirska Bistrica, vsem podjetjem naše občine, ki so nam pomagala pri realizaciji zleta, bistriškem klubu radioamaterjev, ki so skrbeli za naše stike z javnostjo, pa še marsikomu ... Odred Snežniških ruševcev Prvo hišo v našem mestu so sezidali v,,Sibiriji"? Ali morda na nasprotnem koncu, ki se (tudi uradno) imenuje Gabrije? V starejših katastrskih mapah je vidno, da je današnje mesto daleč v preteklosti začelo rasti na dveh koncih, v predelu ■Sibirije" in predelu Gabrije. Okrog teh dveh zametkov seje pozneje oblikovalo dovčerajšnje Trnovo in Ilirska Bistrica, kar smo nato skupno poimenovali z enim samim imenom -Ilirska Bistrica. Tak nastanek in razvoj našega mesta je sicer bolj sklepanje kot povezava resničnih dejstev in ne daje pravega odgovora na vprašanje: Kje in kdaj je nastala prva hiša? Odgovora tudi mi ne vemo, morda pa ga pozna kdo naših bralcev, krajanov? Pišite nam o tem na naš naslov: list KRAJAN, Bazoviška 12, 66250 Ilirska Bistrica. Najbolj argumentiran prispevek bomo objavili in nagradili. Pa nismo samo zaradi tega dali ..Sibirijo" na naslovno stran. Tudi zato, ker je tu še najbolj čutiti prvotno Ilirsko Bistrico: še vedno je slišati žuborenje ..bistre" vode onkraj visokih, skoraj drugo k drugi povezanih hiš, v zraku pa kot da je obvisel kovinskih zven vseh pil, ki jim je že potekel čas.,. Tudi to je nekaj, kar je treba ohranjati - s čim bomo sicer primerjali tisto, kar bomo novega zgradili jutri? Kdaj telefoni? Krajevna skupnost je že v mesecu septembru nakazala izvajalcu ves denar za izgradnjo zemeljskega telefonskega omrežja. Gradbeno dovoljenje za navedeno izgradnjo je bik izdano 12. oktobra 1981. Na žalost je izvajalec del. TEGRAD iz Ljubljane, nekolikokrat odložil začetek iz gradnje. Po zadnjih zagotovilih izvajalca se prične z deli po 2. novembru. V teh dneh pa smo vseeno pričeli z izgradnjo zračnih telefonskih linij in sicer tam. kjer so že položeni zemeljsk kabli (leva stran Tomšičeve ulice, del Gubčeve). V naslednjih dneh se bo začelo pospešeno rekonstruirati ioštno telefonsko centralo. Delavci kranjske ISKRE bodo novečali kapaciteto centrale za 600 novih priključkov. Po zagotovilih investitorja teh del, Podjetja za PTT promn Koper, bi morala biti dela zaključena do marca 1982, ko l> vključili v promet vse nove telefonske priključke. Svet K S I. faza II. Osnovne šole v Ilirski Bistrici Gradbišče nove osnovne šole je v teh dneh izredno živahno. Gradbeni delavci zaključujejo z deli, nadomeščajo pa jih izvajalci instalacij in zaključnih del. Kljub eno in pol mesečni zamudi izvajalci SGP Primorje, TOZD Gradbena enota II. Bistrica zatrjujejo, da se bodo pogodbenega roka -po katerem morajo do 25. 11. 1981 objekt dovršiti - držali. Upamo, da jim bo to uspelo, saj bodo tako dokazali svojo pripravljenost spremeniti nekatere odnose v novih gospodarskih razmerah. Seveda je tudi po tem roku še kup dela, preden bo objekt vseljiv. V decembru naj bi prispela oprema, istočasno pa bi izvedli tudi najnujnejša dela zunanje ureditve, če vreme ne bo preveč nagajalo. Celotna vrednost objekta bo predvidoma znašala več kot 41 milijonov din, v kar niso všteta pripravljalna dela v vrednosti 5,3 milijona din. Od skupne vrednosti je sredstev samoprispevka 19 milijonov, 5,3 milijonov lastnih sredstev ter 21 milijonov investicijskih kreditov. V prostorih I. faze bo dobilo svoj prostor 240 učencev, ki se sedaj stiskajo v neprimernih učilnicah starega vrtca in Delavske univerze. Prav zaradi njih je potrebno zastaviti vse sile, da bo objekt kar najhitreje končan. Marjan Blokai O delu in uspehih Društva upokojencev V tem letu, ko-poteka 40 let vstaje slovenskega naroda, 35 let obstoja Zveze društev upokojencev Slovenije in 30 let društva upokojencev Ilirska Bistrica, je bil v počastitev teh jubilejev organiziran v Ilirski Bistrici teden ostarelih občanov, ki je trajal od 1 4. do 20. septembra. V tem tednu je bila posvečena posebna skrb občanom, ki so v raznih domovih za ostarele in onemogle po vsej Sloveniji in v hrvaški Istri. V sodelovanju s socialnim skrbstvom in RK smo v tem tednu obiskali preko 50 oseb. Vsi so bili obiskov in skromnih daril zelo veseli, ker si prav takih obiskov najbolj želijo. Prav v tednu ostarelih občanov so bila organizirana po vseh osnovnih šolah predavanja o odnosu mladih do ostarelih in bolnih občanov. Ogled P LAME v Podgradu Žal je v DU vključenih le 40 % vseh upokojencev, čeprav bi bili lahko člani prav vsi ne glede na to ali so starostni, družinski ali invalidski upokojenci. Posebno malo je v društvu vključenih kmečkih upokojencev, čeprav imajo ti do društva enake pravice kot vsi ostali. Na kraju tedna ostarelih občanov je bil na dvorišču DU zaključek tedna. Ob tej priliki je prisotne pozdravil predstavnik obč. sindikalnega sveta, ki je imel nad tem tednom tudi pokroviteljstvo. Prav tako so prisotne pozdravili člani delegacije prostovoljne čete mladih občanov RK za pomoč ostarelim, ki je bila organizirana na šolah prav v tednu ostarelih. Za zaključek so nastopili učenci Glasbene šole ter pevski zbor „Dragotin Kette", kar vse je prispevalo k lepemu Društvo upokojencev Ilirska Bistrica je v tednu ostarelih občanov imelo svojo redno letno konferenco. Od povabljenih 81 delegatov jih je na konferenci prisostvovalo 71. Prisoten je bil tudi podpredsednik ZDUS (Zveze društev upokojencev Slovenije), predsednik SO Ilirska Bistrica in drugi predstavniki DPO Ilirske Bistrice. Društvo je bilo od zadnje konference precej aktivno. Velika skrb je bila posvečena najstarejšim in onemoglim občanom. V ta namen je bilo organiziranih pet srečanj 80 letnikov, 146 bolnih in onemoglih pa smo obiskali na njihovih domovih in jih skromno obdarili. Posebno je bilo društvo aktivno pri organiziranju izletov, saj je bilo od zadnje konference realiziranih šest izletov z 10 avtobusi, udeležencev pa je bilo okrog 500. Dva izleta sta bila organizirana z vlakom v Beograd na obisk Hiše cvetja in je tja potovalo 167 članov. Za rekreacijo mlajših upokojencev je bilo organiziranih več športnih iger v balinanju, kegljanju in streljanju z zračno puško. Dvakrat smo se udeležili tudi že tradicionalnih športnih iger upokojencev, ki so bile v zadnjem času v Piranu in Izoli. Dosegli smo nekaj prvih mest. V tednu ostarelih občanov je bilo v Ilirski Bistrici medobčinsko tekmovanje balinarskih ekip naše in sosednje občine. Poleg vseh ekip našega društva se je tega tekmovanja udeležilo še šest ekip iz društva upokojencev sosednjih občin. počutju. Po vsem tem je vse prisotne še dolgo zabaval znani harmonikaš Polde iz Jelšan, ki je marsikoga, tudi od najstarejših, pripravil do tega, da se je zavrtel. Od prisotnih upokojenk in upokojencev je bilo slišati, da si takih popoldnevov oziroma večerov želijo več. Društvo upokojencev Ilirska Bistrica se vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organiziranju tedna ostarelih občanov, najlepše zahvaljuje. Ivan Skrt Nekoč si bila bistra voda . . . Bili so časi, ko je tekla Bistrica čista po svojem koritu in so v njej prale gospodinje belo perilo. Danes je struga polna vsakovrstnih odpadkov in zarasla z vodnim zelenjem. ..Sibirijo" ogrožajo tudi močne eksplozije v bližnjem kamnolomu, ki povzročajo prave male potrese. Razpoke v zidovih se vedno znova pojavljajo in se širijo . . . O vsem tem smo se pogovarjali z občani prizadetega predela našega mesta. Kaj pravijo? Ivan Stegu: Večkrat smo že na raznih sestankih govorili o naši rečici, v katero se steka večina odpadnih vod Sibirije in ki je polna odpadnega materiala. Za očiščevalna dela je bilo namenjenih 50 st. milijonov; od teh naj bi prispevala KS 20 Upokojenci-balinarji med tekmo milijonov. Čiščenje ni bilo opravljeno. Pripravljeni smo tudi sami pomagati, ker se bojimo jesenskih poplav. Ivan Slavec: 79 let imam, a ne pomnim, da bi bila kdaj prej Bistrica tako umazana. Poslušajte mojo pesmico o naši reki: Na bregu Bistrice stojim in vanjo zrem, pa ne verjamem svojim očem. Bila si bistra voda, polna rib, rac in gosi, zdaj vidim le smeti. Pavel Mavrič: Od svojega rojstva živim v Sibiriji in vedno bolj čutim, kako je ta stari del Bistrice od vseh pozabljen. Nihče se ne zanima, kako tu živimo. Dokler smo bili mlajši, smo sami očistili korito. Danes ni ljudi, pa tudi tako zapuščena je struga, da bi bili potrebni stroji. Zelo nas moti tudi ropot naše tovarne in črni dim, ki od časa do časa pokrije našo ulico. Antonija Hodnik: Bili so časi, ko smo prali perilo v vodi Bistrice; tako čista je bila, da si jo lahko pil. Danes se prebija voda skozi travo in nesnago. Ivanka Mikuletič: Kupila sem si škornje, da bi pomagala pri čiščenju, toda do akcije še ni prišlo. Pomagati bi morali ribogojnica in vodna skupnost, saj sta obe vezani na to našo rečico. Alojz Šircelj: Obljub je bilo dosti, storjenega pa ni nič. Potrebno bi bilo napraviti kanale za odvod vode. Govorjenje nam ne bo pomagalo. Treba je pljuniti v roke! Pogled na del struge Bistrice, zaraščene s travo. Strugo so v glavnem očistili ribiči v septembrski akciji čiščenja. Drugi problem so eksplozije v kamnolomu. Naše stavbe, po večini iz kamnov, so ogrožene. Poglejte zidove! Vsi so popokani. Nekoč se bomo znašli pod ruševinami. Ali kdo določa jakost mine pri razstreljevanju skal? Cirila Novak: Le temeljito očiščeno korito Bistrice nas bo obvarovalo poplav. V zadnjih 50 letih smo trikrat poplavali. In tedaj je bilo korito le bolje čiščeno. Gorje, da nas sedaj doleti poplava! Tujci, ki zaidejo v Sibirijo, se čudijo zanimivemu okolju, mi ga pa ne znamo ceniti. P. Nikolič Zakaj ni bila očiščena struga Bistrice? V II. Bistrici že več let ugotavljamo, da je reka Bistrica vsak dan bolj onesnažena. No, da bi temu nič kaj razveseljivemu pojavu naredili konec, je lansko leto Krajevna skupnost II. Bistrica stopila v stik z Območno vodno skupnostjo Koper, ki je naredila sanacijski program čiščenja in obnove struge Bistrice. Tako je bilo za letos predvideno čiščenje struge in popravilo podpornih obrežnih zidov v vrednosti 500.000 din. Območna vodna skupnost je bila pripravljena sofinancirati dela s 300.000 din, ostalih 200.000 din pa bi morali zbrati v samem mestu. Tu pa se je na žalost zataknilo. Krajevna skupnost je bila pripravljena kriti eno tretjino del (70.000 din), a ostali zainteresirani dejavniki žal niso izpolnili obljub. Glede na to, da v mesecu avgustu nismo bili finančno sposobni nakazati potrebna sredstva, je tudi Območna vodna skupnost Koper odpovedala dela. Razumemo upravičeno negodovanje občanov Sibirije, vendar moramo poudariti, da Krajevna skupnost ni glavni nosilec akcije čiščenja, ker za to ne dobi namenskih sredstev. Kljub temu pa si KS po svojih močeh prizadeva, kolikor je le mogoče, da se to stanje izboljša. Tako je v okviru svojih možnosti podprla akcijo ribičev, ki so očistili del struge pod ribogojnico ter izvedli čiščenje struge in obsek drevja ob vodi'od Titovega trga do železniškega mostu. Upamo, da bodo prihodnje leto tudi ostale institucije bolje razumele dokaj kritično stanje naše reke ter da bodo vsi zainteresirani dejavniki združili finančna sredstva. Svet K S _____._______7 Razstava gob in ptic v Ilirski Bistrici Razstavo sta skupaj pripravila Gobarska družina in Društvo /a varstvo in vzgojo ptic „Snežnik" Ilirska Bistrica. Razstava je bila vzorno postavljena v Domu JLA v Ilirski •iistrici v dneh od 27. do 29. septembra letos. ■izstavljenih je bilo 200 primerkov različnih vrst gob nabranih izključno v okolici Ilirske Bistrice. Med razstavljenimi gobami sta bili tudi dve vrsti gob. ki jih v drugih krajih Slovenije oz. gobarskih družinah še niso našli. Prvič pa ie bila najdena letos tudi goba ,,PLEUROTOIDNA GLIVA", - i jo je odkril domači gobar Seles Jože. Namen razstave je bil prosvetljevati domače prebivalstvo pri nabiranju in uživanju tega naravnega narodnega bogastva ki neizkoriščeno propada v gozdu. Obisk razstave je bil dober, saj si jo je ogledalo preko 1000 ljudi. Iz knjige vtisov' povzemamo skupno željo po organiziranju podobnih razstav tudi v bodoče. Člani gobarske družine bodo to tudi upoštevali. Pri prepoznavanju in določevanju gob sta članom gobarske družine, ki je še razmeroma mlada, (saj obstaja le nekaj let), priskočila na pomoč tov. Miro Kranjec iz Sežane in priznani lovenski strokovnjak dr. Dušan Vrščaj iz Novega mesta. Na razstavi smo tokrat prvič sodelovali tudi člani Društva za varstvo in vzgojo ptic iz Ilirske Bistrice. Razstavljali smo preko 100 raznovrstnih ptic, kot so kanarčki (barvni in postavni), papige, zunanje ptice in fazani. Tudi to društvo je se mlado - ustanovljeno je bilo leta 1978. Šteje 36 članov. Do sedaj je že večkrat tekmovalo na razstavah doma in v tujini. Posamezni člani so prejeli že več priznanj za svoje uspehe. Letos pričakujemo tudi dobre uvrstitve, saj kvaliteto Ptic iz leta v leto izboljšujemo. Tekmovali bomo na društveni azstavi v mesecu novembru, v decembru na republiški ustavi v Celju, na državni v Beogradu ter februarja na svetovnem ornitološkem šampionatu v Belgiji. Š. I. II. faza vrtca v Trnovem Čeprav je bila II. faza vrtca v Trnovem zaključena v juniju se je otroški živ-žav naselil v novih prostorih šele v' septembru. Objekt, v katerem so trije oddelki predšolskega varstva, večnamenski ter drugi spremljajoči prostori, je z opremo in najnujnejšo zunanjo ureditvijo veljal 6,9 milijona duu.ijev. Od tega je 2 milijona sredstev samooprispevka, 2 5 milijona sredstev občinske skupnosti otroškega varstva ter 2,4 milijona investicijskega kredita, ki smo ga najeli pri izvajalcu del Marles Maribor. Tako je bil zgrajen tudi zadnji objekt, načrtovan že v preteklem srednjeročnem obdobju. S tem smo zadostili vsem trenutnim potrebam otroškega varstva v II. Bistrici. V občini je zajetih v organizirano varstvo 32 % vseh predšolskih otrok, precejšen del ostalih pa ie vključenih v druge vzgojnovarstvene oblike kot npr,-celoletna mala šola, 80-urni program itd. Občinska skupnost otroškega varstva in vzgojnovarstveni oddelki si bodo v pi ihodnje prizadevali poiskati različne cenejše oblike vzgoj-ovarstvenega dela, s čimer naj bi ob najracionalnejši porabi vedstev zajeli najširši krog otrok, ki še niso deležni nikakršne družbene skrbi pred vstopom v šolo. Nova cena storitev v vrtcih v septembru je uveljavljena nova cena storitev v vzgojnovar-stvenih oddelkih v občini. Sprejeta je bila na majski seji skupščine skupnosti otroškega varstva ter predložena v soglasje skupnosti za cene. Ker je bil prejšnji izračun star že več kot dve leti, zaradi podražitve ni odražal več realne vrednosti. Cena je vsota stroškov, ki nastanejo z vzgojo in varstvom otrok, prehrano, vzdrževanjem ter upravljanjem objekta in dejavnosti. Za otroke v jaslih se je povzpela od 2.440 din (v I. 1979) na 3.860 din, za varovance od 3 - 7 let pa od 1.537 na 2.479 din. Občinska skupnost otroškega varstva krije iz lastnih sredstev 56 % teh sredstev, ostalih 44 % pa prispevajo starši. Prispevek staršev je odvisen od dohodka na družinskega člana. Tako plačujejo najmanj tisti z dohodkom do 2.600 din na člana družine in sicer 32 % celotne ekonomske cene, tisti, kjer ima dohodek nad 8.500 din pa največ, t.j. 82% ekonomske cene. V času odsotnosti prispevajo varovanci 80 % vrednosti oskrbnine, če zaradi utemeljenih vzrokov svet vzgojnovarstvene organizacije ne sklene drugače. Sprememba cene je bila nujna, saj bi sicer VVO poslovala z izgubo, ki je skupnost otroškega varstva ne bi mogla pokriti. Marjan Blokai Kaj je z novo knjižnico na Titovem trgu? Marsikdo, ki je spremljal urejanje knjižnice na Titovem trgu, sprašuje, kdaj se bo knjižnica selila v nove prostore, saj so le-ti že dolgo časa urejeni in pripravljeni za vselitev. Prav je, da javnost zve, čemu se v novi knjižnici nabira že nekaj mesecev le prah, namesto da bi se kopičile nove knjige, ki bi služile bralcem. Prostor je bil res že urejen konec aprila letos in pripravljen za preselitev, toda problem, na katerega smo opozarjali še pred pričetkom adaptacije, je v strehi, ki je v izredno slabem stanju in zamaka na mnogih krajih, tako da je celotna streha zaradi dotrajanosti potrebna nove kritine. Popravilo strehe bo še letos izvedeno. Druga stvar je nabava nove opreme. Dosedanja oprema je statično nesposobna, prirejena dosedanjemu prostoru in ni v skladu z normativi Narodne in univerzitetne knjižnice, ki i> pristojna za vse knjižnice v Sloveniji. Ker smo bolj revn.i občina še posebno za področje kulture sredstva dobesedni) nabiramo postopoma iz leta v leto in se držimo zlatega pravila, kolikor denarja, toliko muzike. Trenutno je na razpolago toliko denarja, da se lahko nabavi najnujnejša oprema, ki je potrebna za preselitev. Po programu bo tudi ta še letos končana. Tako bodo dani osnovni pogoji za preselitev knjižnice. Upam, da bo vsaj kakšen od tistih, ki so do sedaj tako vztrajno zastavljali vprašanja o preselitvi knjižnice, res začel prestopati prag knjižnice in s tem upravičil svojo radovednost. Čeligoj Vladimir Pesem povezuje narode V soboto, 26. sept. 1981 je gostoval v Ilirski Bistrici moški pevski zbor „CORALE ZUMELLESE" iz Mela pri Bellunu. Pred letom dni so namreč pevci moškega pevskega zbora ..Dragotin Kette" iz Ilirske Bistrice sodelovali na reviji pevskih zborov v Bellunu, kjer so z imenovanim zborom navezali prijateljske stike. Tokrat so gostje iz Belluna vrnili obisk ter pripravili občanom, Ilirske Bistrice prijeten večer. V koncertnem programu so nam predstavili vokalna dela iz bogate zakladnice italijanske zborovske glasbe. Zborovodja Nevio Stefanuti je s svojim zborom dosegel zavidljivo discipliniranost pevcev, zlitost glasov, pri čemer so posebej ugajali lirični tenorji. Na koncu se je gostujočemu zboru pridružil še gostitelj -pevski zbor Dragotin Kette II. Bistrica. Združena zbora sta učinkovito zaključila koncertni program. Oba zbora sta skupaj zapela tri pesmi; Plovi, plovi. Žabe in Montanaro. Prijateljske vezi med zboroma pa tudi med obema mestoma so se še bolj utrdile o čemer pričajo številna pisma in sporočila. V pismu, ki ga je zbor poslal po vrnitvi v Italijo, sporoča med drugim: ,.Svojcem, ki so nas čakali ob naši vrnitvi, smo pripovedovali o prvih vtisih ter o občinstvu, ki je s toliko pozornosti in občutkom sledilo našemu petju. Vprašujemo se, kako bomo povrnili tako vzorno organizacijo srečanja ter tolikšno gostoljubnost. Vsi upamo, da se bomo spet srečali z vašim zborom v Melu." 11. poletne kulturne prireditve 4. septembra so se s Kabarejem 13, v katerem so nastopili Svet lana Makarovič, Jerca Mrzel, Aleš Kersnik in drugi, zaključile enajste poletne kulturne prireditve. Na pol prazna dvorana ni motila le nastopajočih, ampak tudi marsikoga izmed gledalcev. Problem obiska kulturnih prireditev je postal skoraj reden pojav. Če odmislimo nabrežinski kulturni večer v začetku junija ter nastop folklorne skupine Lado iz Zagreba, kaj lahko potegnemo črto, da so bile letošnje poletne kulturne prireditve skromno obiskane. Za program prireditev moramo reči, da je bil precej obsežen, morda pa ne vedno tako kvaliteten. Poleg že navedenih so se zvrstile še druge prireditve. Konec maja je Matična knjižnica organizirala razstavo z naslovom Plemiška pisma in tržaški tisk. Ob 25-letnici Občinske gasilske zveze Ilirska Bistrica je v samostojnem kulturnem programu nastopila godba na pihala „Lovran" in mešani pevski zbor Alojz Mihelčič iz Harij. 23. junija je bil naš gost moški pevski zbor slovenskih izseljencev iz Aumetza iz Francije. Temu je ob Dnevu samoupravljaIcev sledila komedija Politična poroka v izvedbi Šentjakobskega gledališča. Glasbena šola je svoje šolsko leto zaključila z javnim nastopom 26. junija. Ob 35-letnici Lesonita je bila izvedena Jelačinova komedija Piknik s svojo ženo. Na predvečer obletnice Dneva vstaje slovenskega naroda je bila otvorjena razstava Slovenska ornamentika, katere avtor je Janez Razboršek iz Ljubljane. Dom JLA je isti dan organiziral nastop folklorne skupine Niški oro iz Niša. Sredi avgusta je dr. Fran Juriševič pripravil zanimivo razstavo Preteklost naših krajev na razglednicah. Eden najpomembnejših kulturnih dogodkov zadnjih mesecev pa je brez dvoma obisk srbske pesnice Desanke Maksimovič. Dne 1. oktobra se je predstavila v Domu JLA dvakrat, za šolsko mladino in za odrasle. Vkljub visoki starosti je izredno čila in prisotna. Govorila je o svojem delu in življenju ter recitirala nekatere svoje pesmi. Kulturna bera 11. poletnih prireditev je zadovoljiva, vendar bo za prihodnje poletje treba razmišljati o boljši kvaliteti, o usmerjenosti, predvsem pa o tem, kako prireditve čim bolj približati vsem. Vladimir Čeligoj Oktobrske rože ,,Ko poletje umira, a se zima še ni rodila, takrat vzcveti najlepša roža - rdeči seboj . . ." To prispodobo je najbrž še z gosjim peresom zapisal pisatelj VVilliam Shakespeare pred kakimi štiristo leti. Njegova misel velja še dandanes, vendar le za doline, za mesta in vasi. Na balkonih, oknih in okencih dolinskih domov žarijo tu pa tam tja v pozno jesen rdeče levkoje in razveseljujejo človeka. Toda tam na našem Snežniku pa v času, ko narava pričakuje „porod" zime, rdečih rož ni več. Temnovijoličaste zvinčice so odklenkale poslednji pozdrav pisanim nebinam — alpskim astram - in belim vrčicam, dokler ni ledeni navček tudi njim zapel. Niže doli, pod vrhovi Snežnika, so si javori in bukve prebarvali prej zelene krošnje z vinskordečo in zlatorumeno barvo, a jesenski veter jim snema liste, ki tiho padajo na gozdna tla in tam zagrinjajo onemogle, do zadnjega diha dihteče ciklame. Vse cvetje pa le ni zamrlo: v brk severnim sapam, ki prinašajo z daljnih snežnikov zimske pozdrave, je vzklila na jasi ob gorski stezi kopica cvetk lilaste barve. Pesem pravi o njih: „Na jug zleteli so žerjavi, podlesek cvete nevesel . . .". Ko jih v tem hladnem okolju zagleda človek s toplim srcem, kaj lahko dobi vtis, ta je ta poznojesenska roža združila svojo lepoto z bolečo slutnjo negotovosti, saj ne ve, ali bo njen lilasti perigon jutri še žarel, ali pa bo že pokrit z belim prtom. Sedaj pa pustimo vajeti mislim, naj odjadrajo družno z žerjavi in drugimi pticami, ki letijo nad Snežnikom v jatah SIN KRASA-PI107-3UNAK SV,080bNE6A NEBA PADEL OB VZNOZ^U SNEŽNIKA 8-3M94& nekam daleč čez morje. In čez morje — čez sivo morje pozabljenja — plovejo z njimi tudi naše misli. Mnogo spominov, ki bi nam sicer moglo kot breme težiti srce, je v tem neizmerno dobrem morju potonilo, nekateri se še držijo tik pod gladino, a tretji vznikajo iz nje kot gorski vršaci ob meglenih jutrih. Eden izmed takih vrhov je spomin na oktober v letu 1948. Mogoče je, da so bili tudi takrat, v tistem oktobru, snežniški gozdovi rdeči in zlato-rumeni, toda v spominu so ostali temni. Po dolini seje namreč razširila vznemirljiva vest, da se je na Snežniku zrušilo letalo. Točno kdaj naj bi se bilo to zgodilo in kakšno letalo, tega ni nihče povedal. Varnostni organ je med drugim zadolžil tudi skupino planincev, ki naj bi takoj preiskala gorski teren neposredno okoli snežniških vrhov, medtem ko bo milica s pomočjo gozdnih delavcev pregledala gozdove. Avtomobili so bili takoj po vojni še redkost in skupina, v kateri sva bila dva planinca in en gozdar, je morala že kmalu po polnoči kreniti peš proti Snežniku. Utrujeni in neprespani smo kakor omotični domala tavali od vrha do vrha, od Treh kaličev do Holarin in z daljnogledom iskali po dnjačah in kotanjah, če bi opazili človeka ali letalo, če bi se kje videlo kos obleke ali pa bi se zasvetlikala pločevina, a bilo je vse zaman, nikjer ni bilo nobene sledi. Iz oblakov je od časa do časa rosilo in da bi si pod streho oddahnili, smo se zatekli v bivšo vojaško opazovalnico na vrhu Snežnika, a prišli smo iz dežja pod kap. Nekdo ji je snel strešno kritino, vrata in okna ter okenske okvire izruval tako, da je bil v njej neznosen prepih. V kotu, kjer ni od zgoraj kapljalo, smo zanetili ogenj. Zaradi vlažnega kuriva se je od sile kadilo in gost dim se je valil okoli zidovja. Kaže, da so ga opazili delavci, ki so že zvedeli za kraj nesreče, kajti eden izmed njih se je povzpel na stezo, ki je speljana proti vrhu, in od daleč iz vsega grla kričal: ,,Ja Jarmovcu ... na Jarmovcu . . .I" Odgovorili smo, da ga razumemo. Na Jarmovcu naj bi se torej nekaj našlo ali nekaj zgodilo. Pogled na zemljevid nam pove, da meri zračna črta od vrha Snežnika do Jarmovca štiri kilometre in pol. Pod do Jarmovca bo približno dvakrat daljša od zračne črte in jo bomo prehodili v eni uri in pol. Ogenj v opazovalnici smo pogasili s peskom in jo mahnili čez drn in strn tja proti novemu cilju. Hoja nas je upehala in segrela. Ustavili smo se šele na 1271 metrov visokem skalnatem vrhu s starinskim imenom Cifre. Od tod proti vzhodu pada gorski greben strmo navzdol in skozi tančico megle se je globoko pod nami za trenutek zasvetila bela cesta, ki se je vijugala skozi ozko dolino. Ob cesti so opustele zidine, ki samevajo poleg lesenjač. To je ledina z imenom Jarmovec. Okoli nas je vladala grobna tišina, ki jo je dramilo le padajoče listje. Megla nam je zakrila Jarmovec in ko smo čakali, da nam ga spet odpre, smo si v trenutku poklicali v spomin zgodovino ceste pod nami. Danes samotna makadamska gozdna cesta je bila v preteklosti skozi stoletja važna prometna žila med severnimi kraji in morjem. Po njej so naši predniki tovorili in vozili razno blago, posebno pa še železo, v obmorska pristanišča in se vračali nazaj obloženi s dobrinami čezmorskih dežel; po njej so pobožni ljudje romali na Trsat; cesarji, kralji in diktatorji so po njej črtali meje, postavljali mejnike in se vojskovali; v času NOV so po njej grmeli sovražnikov tanki pa tudi partizanske puške so po njej pokale. Ko smo takole razmišljali na vrhu Cifer, so se megle začele redčiti in dvigati iz temnih lesov Jelenje drage. Skozi oblake se je prerinilo sonce in obsvetilo našo cesto od Jarmovcev tja dol proti jugu. V oddaljenosti kakih petsto metrov smo opazili nekaj živega in z daljnogledom ugotovili, da je to vojak s puško na rami, torej stražar, ki se prestopica na cesti ob dveh motornih vozilih, verjetno džipih. Vzhodno od vojaka in ceste, precej vstran v gozdu, pa smo zagledali nekaj, kar je povzročilo, da nam je zastal dih: kakor od strele razklane smreke brez vrhov, z razcefranimi in obeljenimi debli, so štrlele iz gmote podrtih dreves in široko odprta rana zelenega gozda je zevala naokoli. Po životu nas je spreletel hladen srh; spogledali smo se, in kakor da bi v trenutku bili vsi enih misli, smo se pognali po pobočju Cifer navzdol do ceste, odkoder smo hiteli k stražarju in zadihani silili vanj z vprašanji: ,,Zaboga, povej, ali je kdo ostal živi Ali mu lahko kaj pomagamo? " Vojak nas je z vidnim sočutjem pogledal in odkimal z glavo, a izgovoril je le dve besedi: ,,Vojna tajna!" S kretnjo roke je pokazal, naj odidemo. Z gozdne poti, ki je vodila proti kraju nesreče, smo slišali človeško hojo in govorjenje: najbrž se je vračala službena komisija. Odmaknili smo se od stražarja in odšli naprej po trdi cesti z bolečim srcem in mirno vestjo. Zunaj ceste, na polišjih jasah in v dolini proti Gomancam, so nas ob poti spremljali jesenski podleski, ki so sredi rodih trav neveselo cveteli. Visoko nad nami so ptice letale v daljne kraje. Večerilo se je in postajalo je hladno, saj je bil v oktobru že drugi teden, ko je izgubil življenje pilot — junak svobodnega neba - JOSIP KRIŽAJ. (Josip Križaj je bil kapetan letalstva JLA in si je pridobil sloves kot pilot lovec posebno v zračnih bitkah republikanske vojske v Španiji in v času NOB na sremski fronti.) Drago Karolin Jesensko cvetje za Josipa Križaj a Tudi ob letošnji, triintrideseti obletnici Križajeve letalske nesreče, so mladi planinci iz osnovne šole PODGORA okrasili Križajevo spominsko plošdo s cvetjem, predstavnik letalcev prekomorcev pa je mladim spregovoril o legendarnih junaštvih tega slovenskega letalca, ki je svoje življensko pot nesrečno sklenil pod mogočnim Snežnikom. Delegacija, v kateri je bil tudi tov. Slavko Janko predsednik obč. odbora ZZB NOV, je tudi določila mesto, kjer naj bi v kratkem postavili vidnejše obeležje v spomin letalcu Josipu Križaju. (Tekst in foto: V. Č.) Ekslibris — drobna umetnina Skorajda moramo kaj več povedati o ekslibrisu in ga obiširneje predstaviti. Z ekslibrisom se srečuje razmeroma majhen krog ljudi, pa zato ne bo odveč beseda o tej drobni umetnini, ki nas dostikrat prijetno preseneti ob prelistavanju dobre knjige. Kaj je torej ekslibris? Ekslibris je listek, na katerem sta praviloma zapisani latinski besedi ,,EX LIB R IS", kar dobesedno pomeni ,,iz knjig", stvarno pa ,,'iz knjižnice". Na ekslibrus je tudi ime in priimek lastnika in kar je bistveno, še lep umetniški okras, mnogokrat po motivu povezan z dejavnostjo lastnika. Ekslibris nalepimo na notranjo stran sprednjih platnic knjige in s tem označimo lastništvo knjige. Umetniško izdelan ekslibris knjigo krasi in kaže naMastnikov odnos do nje. Ljubitelji ekslibrisov so zato tudi ljubitelji knjig. Enako ponosni so na lepo knjigo, kot na umetniško izdelan ekslibris. Bistričani smo imeli priliko v zadnjih letih kar večkrat srečati se s to likovno miniaturo mnogih umetnikov iz vsega .veta. V organizaciji Matične knjižnice smo lahko obču dovali ekslibrise priznanih svetovnih umetnikov, priprav *(83* EX»UBRIS «BBM i EDVRRD^BUBMlC Hinko Smrekar: Naš najstarejši ekslibris iz leta 1904. To je obenem tretji znani ekslibris tega umetnika. Ijenih za 15. mednarod ni ekslibris kongres na Bledu v letu 1974. Kasneje smo si ogledali zbirko ekslibrisov Jugoslavije ter na razstavah Primorskega numizmatičnega društva eks-librise na temo zbiranja starega denarja. Posebno dobrodošel je bil obisk Ivana Razborška iz Ljubljane na naših osnovnih šolah z njegovo rastavo slovenske ornamentike, ko je opozoril na velike možnosti uporabe elementov slovenske ornamentike kot osrednjih motivov za ekslibris. Med domačimi ljubitelji lepe knjige je ekslibris našel mnoge privržence. Številne knjige zato že krasijo lični ekslibrisi, drobne grafične umetnine tudi domačih avtorjev. Med oblikovalci domačih ekslibrisov najdemo imena Hinka Smre-karja. Draga Karolina, Rastislava Pavlovskega, Ivana Razborška, Andruska Karolija in še koga. Večina bistriških imetnikov ekslibrisov je povezana v izredno aktivno Društvo ljubiteljev drobne grafike - EXLIBRIS SLOVENIAE s sedežem v Ljubljani, ki vključuje preko 500 članov skupaj z najbolj priznanimi likovnimi umetniki iz vse domovine. Društvo je edino v državi in svojo živahno EX LIBRIS IRENA ČEBOKLI Ivan Razboršek: Primer uporabe elementov slovenskega narodnega orna men ta za ekslibris. dejavnost zbiranja, proučevanja in razstavljanja teh drobnih umetniških stvaritev, povezuje še z ljubeznijo do lepe knjige in prireja mnoge strokovno vodene literarne in kulturnozgodovinske ekskurzije ter številne prijetne družbene prireditve. Zahvaljujoč likovnim pedagogom na naših šolah je ekslibris našel pot tudi med našo osnovnošolsko mladino. Učenci so izdelali tudi sami mnoge ekslibrise v tehniki linoreza in se z najboljšimi udeležujejo mednarodne razstave otroških ekslibrisov, ki bo na osnovni šoli Komenda pri Ljubljani v letošnjem decembru. Rajko Pavlovec Vojko Čeligoj Drago Karolin: Avtor številnih ekslibrisov v različnih teh nikah. Srečanje aktivistov Rdečega križa občin Ilirska Bistrica in Opatija V počastitev 40. obletnice O F in vstaje slovenskega naroda sta občinski odbor Rdečega križa Ilirska Bistrica in Opatija organizirala že IV. tradicionalno delovno srečanje aktivistov Rdečega križa obeh občin. Srečanja, ki je bilo na Mašunu 26. junija 1981, se je udeležilo nad 100 aktivistov in predstavnikov družbeno političnih organizacij obeh občin. Srečanju so med drugimi prisostvovali: predsednica skupščine RK Slovenije, sekretar skupščine RK Hrvatske, predsednik Medobčinskega sveta SZDL in predsednik Medobčinskega sveta ZSS. Iz obeh občin so se udeležili srečanja predsedniki skupščin, predsedniki in sekretarji družbenopolitičnih organizacij ter društev. Srečanje, ki so postala že tradicionalna, so vsestransko koristna. Poleg izmenjave izkušenj, skupnega reševanja aktu- alnih nalog, se poglabljajo tudi bratski odnosi med sosednjima republikama. Srečanja so eno leto v občini Opatija, drugo pa v Ilirski Bistrici. Do sedaj so bile obravnavane naslednje naloge: 1. leto: RK v LO in DSZ, krvodajalstvo, zdravstveno prosvetljevanje in financiranje dejavnosti RK. 2. leto: Razprava o aktualnih nalogah RK. 3. leto: Leto boja proti alkoholizmu. Na letošnjem IV. delovnem srečanju je bila obravnavana vloga RK o varstvu človekovega okolja. Poudarek je bil na varstvu morja in obmorskega območja in varstvu gozdov. Razprava se je razširila še na vlogo hortikulturnega društva v varstvu okolja. Tudi predstavniki dveh naših največjih tovarn in sicer Lesonita in Tovarne organskih kislin sta povedala o njihovih prizadevanjih za zaščito okolja. Ugotovljeno je bilo, da se skozi vse leto trudimo organizirati čim več akcij za čiščenje okolja, vendar pa je vse to premalo. Naši gozdovi in okolica vasi so se spremenili v prava smetišča, v odlagališča vseh mogočih neuporabnih predmetov. Tudi v Jadransko morje priteka vsako sekundo na tisoč kubičnih metrov onesnažene vode. Zato se moramo sami osvestiti, da bomo ohranili pristno in naravno okolje, ki ga tako ljubimo. Ob koncu srečanja je bil sprejet še sklep, da oba občinska odbora Rdečega križa pričneta postopek za pobratenje, ki naj bi bilo na naslednjem srečanju aktivFstov Rdečega križa občin Ilirska Bistrica in Opatije. Marija Simčič Center za socialno delo Zakon o socialnem skrbstvu nas obvezuje, da do konca 1981 ustanovimo Center za socialno delo za območje naše občine. Priprave za ustanovitev centra so stekle že lani in so sedaj na višku. Veliko ljudi široke dejavnosti centra ne pozna in meni, da je njegovo poglavitno delo dodeljevanje materialnih pomoči, zato naj delo centra na kratko predstavim. Center bo nadaljeval delo, ki ga je začel oddelek za družbene službe pri skupščini občine, od leta 1975 pa nadaljevala strokovna služba Občinske skupnosti socialnega skrbstva. Področja dejavnosti pa so: — varstvo otrok in družine; to je najobsežnejše področje in med drugim zajema predzakonsko in zakonsko svetovanje, novo nalogo, ki je uspešno stekla in pokazala že prve ugodne rezultate, — varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — rejništvo, posvojitve in skrbništvo, — varstvo starejših občanov (namestitev v dom upokojencev, nega starostnikov na domu, rejništvo odraslih), — svetovanje osebam po prestani kazni, ob pogojni obsodbi, izvajanje vzgojnih ukrepov. - delo z asocialnimi in antisocialnimi osebami ter drugimi osebami, ki potrebujejo pomoč pri resocializaciji, - vodenje evidenc (evidenca prejemnikov vseh družbeno materialnih pomoči, stroški dodatek, subvencija stanarine,ki se uvaja na novo), - analitično delo. Potreba po dobro organiziranem strokovnem delu se v občini močno čuti predvsem zaradi slabe razvitosti socialne dejavnosti v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah. Poleg delavcev naše strokovne službe imamo socialne delavce le v Transportu in Javor—Baču ter na osnovni šol Dragotin Kette, ki pa niso kos vsem problemom, ki so potrebni strokovne obdelave. Z dobro organizacijo osnovne dejavnosti in kvalitetnim premikom od pretežno kurativnega na preventivno delovanje ho Centru, upamo, uspelo obravnavati več problemov in ? ustrezno socialno politiko sčasoma zmanjšati socialno pro :>lematiko občine. M. Š. Priložnostni poštni žigi — pošte 66250 Ilirska Bistrica Nedvomno imajo poštni žigi pqmembno dokumentacijski vrednost. Kljub skopim podatkom, ki jih dopušča razme roma majhen pečat, odtisnjen preko frankovne znamke, zgovorno ponudi mnoge podatke. Tako zvemo za ime odpremne pošte in njeno poštno številko, datum odpreme pošiljke, da celo uro. Že na pogled lahko ločimo ročni odtis od strojnega. Dodatne označbe na žigu, a,b, c itd. povedo, v katerem poštnem oddelku je bil uporabljen. Žig je lahko spackan, udarjen preko cele znamke, ali skrbno odtisnjen le preko znamkinega vogalčka, kar spet govori o odnosu poštnega delavca do znamk in do dela. Če vse to velja za redne poštne žige, pa nekoliko bolj velja z, posebne poštne žige, ki jih uporabljajo pošte na dan pomembnih kulturnih, športnih, političnih in drugih dogodkov. To so tako imenovani PRILOŽNOSTNI ŽIGI, ki s svojimi dodatnimi oznakami in simboli pripovedujejo o prireditvi in imajo poleg dokumentacijske vrednosti tudi pomembno propagandno poslanstvo. Po letu 1945, od osvoboditve pa do danes, je ilirskobistriška pošta uporabljala 4 priložnostnih poštnih žigov. Število je razmeroma majhno, če pomislimo, da smo v našem mestu proslavljali mnogo pomembnih delovnih uspehov, zgodovinskih dogodkov in njihovih obletnic, vendar njihova pomembnost žal ni našla trajnega obeležja na priložnostnem poštnem žigu. Seveda so prav filatelisti tisti, ki jih področje znamk in poštnih žigov še posebej zanima. No, teh pa ni tako malo, kot kaže na prvi pogled. Pa naj bo ta sestavek s preglednico priložnostnih poštnih žigov bistriške pošte namenjen poleg kronistom tudi njim. 1. Datum: Teskt: 2. Datum: Tekst: 8.10.1950 okrogel žig I. SLOVENSKO HRVATSKI FESTIVAL V ILIRSKI BISTRICI 4. 7. 1965 šesterokotni žig ZBOR PREKOMORCEV ILIRSKA BISTRICA Trije najlepši priložnostni poštni žigi llirskobistriške pošte. Avtorji: Edo Seles (tretjizimski vzpon na Snežnik), Leon Belu-šič (8. zlet slovenskih taborni kov), Ivan Razboršek (razstava slov. ornamentike). A ^ V / Risba: obris jugoslovanske obale z delom Italije in s točkami označena mesta Bari, Vis, Ilirska Bistrica. Priložnostna kuverta FD PTT št. 64 z risbo spomenika v Ilirski Bistrici 3. Datum: 14.9.1975 okrogel žig Tekst: DAN PLANINCEV SNEŽNIK Risba: Cvet svišča, simbola 7. dneva slovenskih planincev, ki je bil tega dne na Sviščakih. PD Ilirska Bistrica je izdalo priložnostno kuverto z risbo svišča. 4. Datum: 13. 10. 1975 Tekst: UVELJAVITEV GRBA OBČINE 66250 ILIRSKA BISTRICA Risba: Grb občine Ilirska Bistrica Oblikovalec: Edo Seles PND Ilirska Bistrica je izdalo priložnostno kuverto z občinskim grbom. 5. Datum: 20. 3. 1973 Tekst: 2. MNOŽIČNI ZIMSKI VZPON NA SNEŽNIK Risba: Obris Snežnika in cvet svišča Zamisel: Ivan Bergoč 6. Datum: 13. 3. 1977 Tekst: 3. ZIMSKI VZPON NA SNEŽNIK Risba: Stiliziran obris Snežnika, snežinka Oblikovalec: Edo Seles PD Ilirska Bistrica je izdalo priložnostno dopisnico z enako risbo. Risba: Obris Snežnika Oblikovalec: Edo Seles 7. Datum: Tekst: Risba: Oblikovalec: 4. 6. 1977 NOVE PTT ZVEZE ILIRSKA BISTRICA Simbolično nakazana linija novih PTT zvez Postojna — Ilirska Bistrica s človeško ribico in (okrnjeno) ladjico. Simbola naj bi označevala Postojno in II. B istrico. Bruni Žvanut in Zlatko Pucar 8. Datum: 12.8.1977 Tekst: PLANINSKO DRUŠTVO 66250 ILIRSKA BISTRICA Risba: Stilizirana planika in številka 70, ob 70-letnici PD Ilirska Bistrica PD Ilirska Bistrica je izdalo dopisnico z enako risbo. Oblikovalec: Edo Seles 9. Datum: Tekst: Risba: OBNOVLJENO ZAVE- 24. 9. 1977 SNEŽNIK TIŠČE 1796 m 66250 ILIRSKA BISTRICA Obnovljene stavbe na Snežniku Oblikovalec: Edo Seles 10. Datum: Tekst: Risba: Oblikovalec: 11. Datum: Tekst: Risba: 28.1.1978 PLET LET-PRIMORSKO NUMIZMATIČNO DRUŠTVO 66250 ILIRSKA BISTRICA Društveni (občinski) grb s kratico PND v desnem kotu. Edo Seles 13. 3. 1978 4. ZIMSKI VZPON NA SNEŽNIK Obris Snežnika Oblikovalec: Edo Seles 12. Datum: 11.3.1979 Tekst: 5. ZIMSKI VZPON - SNEŽNIK 66250 ILIRSKA BISTRICA I 3. Datum: Tekst: Risba: Oblikovalec: 1.7. 1981 8. ZLET ZTS 30 LET ZTS - 40 LET VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA - USTANOVITEV O F 66250 ILIRSKA BISTRICA Stilizirani šotori, plamen, nad njim zvezda. Leon Belušič ZTS je izdala priložnostno dopisnico z enakim simbolom. 14. Datum: 22. 7. 1981 Tekst: SLOVENSKA ORNAMENTIKA, 66250 ILIRSKA BISTRICA Risba: Kompozicija treh cvetov in srca, kot naj- pogostejših elementov slovenske narodne ornamentike. Oblikovalec: Ivan Razboršek Kulturna skupnost Ilirska Bistrica je ob razstavi izdala priložnostno kuverto. Kot Zanimivost naj navedemo, da je bil ob prvem zimskem vzponu na Snežnik uporabljan priložnostni poštni žig pošte 66259 SNEŽNIK, torej celo s številko snežniške pošte. Kasneje poštna uprava tega ni več dovolila in je vsa kasnejša ,,snežniška pošta" - sicer še vedno najvišja zimska pošta v Jugoslaviji, morala uporabljati obeležje matične pošte 66250 Ilirska Bistrica. Podatki o tem žigu: Datum: 16.3.1975 Tekst: STO ŽENSK NA SNEŽNIKU 66259 SNEŽNIK Risba: Obris Snežnika, cvet svišča. Po zamisli Ivana Begoča. V naši občini je priložnostni poštni žig uporabljala le še ena pošta in sicer pošta 66255 Prem, pa tudi le-ta samo enkrat: Datum: Tekst: Risba: Oblikovalec: 26. 4. 1976 DRAGOTIN KETTE - 100 LET ROJSTVA PESNIKA 1976 - 1976 66255 PREM črnilnik in gosje pero (simbol literatov) Rastislav Pavlovsky Možnosti, ki nam jih priložnostni poštni žig ponuja vsekakor kaže bolje izkoristiti, predvsem pa bolj organizirano, saj razen pobud iz vrst planinskega in numizmatičnega društva skoraj ni. Vojko Celigoj Kadeti KK Lesonit v republiški ligi Konec septembra je bilo zaključeno tekmovanje kadetov in mladincev Notranjske košarkarske zveze Cerknica ter Medobčinske košarkarske zveze Sežana. Lep uspeh je dosegla kadetska ekipa Košarkarskega kluba Lesonit, ki je osvojila prvo mesto brez poraza in se uvrstila v Slovensko košarkarsko ligo za kadete. Slabše se je odrezala mladinska ekipa, ki je pristala na 4. mestu v tekmovanju mladincev. Zmagovalno ekipo kadetov KK Lesonit je vodil trener Bradelj Rudi, ki ima velike zasluge za ta uspeh. V ekipi so nastopali naslednji igralci: Ličan Romeo, Vičič Marjan, Valenčič Dušan, Sircelj Peter, Maljevac Marko, Afrič Vladimir, Taslak Ivo, Dolgan Janko, Kovačič Robert, Šajn Simon, Djuranovič Velibor in Djuranovič Dejan. Ker se republiška liga igra v dvoranah, bodo kadeti igrali verjetno v telovadnici OS Podgrad, ki edina v občini zadošča mini- malnim kriterijem za igro. To pa bo povzročilo precejšnje probleme z organizacijo tekem, predvsem s prevozi. Upamo, da nam bodo priskočile na pomoč s prevozi delovne organizacije, ki imajo na voljo ustrezna prevozna sredstva. Kljub vsem težavam želimo kadetski ekipi K K Lesonit, da se čim bolje uvrsti v slovenski ligi. Drago Simčič Življenje posvečeno mladini, naravi in planinstvu Delu z mladino, naravi in še posebej planinstvu je posvetil skoraj vse svoje življenje. Njegova navezanost na Snežnik in lepote domačega planinskega sveta mu je dajala moč, da je z izjemno voljo, s skromnimi denarnimi sredstvi in ob pomoči drugih navdušenih planincev zgradil Zavetišče na Velikem Snežniku, Planinski dom na Sviščakih in z neizčrpno vztrajnostjo utrjeval domače planinsko društvo. Svoj visoki življenjski jubilej lahko praznuje v zavesti, da je opravil veliko delo. Njegovi sodelavci in občani smo mu za vse iskreno hvaležni. Naziv prvega častnega člana planinskega društva Ilirska Bistrica, prejeti zlati častni znaki Planinske zveze Slovenije in Jugoslavije, zlasti Bloudkova značka za dosežke na športnem področju ter državno odlikovanje, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, s katerim ga je odlikoval predsednik republike tov. Tito, so vidna priznanja družbe za njegovo obsežno delo. Njegove bogate izkušnje bodo v bodoče v veliko pomoč tudi vsem, ki bodo nadaljevali njegovo delo. Zato, tov. Drago Karolin, še na mnoga zdrava in uspešna leta! (Foto in tekst: V. Č.) Te dni slavi tov. Karolin svoj osemdeseti življenjski jubilej pa tudi 35-letnico svojega prihoda v naše mesto. Kljub visoki starosti je še vedno živahen in deloven v planinskem društvu. Profesor Drago Karolin, obkrožen s svojimi sodelavci pred Planinskim domom na Sviščakih ob zaključku delovne akcije na Snežniku za letošnji dan vstaje. Na Triglavu — tokrat s transportom Zadnje dni letošnjega sončnega avgusta se je 30-članska skupina bistriških planincev, pretežno iz delovne organizacije TRANSPORT, v tridnevnem pohodu povzpela na Veliki Triglav. Za naskok na naš najvišji vrh so izbrali pot čez Prag iz doline Vrat mimo slovite Severne triglavske stene in prenočili v Staničevi koči. Skupaj s pisano množico drugih planincev so v prekrasnem sončnem vremenu preko Rži, Kredarice in Malega Triglava dosegli Aljažev stolp na Triglavovem temenu. Navdušenje nad uspehom je bilo veliko in iskreno, saj so mnogi bili tokrat prvič na Triglavu in se tako prvič spoprijeli s klini in jekleno vrvjo v triglavskih strminah. Povratek čez Dolič in po dolini Sedmerih triglavskih jezer do koče je bilo novo doživetje, ki ga ponuja lepši del triglavskega narodnega parka. In zadnji dan še pot čez Komno, pod Bogatinom pa spust mimo slapu Savice in poklonitev spominu „štirim srčnim možem", ki so podobno pot opravili pred dobrimi 200 leti. Vsi izletniki so bili deležni izjemne pozornosti transportovih irganizatorjev izleta in za uspešen podvig prejeli lični liplome, spominske obeske, trimske značke, predvsem pa izjemno doživetje Triglava. Za vzorno vodenje izleta vsekakor zasluži vse priznanje tov. Dušan Prosen - športni animator v tem delovnem kolektivu, saj je več kot uspešno opravil vse obsežne organizacijske priprave. •'laninsko smučarska skupina v Transportu je tako dobila >ov polet in ,,transportovce" bomo gotovo kmalu spet ■ ečevali v gorah in na belih poljanah. Ja vrhu Triglava so se naši izletniki spomnili tudi na bralce Krajana in jim poslali kartico s pozdravi! _0| M PLANINSKO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA iskreno čestita svojima zvestima sodelavcema — osemdesetletnikoma DRAGU KAROLINU IN KARLU MUHI ob njunem visokem življenjskem jubileju in jima želi obilo zdravja, dosti prijetnih poti v naravo in planine ter snidenj na Snežniku. Ohranimo stare šege in navade Na pobudo občinske konference ZSMS II. Bistrica in sekretariata za LO pri Skupščini občine II. Bistrica je bila osnovana komisija za ocenjevanje okrašenih nabornih vozov. Komisijo so sestavljali Bergoč Ivan, Vinšek Vladimir, Prime Miha, Prosen Boris in Kindler Viljem. Navada, da se mladi fantje predstavijo naborni komisiji na >krašenih vozovih, sega daleč nazaj, še v staro avstro-ogrsko monarhijo. Pomembno je, da se je navada okrašenih nabornih vozov in fantov nadaljevala tudi v najbolj mračnih trenutkih Primorske - v času fašistične okupacije. Da pa ne bi v času italijanske okupacije oblast zabranila to narodno navado, so fantje poleg trakov bele, rdeče in modre barve dodali še nekaj trakov rumene in zelene barve. Prav tako so jim dekleta pripela na prsi poleg slovenskih barv še po en zelen in rumen trak, kar vse kaže na domiselnost in patriotizem naše predvojne mladine. Pa naj bo omenjen še en dogodek! Pojavil se je pred naborno komisijo lepo okrašen voz s pretežno slovenskimi barvami z napisom ,,VINCEREMO" (Zmagali bomo!). Tudi najbolj zagrizeni fašisti so bih nemočni, saj so po vseh zidovih, na škatlicah vžigalic itd poudarjali parolo ,,Vinceremo". Javnost je z zanimanjem in odobravanjem sprejela obnovitev stare navade. Po vojni se je lansko leto prvič zgodilo, da so se pred naborno komisijo predstavili fantje z okrašenimi vozovi. Komisija za ocenjevanje vozov je opravila svoje delo 1. in 2. 10. 1981. Vsem krajevnim skupnostim so bili poslani ki iteriji, na podlagi katerih bo izvedeno ocenjevanje. Kriteriji ■>o bili naslednji: 1. okrasitev vprege z zelenjem, 2. nacionalne barve, 3. emblemi, 4. način vprege in 5. druge podrobnosti. Rezultati ocenjevanja dne 1. X. 1981: mesto KS Zabiče-Kuteževo 11. mesto KS Trnovo III. mesto KS Novokračine Rezultati ocenjevanja dne 2. X. 1981: I. mesto KS Vrbica-Vrbovo II. mesto KS Zarečje III. mesto KS Bitnja Omenjeni dan so se predstavili še vozovi KS Tominje, Zarečica in Bač. Ker pa je komisija ocenjevala samo 3 mesta, so ostali neocenjeni. Krivično pa bi bilo, da se tudi omenjene tri KS ne pohvali, saj so vložili mnogo truda in denarja, da so bili njih vozovi lepo in okusno okrašeni. Omeniti je treba, da je komisija dajala glavni poudarek na okrasitev s slovenskimi barvami, emblemi in načinu vleke i prednost ima konjska vleka, ki mora biti tudi okrašena). Naj se ohrani in neguje šega okrašenih nabornih vozov in čilih slovenskih fantov z rdečim nageljnom in rožmarinom' V jesenskem vetru pa naj plapolajo samo trakovi narodnih :>arv. Kindler Viljem Šport od tu in tam - NOGOMET - Začel se je jesenski del tekmovanja v občinski nogometni ligi. Rezultati 6. kola: Podgrad -Trnovo 4:2, Hrušica - Ciciban 6:9, Primorje - Pasjak 2:6, Pregarje - Koseze 5:5, Prem - Zvezda 3:4, Podgora prosta. Vrstni red: Podgora, Pasjak 8 točk Ciciban, Primorje, Pregarje 7 točk Trnovo, Koseze 5 točk Zvezda 4 točke Hrušica 3 točke Prem, Podgora 2 točki - SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE - V Malem Lošinju so bile dne, 26. 9. 1981 vodovodarske športne igre „SIPIG" iz Primorske, Istre in Gorsko kotorske regije. Iger se je udeležilo 13 delovnih organizacij, med njimi tudi Komunalno gradbeno podjetje II. Bistrica. Nastopajoči so tekmovali v osmih moških in štirih ženskih disciplinah. Lep uspeh sta dosegli dve ekipi KG P iz II. Bistrice. Ženska ekipa v streljanju in moška ekipa v namiznem tenisu sta osvojili prvo mesto. Ravno tako so v navedenih disciplinah v konkurenci posameznikov zmagali tekmovalci KG P. V končnem skupnem seštevku je zmagala ekipa Jstarski vodovod" iz Buzeta, ekipa KG P, iz II. Bistrice pa je zasedla sedmo mesto med 13 ekipami, kar je soliden uspeh. - OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU - na hribu Svobode je bilo dne 9. 10. 1981 občinsko prvenstvo v krosu za vse starostne kategorije. Udeležba je bila zadovoljiva le v nekaterih disciplinah, ne pa v vseh. Najboljši v posameznih kategorijah: ml. mladinci - Perkan Albert, st. mladinci - Boštjančič Albert, člani Šircelj Joško, veteranke: Šircelj Nija, člani JLA - Vlah Željko. V ekipni konkurenci so zmagali taborniki. T. Z. SMUČARSKI SEJEM - Smučarski klub Snežnik organizira 21. 11. 1981 tradicionalni sejem smučarske opreme v prostorih Doma JLA. Pri nakupu nove in stare smučarske opreme bodo vaditelji smučanja dajali strokovne nasvete. BESEDO IMAJO ŠPORTNIKI . . . Najmlajši — naši najboljši športniki V zadnjih letih je čutiti na telesnokulturnem področju našega območja stagnacijo, oziroma ni opaznega napredka pri večini športnih panog. Uspehi naših športnikov se večinoma izgubljajo v povprečnosti rezultatov področne oziroma v najboljšem primeru republiške ravni. Vendar pa imamo na srečo nekaj športnikov, (kolesarstvo, plavanje, karting, strelstvo), ki so se uveljavili tudi v državnem merilu. Pri tem pa je potrebno dodati, da njihovi rezultati niso plod naše telesne kulturne organiziranosti, temveč njihove samoiniciativnosti, vztrajne volje, razumevanja staršev in delovne organizacije, ki jim omogoča napredovanje v kvalitetni vrh. Tokrat vam želimo predstaviti dva naša someščana, ki sta se iz anonimnosti dvignila v sam vrh jugoslovanskega mladinskega kolesarstva in plavanja. To sta 16-letna Lenarčič Helena in Podobnik Robert. Oba skromna in nadbudna športnika, ki vesta, da edino resen in vztrajen trening prinese željene in uspešne rezultate. Samoodpovedovanje, vsakodnevno trdo delo na treningu, to je skrivnost uspehov naših mladih športnikov. Z njima smo se pogovarjali o njihovem delu, o napornih treningih, ki za večino naše mladine niso posebno zanimivi, o njunih športnih ciljih, skratka o vsem, kar je povezano z njuno športno zvrstjo. ROBERT PODOBNIK: CILJ - ČLANSKA DRŽAVNA REPREZENTANCA Robert kolesari že več let, v tej sezoni pa je dosegel izjemno lep uspeh. Na mladinskem državnem kolesarskem prvenstvu v Varaždinu je osvojil drugo mesto. V zanimivem razgovoru nam je ljubeznivo odgovoril na nekaj vprašanj. Kaj in kako si se navdušil za kolesarski šport? - Rad kolesarim že od mladih nog. Pred štirimi leti sem se vpisal v kolesarski klub ASTRA iz Ljubljane in od takrat tudi redno treniram. Kako usklajuješ delo z napornimi treningi? - Glede na to, da sem redno zaposlen v Lesonitu, moram ves prosti čas intenzivno izkoristiti za trening. Prostega časa praktično nimam. Moram dodati, da ima delovna organizacija » danih možnostih razumevanje do mojega športnega udejst-vovanja. Prej si vozil pri KK Astra iz Ljubljane, sedaj pa pri KK Rijeka. Kateri so vzroki za menjavo kluba? -Zaradi bližine Reke sem menjal klub. Pa tudi večje ugodnosti sem deležen, tako pri treningu kot pri tekmah. V mislih imam predvsem tehnično opremo - material, ki igra vidno vlogo v kolesarstvu. V zadnjem času imaš precej prijateljev, ki si jih navdušil za kolesarjenje. Ali gredo po tvoji poti? -Da, sedaj smo že pravcata triperesna deteljica. Z Rolihom Milanom in Meškom Martinom iz Bistrice treniramo skupaj pri istem klubu v Reki, pa tudi na tekmovanja že gremo. Poudariti moram, da smo mi Bistričani najboljši v mladinski konkurenci pri reškem klubu. Kateri je tvoj največji uspeh? - Mislim, da sem dosegel največji uspeh na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu v Varaždinu, ko sem osvojil drugo mesto. Ravno tako mi mnogo pomeni prvo mesto pri mladincih v Hrvatski. Tvoj cilj v kolesarskem športu? - Dres z državnim grbom v članski reprezentanci. Po kratkem razgovoru je Robert odšel na trening, mi pa smo mu zaželeli čimveč športnih uspehov na kolesu ter uresničitev želja, da bi se uvrstil v državno člansko reprezentanco. LENARČIČ HELENA: CILJ - DRŽAVNI REKORD Je že res, da jabolko ne pade daleč od drevesa. To pravilo potrjuje tudi 16-letna Helena, hčerka pred leti odličnega košarkarja Eda Lenarčiča. Odločila se je za plavalni šport. Začetek njene športne kariere se je začel na Reki, kjer je trenurala pri plavalnem klubu PRIMORJE. Po štirih letih treniranja se je uvrstila v sam vrh jugoslovanskega plavanja. Sedaj je dijakinja pedagoške gimnazije v Ljubljani, kjer tudi stanuje in trenira pri PK Ljubljana. Z njo smo pokramljali po zaključku letošnje plavalne sezone, ki ji je prinesla nekaj pomembnih uspehov. Kdaj si se odločila za plavanje in kdaj si pričela z rednimi treningi? - Pred približno petimi leti sem se odločila za plavanje, koncem leta 1976 pa sem že začela z rednimi treningi. Kako vsklajuješ šolske obveznosti z vsakodnevnim treningom? - Dopoldne hodim v šolo, pouk se konča ob 13. uri. Nato imam kosilo in učenje do 17. ure, nakar se prične vsakdanji trening od 17. do 20. ure. Vsak dan preplavam od 7-11 km, odvisno od količine predpisanega treninga. V času najbolj intenzivnih priprav pa imam celo dvakrat dnevno trening. Dodati moram, da v času praznikov ali počitnic porabim ves čas za skupne priprave z ostalimi plavalci. Kot vidite, prostega časa praktično nimam. Kako gledaš na dosežene rezultate v minuli sezoni? - Plavam v disciplini 100 in 200 metrov delfin. Mislim, da sem letos dosegla načrtovane rezultate. Tako sem na 100 m dosegla 1.08,69 min, na 200 m pa 2.30,00 min. Tvoj največji uspeh? - Smatram, da sem dosegla največji uspeh na letošnjem finalu jugoslovanskega pokala v Beogradu, ko sem osvojila eno prvo in eno tretje mesto. Pomemben uspeh pa je tudi četrto mesto na državnem prvenstvu; s tem sem bila tudi uvrščena v člansko državno reprezentanco. Tako sem se udeležila Balkanskih iger v Bolgariji, kjer sem zasedla 6. mesto. Največja želja v plavanju? - Obdržati se v državni reprezentanci in leta 1983 doseči nov državni rekord na 100 m delfin. Ob slovesu smo ji zaželeli čimhitrejši napredek ter da bi dosegla predvidene rezultate in vnovično potrditev zares perspektivne plavalke. Z. T. Novice iz balinarskega loga V lanskem letu sta balinarska kluba SNEŽNIK in PLANINC iz Ilirske Bistrice navezala prve stike s balinarskima kluboma SOKOL in DOPOLAVORO FERROVIARIO iz Nabrežine v sklopu organiziranih akcij na različnih področjih dejavnosti pri pripravah za uradno pobratenje teh dveh občin. Oba balinarska kluba iz Nabrežine sta že lani vabila po eno našo ekipo na tekmovanja, ki sta ju organizirala doma. Tudi letos smo se udeležili teh tekmovanj in sicer 26. 7. ekipa SNEŽNIKA, ki je med 12. tekmujočimi ekipami zasedla prvo mesto in osvojila pokal, ter 6. 9. z mešano ekipo obeh naših klubov. Tudi naša kluba sta že lani organizirala turnir z balinarskima kluboma iz Nabrežine in sicer istočasno tekmovanje ekip iz vsakega kluba v četvorkah, dvojkah in posamezno. Borili smo se za prehodni pokal občinske skupščine II. Bistrica, k 1,1 je osvojil klub iz Nabrežine. Letos smo organizirali to •(.'kmovanje 30. 8. in je prehodni pokal osvoi i I klub PLANINC iz II. Bistrice. Poleg teh tekmovanj sta oba naša kluba organizirala med-klubsko tekmovanje in delavske športne igre v četvorkah, dvojkah in posamezno. Na medklubskem tekmovanju dne 12. 9. so bili zmagovalci v četvorkah ekipa PLANINCA, v dvojkah tudi ekipa PLANINCA, posamezno pa tekmovalec SNEŽNIKA. Na delavskih športnih igrah so lahko sodelovale ekipi posameznih organizacij in ekipe iz krajevnih skupnosti, tako la lahko smatramo to tekmovanje za nekakšno občinsko pivenstvo v posameznih disciplinah za leto 1981. Udeležba |e bila kar precejšnja in je na tekmovanju sodelovalo: v četvorkah 22 ekip in sicer 11 iz sindikalnih organizacij in 11 iz krajevnih skupnosti, v dvojkah 23 ekip in to 11 iz sindikalnih organizacij in 12 iz krajevnih skupnosti, posa mezno 47 tekmovalcev in sicer 23 iz sindikalnih organizacii in 21 iz krajevnih skupnosti. Končni vrstni red na teh tekmovanjih: - četvorke, 20. 9. 81 1. mesto ekipa TRANSPORTA - 2. mesto ekipa PLAMA 2 3. mesto ekipa KS I L. BISTRICA 4. mesto ekipa GG IL. BISTRICA dvojke, 27. 9. 81 1. mesto ekipa KS TRNOVO 3 2. mesto ekipa PLAMA 2 - 3. mesto ekipa KS HRUSICA - 4. mesto ekipa LESONIT TD posamezno, 4. 10. 81 1. mesto ekipa VELIKO BRDO (Stopar M.) 2. mesto ekipa PLAMA 1 (Batista M.) 3. mesto ekipa HMEZAD 1 (Kovačič I.) 4. mesto ekipa LESONIT TD (Pugelj B.) nedeljo, II. 10. 1981, pa je bilo oiganizirano tu. Torjan Stojan LKI LESONIT 61 točk 3. Kovačič Ivo HMEZAD 55 točk Na koncu velja omeniti, da je tekmovanja balinarjev včasih •notil dež. Ob takem vremenu vidimo, kako je potrebna treha vsaj na dveh baliniščih, kar je cilj in naloga, ki sta si jo idala kluba v prihodnjem obdobju. Cesnik Stanko Na kratko . .. — V delu Gubčeve in Trnovske ulice so v začetku meseca septembra zasvetile luči nove javne razsvetljave. K tej novi pridobitvi so mnogo prispevali krajani sami s prostovoljnim delom pri zemeljskih delih. V tem predelu mesta pa ostaja še nadalje problem kanalizacije in asfaltiranje ceste v Trnovski ulici. Upamo, da se bo tudi to delo kmalu izvršilo. — Prebivalci Kettejeve ulice so dosegli nov pomemben uspeh. V mesecu juliju so si sami s prostovoljnim delom zgradili kanalizacijo in uredili odvodnavanje meteornih voii na levi strani ulice, v naslednjih dneh pa bodo uredili s. desno stran ulice. Cevi bodo položili v dolžini 150 metrov — Krajevna skupnost je konec meseca septembra uredila in osvetlila pešpot od pošte do naselja stanovanjskih blokov v Prešernovi ulici. Dve svetilki sta vgrajeni ob mostičkih, tako da je sedaj prehod preko obeh rečic varnejši. Pri tej novi pridobitvi pa velja poudariti, da so zemeljska dela, izkop kanala in jaškov izvršili marljivi taborniki—udeleženci 8. zleta tabornikov, ki je bil pri nas julija letos. — V mesecu juliju in septembru so ribiči, člani bistriške i ibiške družine, izvedli več akcij čiščenja struge Bistrice. V • lornjem delu pod ribogojnico so odstranili iz vode visoko •iavo in razne odpadke. Nižje od Titovega trga pa vse d< •elezniškega mostu so obsekali grmovje ob vodi ter iz strun-pobrali večje kamenje in razno nesnago. To uspešno aken i ibičev so finančno podprli Krajevna skupnost II. Bistric. Komunalno gradbeno podjetje II. Bistrica in SKIS. — Delavci Cestnega pivljetja Koper so v minulih dneh položili asfaltno prevleko v Levstikovi ulici in Bilčevi poti •'okrpali so tudi manjše kotanje po ostalih cestah. Obnov leni bodo tudi pločniki v Vojkovem drevoredu in Tomšičev ilici. IZDAL: Svet Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica Glasilo izhaja občasno GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Danilo Geik UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Blokar, Zdravko Brozina, Franc Munih, Nevenka Tomšič, Zmago Trebeč, Vojko Čeligoj Emil Maraž, Anton Knafelc, Peter Nikolič, Vojko Čeligoj Edvard Seles 1000 izvodov Edvard Usenik, Kadilnikova 8, Ljubljana Glasilo je po 6. točki 1. odstavka 36 člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju Sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72, prosto plačila prometnega davka. FOTO: OBLIKOVALEC NAKLADA: RAZMNOŽIL: