ZELEZAR
Leto XVI.
Št.. 4
April
1976
KLJUB TEŽAVAM USPEŠNI
OKVIRNI PREGLED IZVRŠITVE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA 1971 -1975 V SLOVENSKIH ŽELEZARNAH
Novembra ‘1970 je delavski svet združenega podjetja Slovenske železarne sprejel in potrdil srednjeročni razvojni program za obdobje 1971 do 1975. Po izvedeni integraciji, ki je bila potrjena s podpisom samoupravnega sporazuma septembra 1969, med tremi slovenskimi železarnami ‘Jesenice, Ravne in Štore, so bili dani tudi pogoji za usklajeno načrtovanje razvoja. Prva sestavina razvojnega načrta je bil integracijski program z nedokončanim, programom razvoja črne .metalurgije Jugoslavije po 47. razpisu Jugoslovanske investicijske banke. Integracija je bila izvedena ravno-v času, za jugoslovansko železarstvo najtežjem poslovnem obdobju, ki je imelo tudi svoje posledice, saj so leto 1968 zaključile skoraj vse železarne z negativno bilanco.
Sanacijski program je bil za slovenske železarne naslednja 'sestavina srednjeročnega razvojnega programa. Zaokrožitev in optima-lizacija obstoječih kapacitet z dopolnitvami integracijskega in sanacijskega programa je bila tretja sestavina dn dopolnilo ter steni tudi zaokrožitev srednjeročnega razvojnega programa Slovenskih železarn do leta 1975 v enovit in usklajen načrt.
Sprejeta politika in cilji srednjeročnega razvoja so predvidevali vključevanje, razvoja črne metalurgije Slovenije v postavljene proporce družbenega načrta raz V
voja Jugoslavije in republike Slovenije ter uskladitev z zasnovami proporcev .razvoja • črne metalurgije Jugoslavije za načrtovano obdobje. Kot nadaljnje osnove, cilji in naloge razvojnega programa je bilo v -politiko razvoja vključeno naslednje.
POLITIKA IN CILJI RAZVOJA
— S povečanjem produktivnosti, boljšim ih bolj ekonomičnim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti .doseči ugodnejše poslovne rezultate.,
(Nadaljevanje na 4. strani)
INOVACIJE V PRVEM TROMESEČJE
V	prvem trimesečju je -imela komisija za racionalizacije tri redne seje. Obravnavala je 36 predlogov, od teh je 34 iz lanskega leta. Doseženi prihranek znaša 3,396.533,65 din.
Služba za inovacije je v tem času sprejela 16 predlogov in evidentirala 8 namišljenih rešitev. Za nove predloge je značilno, da še spreminja struktura predlagateljev. Povečal se je delež avtorjev s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo. S tem pa se je znatno povečal skupni prihranek ter pomembnost in strokovna raven predlogov.
V' delovni organizaciji je u-smerj ena raziskovalna in inovacijska dejavnost s -formiranjem teamov za reševanje preddoloče-nih tehničnih in tehnoloških problemov. V tem času Obstajajo tri skupine, ki So že ustvarile pogoje za najetje; kreditov, potrebnih za, uresničevanje inovacijskih predlogov. O možnostih kreditiranja rezultatov inovacijske in raziskovalne dejavnosti smo pisali že v prejšnji številki našega glasila.
V	začetku aprila je bil sestanek vodij TOZD o problematiki inventivne dejavnosti v delovni or-
ganizaciji. Dogovorili so se o načinu tenotnega ' obravnavanja ter vrednotenja vseh predlogov. Posebno zanimiv je bil tisti del razprave, ki se je nanašal na ločen j e službene dolžnosti in inventivne dejavnosti izven nje. V zvezi s tem'je sklenjeno, da se pri tem upoštevajo kot izhodišče določila 'samoupravnega sporazuma.o izumih in tehničnih izboljšavah slovenskih, železarn, v posebnih primerih ipa odločitve strokovnih komisij. Potrjen je tudi sklep komisije za racionalizacije, da se evidentirajo vse novosti, dosežene po službeni dolžnosti in izven nje.
Dne 2. aprila letos je bil v Ljubljani; seminar za predstavnike naročnikov patentnih bibliografskih podatkov. Organiziral ga je informacijski 'center Raziskovalne . skupnosti Slovenije, ki bo razpošiljal patentne bibliografske podatke,' dobljene iz Zahodne Nemčije in od Jugoslovanskega patentnega zavoda. V letošnjem letu bodo podatki na voljo vsem . odjemalcem v Sloveniji, kasneje pa verjetno tiudi naročnikom iz drugih republik. V tem letu podatkov ne bo treba plačati. Pri-
A
K prazniku OF in prazniku deta 1. maju čestitamo vsem sodelavcem
Vodstva družbenopolitičnih organizacij ZK, sindikat, ZSM, ZB, vodstva TOZD in DO.
PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V MARCE IN V PRVEM ČETRTLETJE
Letošnje prvo četrtletje je bilo po doseženih proizvodnih rezultatih uspešno. Lani smo ocenili obdobje prvih treh mesecev celo za odlično, letošnji podatki so ponekod boljši, nekateri pa slabši, vendar v celoti in posamezni so na trendu letnega gospodarskega načrta.
Proizvodnja surovega železa je v primerjavi z lanskoletno za 5 % večja, letni načrt izvršujemo s 106%.
Jekla je bilo letos proizvedenega okoli 3.500 ton ali 2 % več kot v enakem obdobju lani in 2% več kot je četrtina letnega načrta.
Blagovne proizvodnje je bilo doslej okoli 1 % manj kot lani, kar velja za sestavljeno organizacijo združenega dela v- celoti in tudi skupno za železarne, medtem ko je pri predelovalcih nekaj večja kot je bila v prvem četrtletju lani.
Za eksterno realizacijo, pri kateri železarne tudi v mesecu marcu niso dosegle načrtovane vrednosti; čeprav je realizacija letos za T% večja kot je bila dosežena konec marca lani, moramo.ugo-
merno strokovno obdelani podatki bodo omogočili operativnemu kadru v gospodarstvu in drugim:
—	slediti novostim v stroki na evropskem nivoju;'':
—	preprečevati raziskovanje in »odkrivanje« že znanega;
. — preprečevati, kupovanje patentnih iri licenčnih pravic s .pretečeno ali pri nas neizvedeno zaščito..' :
Navedena dejavnost je le del celotne aktivnosti inovatorjev. O tem, kako delamo, najbolje pove podatek, da je v vsaki TOZD več predlogov v_ eni "izmed faz priprave ali obravnave.
—G. J.—
toviti, da zaostajamo kar izdatno, to je 9 % za četrtino letos načrtovane vrednosti.
Dosedanji izvoz je 7 % večji od lanskoletnega, vendar izdatno zaostajamo za načrtom.
Povprečno število zaposlenih je v letošnjem letu za 1 % večje kot je bilo v prvem četrtletju lani, iz česar sledi, da simo v produktivnosti, če računamo na proizvedeno količino jekla na zaposlenega napredovali, v primerjavi na proizvedeno enoto blagovne proizvodnje nazadovali in v realizirani vrednosti ostali približno na istem nivoju kot lani.
Da je realizacija prvega četit-' letja uspešna, je v precejšnji meri zasluga posebno uspešnega dela v mesecu marcu. Že več let nazaj ugotavljamo, da sta meseca marec ih april pretežno najuspešnejša meseca v letu. Letošnji rezultati to samo potrjujejo. Povprečno smo lahko zadovoljni z vsemi dosežki, dva rezultata pa je potrebno posebej poudariti. V žični valjarni Železarne Jesenice so dosegli doslej največjo mesečno proizvodnjo, tj. 11.490 ton in v jeklarni Železarne štore doslej na j več j o količino jekla 9.785 ton.
Proizvodnja surovega železa, ki je znašala 18.927 ton, je bila doslej v Slovenskih železarnah samo enkrat presežena. Jeseniški plavžarji so izvršili mesečni načrt okoli 114 % in na štorski e-lektroredukcijski peči za 113 %. Skupna izvršitev mesečnega načrta znaša 114%.
(Nadaljevanje na 2. strani)-
URESNIČEVANJE STABILIZACIJSKE AKCIJE
V ponedeljek, 22. marca 1976 so se na skupni seji sestali .člani sveta za družbeno-ekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL, koordinacijski odbor za stabilizacijo pri OK SZDL in člani razširjenega političnega aktiva. Na seji so obravnavali pristop k realizaciji stabilizacijskih ciljev in nalog v letu 1976, problematiko zavarovanja plačil glede na nove ukrepe v gospodarstvu in potek samoupravnega sporazumevanja in. družbenega dogovarjan o delitvi dohodka (s poudarkom na elektrogospodarstvo in železnice).
še bolj:: osiromašili oskrbo potrošnikov, t.
• Ljubljanska banka ima pri preprečevanju negativnih posledic, pri prehodu na plačamo realizacijo pomembno vlogo. Ne moremo pričakovati,-! da bo ¡banka-, glavni reševalec problema. Manj-’ ka obratnih sredstev in kritja zalog, vendar mora znotraj nje združeno delo izkoristiti vse možnosti za kakovostno preseganje sedanjih razmer, kjer je pomembno angažiranje bančnih sredstev. pri zagotavljanju normalnega pretoka tržno iskanega blaga. Predlagamo torej poudarjeno-selektiven- odnos banke do nhložb v osnovna sredstva in maksimalno možnost angažiranja: pri zagotavljanju obratnih Sredstev.
© V OZD- .morajojsprejeti skle.s, pe in dopolniti interne, akte.-,z. določili, ki, bodo. .normativno pve-1 j al i, dolžnosti,,.pravica in okvire
celotnega;posiovarij a z. ¡vredriašt~ j nimipapirji,) 'Moti mora neposred-u no sodelovati komisij:a?za: pregled
splošnih1 samoupravnih- aktov pri .občinski skupščini... v
® čeprav so nekatere,, delovne organizacije 'v težavah zaradi prehoda na plačano realizacijo in bo ; prišlo tudi do pomanjkanja sredstev, se moramo politično in samoupravno zavzeti za dosledno j izpolnitev samoupravnih -spora-111 žumov in družbenih dogovorov. Ker so nekatere samoupravne interesne skupnosti financirane, iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, bi se morali tudi v samoupravnih interesnih skupnostih pripraviti ' na možen izpada sredstev oziroma na nepravočasen dotok sredstev iz temeljnih-: organizacij združenega dela... .
® Koordinacijski odbor za stabilizacijo. bo-pripravil za tisk posebno brošuro, v kateri bo ob-ejavlj.en -paket .stabilizacijskih .par. ,-]og iipc ciljev v letu, 1976.- v. celjski ’občimi,..Grasjivo- bodo najprej še kgrejeli člani koordina.cijškčga ,b.d-; bora in.; ga dopolnili,. nato„pa o-iprap -zadnjo redakcijo sekretariat, koordinacij,skega odbora. ,
PROIZVODNA SLOVENSKIH ŽELEZARN-
Po obširni razpravi, pred katero sta uvodne misli o pristopu k izvedbi stabilizacijskih nalog, v letu, 1976 podala Franci Gazvoda, o problematiki zavarovanja plačil glede na nove ukrepe pa Risto. Gajšek, so se dogovorili za nekatera osnovna izhodišča učinkovitejšega, angažiranja vseh samoupravnih,: poslovodnih in družbenopolitičnih .organizmov pri uveljavljanju novih odnosov v gospodarjenju pod vplivom zakonskih sprememb.
Med osrednje stabilizacijske: naloge v let-u 1976 sodijo: doseči-boljšo prodajno sposobnost*, na-, dalj evati z. akcijo, zniževanj a stroškov in z ukrepi za varčevanje, zagotoviti večji samoupravni delovni red, na področju inventivne dejavnosti izpeljati akcijo dvakrat več inovacij kot v latu 1976, v vseh delovnih sredinah ustano-viti samoupravne delovne skupine,, ki morajo imeti svoje stabilizacijske programe, izvesti prve ukrepe za racionalizacijo- v energetiki in pristopiti k sistematičnemu usposabljanju vodilnih kadrov v organizacijah združenega, dela.
Rezultati ^multilateralne' kompenzacije niso,'zadovoljivi, Tudi delovne organizacije V celjski občini so dosegle nizke odstotke poravnane obveznosti (z izjemo železarne — 43,8%). V lanskem letu je imelo več delovnih organizacij dalj časa. blokirane žiro račune, ob koncu decembra je manjkalo celjskemu gospodar: strvu za okrog 30 starih milijard trajnih obratnih sredstev, nekatere delavne organizacije pa so izkazovale močne izgube (največ-jo ima v Cinkarni 'TICTtI— 8,3 stare milijarde). Kljub’Vrsti neugodnih pokazateljev ni razlogov, za preplah. Položaj je težak in zahteven, vendar za nikogar ni brezizhoden. Sedanje gospodarske razmere zahtevajo predvsem : boljšo samoupravno in. poslovno organiziranost in od tod izvira1 jočo učinkovitost,, ter temeljito, analizo in oceno vzrokov,, zakaj so ostali doslej nerešeni nekateri že dalj časa prisotni problemi v posameznih delovnih organizacijah (izterjava, visokih terjatev, tržna usmerjenost proizvodnje, marketing,^ prodajna usposobljenost, poslovna organiziranost, reševanje kritičnih točk proizvodne strukture itd.).
® Sedanji dogovori o uresničevanju stabilizacijskih- ciljev in nalog ter o primerni politični, samoupravni in poslovni pripravi na nove ukrepe v gospodarstvu, pomenijo predvsem bolj intenzivno, a sicer, kontinuirano akcijo za stabilizacija gospodarstva v celjski občini. Tildi ‘kakovostna uveljavitev zavarovanja plačil je sestavni1 del. stabilizacijskih naporov.
• V celjski občini ¡ smo se že lani-. skrbna pripravili s programom in z natančno določenimi obveznostmi na "uresničevanje
stabilizacijskih ciljev. Tudi v programu družbenoekonomske, sa-' moupravne. in kulturne preobrazbe Celja smo opredelili temeljne naloge na področju boljšega gospodarjenja. Sedaj gre torej za, nadaljevanje stabilizacijske akcije s tem, da so razmere -resnejše* zahtevnejše in zato morajo biti-samoupravna, politična in poslovna akcija odgovornejše. Gre zai najširšo mobilizacijo vseh delavcev in organiziranih sil za uresničevanje stabilizacijskih ciljev., Reševanje trenutnih gospodarskih problemov ne moremo prepustiti /samo .poslovnim in še manj samo knjigovodskim ekipam. Kakovost gospodarjenja je osrednje strateško, samoupravno, politično in življenjsko vprašanje vsakega delavca, saj gre za osnovno delavčevo pravico in dolžnost pri urejanju razmer na področju -ustvarjanja in razpolaganja z dohodkom, z rezultati njegovega dela.
•	Koordinacijski Odbori za stabilizacijo v delovnih organizacijah bi morali, nemudoma akcijsko- dopolniti 'stabilizacijske programe in v njih: upoštevati; najnovejše ukrepe/ v gospodarstvu.
•	Glavna bitka rza uspešno-reagiranje ha zahteven' položaj mora potekati v temeljnih organizacijah združenega dela; Razprava o zaključnih -računih,: rezultatih multilateralne, kompenzacije in doseženi poravnavi po njej ter predvidene težave, po prehodu na plačano. realizacijo ih zavarovanj e.,plačil morajo biti osnova za skupni nastop samoupravnih organov* .političnih or-ganizacij,. in poslovodnih teamov pril ..vodenju,.aktivnosti, za preše-, ganje:stanja- V -vse; te razprave in pri .sprejemanju- ¡aktualizira-, nih stabilizacijskih programov morajo biti" vključeni .vsi delavci v temeljnih organizacijah zdru- . ženega dela.
•	Tista Vodstva družbenopolitičnih organizacij, ki tega še niso storile, morajo v -prihodnjih desetih dneh sklicati pogovore z vodstvi osnovnih organizacij ter se -dogovoriti 'o deležu družbenopolitičnih organizacij pri razreševanju nastalih gospodarskih problemov. Politično ¡bazo bi morali temeljito seznaniti z vsebino najnovejših ukrepov in z aktualno gospodarsko situacijo ter o-pozoriti na pomen, osveščene akcije pri sanaciji težav. Pomemb-'no je, da zagotovimo kakovostno osveščanje delovnih ljudi za njihovo angažiranje, da predvsem v nekaterih sredinah ne bi prišlo do hujših posledic.
® V Celju moramo nadaljevati z intenzivnimi pogovori med trgovino in proizvodnjo pri iskanju rešitev problemov prodaje in zalog. Prenašanje zalog iz trgovine' v proizvodnjo vpliva na de-sortiranost, zato mora biti normalna prodaja blaga v središču pozornosti, saj bomo sicer tudi
Proizvodnja jekla je- bila Večja kot 70.000 ton. V všeh- treh-jeklarnah so presegli mesečno mačrtb-' vano' koiičinb.- Ge bi v vseh- nadaljnjih treh četrtletjih - dosegli enako proizvodnjo kot v prvem, bi lahko; , dosegli; letno proizvodnjo nad 824.000 ton.
Blagovna proizvodnja je- bila v ■ marcu letos prvič nad- povpreč-no mesečno -načrtovano' količino. Železarne so dosegle' malo manj kot 61.000, ton- ali- okoli 3 % več,, kot •'• je načrtovano, predelovalci so pa izdelali 3.263 tori 'izdelkov in zaostali 4 % za načrtom., V seštevku je za združeno podjetje to seveda še vedno več kot 100 % izvršitev.
V železarnah so na Jesenicah v zaostanku tako mesečno kot tudi četrtletnb, na Ravnah so mesečni načrt dosegli, četrtletno zaostajajo, v Štorah so mesečni načrt presegli za 16% in v primerjavi S- četrtletnim.imajo prednost "9,%v-,
Zanimiva je odprema. V Železarni Jesenice so odpremili 94 % količin, V Železarni Ravne celo več kot so letos proizvedli in v Železarni Štore 98% proizvodnje.
Kot že rečeno, predelovalci niso dosegli mesečnega načrta in v četrtletju zaostajajo za 8%. Pr; delovnih organizacijah je; stanje zelo‘ različno. V Plamenu so mesečni-plan presegli za 21% in kvartnega izvršujejo js 110’%. Doslej so odpremili 93% proizvodnje. V Tovilu so za mesečnim plahom zaostali 3 %-, za četrtletnim za 4 %, odpremili so pa že del lanskoletne proizvodnje. V Verigi so mesečni načrt dosegli, četrtletno zaostajajo za 4 %, odprema je praktično enaka proizvedeni količini. V Žični so zaostali v marcu za 22 % za načrtom, četrtletnim 23 % in odpremili so 71 %. proizvodnje.
Slovenske železarne so skupno presegle mesečni načrt za. 2 % in četrtletni je presežen za okoli
400- -ton:- oziroma, izvršitev znaša.! 100 %; ■
Da dosežki; v Izvozu niso- zado- : voljivi, je omenjeno.; že/,uvodoma; g V marcu so, v, železarni Jesenice, izvozili nad 4.000 ton izdelkov in. takontuda , v četrtletnem .seštevku i presegli.' -za 6>%t. četrtinoj letno -načrtovane količine. . Ž elezarna-o Ravne in -Štore. precej, zaostaja- ■ ta za četrtino, letos načrtovanega izvoza..- .,
Predelovalci,.šo menda kar tekmovali, kdo bo v marcu dosegel boljši rezultat. Najslabši podatek je v Verigi pa tudi ta je 108 % mesečnega ¡povprečja. V Žični je podatek 166.%, v Plamenu 253 % in v Tovilu 283 %. Seveda: so ti podatki, relativni, kar zadeva količine, v četrtletju je pa izvožena količina, pri predelovalcih za 54% večja,kot v.enakem Obdobju lani.
Skupno je bil -v Slovenskih železarnah v marcu izvoz 114% načrtovane količine,. četrtletno pa je zaostanek 16 %.
Približno, enak dosežek, je tudi pri . vrednosti / izvoza. Mesečna Vrednost je bila v marcu 15 % nad načrtovano, četrtletno pa znaša zaostanek 22 %.
V vseh delovnih organizacijah se; povečujejo- težave z zagotovit- ; Vij o potrebnih količin naročil, da bi. proizvodnja lahko polno izko- , riščala razpoložljive zmogljivosti naprav. Pri tem stanju tečejo medsebojne menjave prav zadovoljivo, v večini pos-tavik ‘kaže iz- . vršitev namreč precej; več, kot ustreza četrtletnim količinam-,
Značilno za mesec marec je, ' da vse poteka kar ugodno. Ni posebnih težav v oskrbi - s suro-1 vinami. Nobenih izrednih redukcij električne energije ni bilo. Zastoji zaradi vzdrževanja se znižujejo in obrati dosegajo rekordne dosežke. Upajmo, da -so težave z naročili, le prehodne in da bodo ostali za proizvodnjo še naprej tako ugodni pogoji.
ODLOČNO V AKCIJO!
NOV SISTEM PLAČEVANJA TER UGOTAVLJANJ A DOHODKA V TOZD MOČNA OPORA PRI STABILIZIRANJU NAŠEGA GOSPODARSTVA
Konec preteklega leta sta v nizu zakonskih predpisov s področja gospodarjenja izšla dva zelo pomembna zakona, ki korenito posegata v dosedanji način poslovanja delovnih organizacij. Gre za zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v TOZD, z. veljavnostjo od JL ■ januar ja 1976 in zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki je stopil v veljavo's k aprilom.
V našem, gospodarskem življenju že- dalj časa razpravljamo o tem, kateri so poglavitni razlogi in vzroki, da nas v zadnjih nekaj. letih; pritiska stalna^ nelikvidnost in kateri so razlogi* zaradi katerih imamo zelo; visoko inflacijsko stopnj pr ter s raste: ceni Številne’analize in ocene izvedene na podlagir obširnihv razprav v zveznih); republiških' ter drugih samoupravnih strukturah so po-trdile, da je eden osnovnih, vzrokov takemu stanju v bistvu nepokrita poraba, ki je delno nepokrita zato j ker smo lahko trošili mimo ustvarjenega dohodka, to pa pomeni, da trošimo več, kot nam materialne ' možnosti dopuščajo. V nepokriti porabi je navzoča- vnaprejšnja potrošnja, kar pove, da porabljamo tisto česar še nismo proizvedli oziroma tisti del dohodka, ki ni pokrit- s povpraševanjem na,, trgu- (nekurant-ne. zaloge), ali pa še, ni .plačan, niti, ni gotovo j’ da bo? sploh. pl%-čari-.,: (neporavnane, obveznosti). Gotovo je obračunski .sistem temelječ na fakturirani realizaciji, ki smo ga uporabljali do leta 1969 ugodno deloval na nastajanje nepokrite porabe.. Dejstvo je, da je bilo dovolj proizvesti blago, ki ga, včasih, ni bilo treba niti dobaviti kupcu,; izdana faktura pa je bila podlaga za. obračun dohodka, ki je bil seveda fiktiven, ker je bilo- njegovo plačilo negotovo, včasih celo leto ali tudi več. če je bil torej ta umetno prikazan dohodek uporabljen v potrošnji prej) kot pa je bil dejansko-ustvarjen; je očitno; da so iz tega. nastajale še druge nerednosti na račun solidnega poslovanja, kot so medsebojna . .zadolženost OZD in | .nerazčiščeni dolžniško upniški. odnosi; nadalj e investir a-nje-..vlgospodarske in negospodarske dejavnosti, ne glede na stvarne možnosti in še mnoge druge.
Enkrat ,je torej bilo treba napraviti konec,- da se razčisti del lažnega dohodka; ki je iz nerazčiščenih odnosov izhajal. Četudi je namreč naša stopnja rasti proizvodnje po vojni bila zelo hitra (7,5% letno), je dejstvo, da ni-■ mamo nič od še tako visoke proizvodnje, za katero nimamo tržišča in če proizvajamo na skladišče, po enem ali nekaj' letih pa moramo del take proizvodnje odpisati. Tudi pri • negospodarskih investicijah smp- cesto opažali zelo lagodno obnašanje; za katerega ni bilo’ materialnih možnosti; Tudi na tem področju se ustvarja znaten del nepokrite porabe ter se uvajajo obveznosti; pri katerih se že vnaprej;,računa,, dajih bh treba pokriti z.^večjimk davki in prispevki, pri.včemer. se ne misli na dejanske obremenitve, gospodarstva. in kje so. mej e -takih o-bremenitev.
Nov sistem omogoča odpraviti žarišča, težav
Vse navedeno torej zgovorno kaže na vzroke, zaradi katerih je bilo potrebno spremeniti obračunski sistem dohodka ter uvesti korenito: discipliniranje ’ pri sklepanju poslovnih odnosov med u-deleženci; na tržišču. Če; hočemo imeti;; zdravo in. stabilno gospodarsko’-rast in dejansko--doseči v srednjeročnem, načrtu 1976 — 1980 predvidene rezultate; moramo preprečiti špekulativno" oblikovanj e- dohodka in njegovo - porabo oz. odstranjevati/ tudi; tisti del proizvodnje, ki izvira iz. neznanja in;;nikomur ne .služi.
. Koncept novega obračunskega sistema zagotavlja doseganje naslednjih ciljev:
1.	Dohodek, se bo izkazoval sta-' mo takrat, ko bo pokrit s plačilno sposobnim povpraševanjem; sistem obračuna dohodka torej spodbuja proizvajalca za prddajo izdelkov samo; če bo imel takojšnjega plačnika, če pa bo ravnal drugače; bo; sistem deloval tako, da se; del. dohodka zajet v. terjatvah ne izkazuje oz. ne' priznava. Realizacija se v celotnem dohodku lahko obračuna šele tedaj, če je razen; - plačila opravljen; tudi drugi pogoj, da je: izvršena dobava izdelkov ali: usluge.
2.i Na prednji način ugotovljen realni dohodek bo deloval, na zmanjšanje dolžniško-upniških odnosov in sedanjih visokih terjatev ter obveznosti med OZD, kar bo vplivalo na; sprostitev dela sredstev skladov -gospodarstva za naložbe .v razširjeno reprodukcijo in na zmanjšanje obsega kreditov.
3.	Navedene rešitve bodo dalje zagotovile doseganje poglavitnega. cilja: da .bodo. delovni, ljudje v' TOZD in drugih , organizacij ah dej ansko. razpolagali z. dohodkom, ki ga ustvarijo s svojim, delom, in ki jim pripada iz.rezultatov skupnega. družbenega dela, in sicer brez .odtujevanja, od . 'strani nevestnih, dejavnikov. Ko bo o-nemogočena nepokrita poraba in sanirana .nelikvidnost; je- gotovo, da se bodo tudi cene ob drugih ukrepih drugage gibale, ker jih ne, bo imelo kaj spodbujati k nenormalni rasti kot doslej. Prišlo naj bi torej, do- uskladitve, med. blagovnimi ih. f denarnimi, c skladi, to pa pomeni, da bomo imeli v prihodnje tudi nižjo inflacijsko stopnjo.
Odločno v akcijo!
Prednjih nekaj- na kratko nanizanih dosedanjih težav in nakazanih rešitev, katere pričakujemo od že težko pričakovanih za-• konskih predpisov s področja stabiliziranja 'celotnega ; gospodarstva, nam poleg ponujene mož-
nosti, da tudi; sami razrešimo nekatere lastne težave gospodarjenja v podjetju, nalaga, tudi dolžnost, da podpremo prizadevanja celotnega združenega, dela. Kajti s— širšega družbenoekonomskega vidika je smoter . vsakega, delovnega, procesa, v. tem, da. proizvaja določene, izdelke, ali storitve, po katerih, obstaja družbena, potreba; . .Sele preko. takšne , družbeno potrebne proizvodnje je moč doseči še druge1, smotre, ki so za podjetje najpomembnejši —- najprej dohodek kot celoto, nato njegove posamezne dele kot osebni dohodek, sklad skupne porabe, poslovni sklad; itd.. Torej, je možno uspeh pričakovati le,, kolikor v vseh celicah našega družbenega življ en ja napovemo boj .vsem neučinkovitostim in dosedanjim navadam, M so; bolj ali manj intenzivno zadrževale racionalen in stabilen razvoj naše gospodarske moči. To dejstvo kaže na nujnost korenitih sprememb v . celotnem gospodarjenju in ne le v ozkem krogu	finačno-komercialnih
strokovnih, služb; Iz .dosedanjega prizadevanja, političnih- teles na vseh ravneh-ter 'iz‘obeh obravnavanih; zakonov in zlasti, še Osnutka zakona o združenem delu; dovolj jasno izhaja, da se ti in bodoči: predpisi zajedajo, v. prav- vse pore gospodarjenja, ih da pomenijo; urejanje materialne osnove samoupravnih organov.
Konkretno moramo opredeliti naloge in še dogovoriti za izvajanje.
Razumljivo je; da izvajanje-tako obsežnega' spreminjanja- go-gospodarjenja- na novih ustavnih načelih zahteva vsestransko inr popolno sodelovanje1 ne le že o-menjenih strokovnih služb, temveč vseh delavcev v proizvodnji; v pripravah proizvodnje; v-skupnih službah, kakor tudi celotnega kroga strokovnih in vodstvenih delavcev ter samoupravnih organov v delbvnih organizacijah. Ne glede na stopnjo organiziranosti poslovanja, bo potrebno organizacijski proces dopolniti in ga tudi uzakoniti v naših samoupravnih aktih. Prehod na novi sistem bo zahteval nekatere dopolnitve v internih aktih, kar smo že opisali v zadnji številki našega glasila in, zajema zlasti naslednja področja:
—	planiranje,
—	odgovornost in obveščanje,
—	ureditev razmerij med TOZD
—	knjigovodstvo in, poslovanje z menicami.
Povsem, natančno moramo za bodoče opredeliti delo in odgovorne delavce za izvajanje posameznih opravil, ki bodo zagotavljala funkcioniranje našega poslovanja v okviru zakonodaje in termine- za. posamezna opravila na posameznih delovnih mestih v zvezi, z, navedenim.
Kot smo že -poudarili, gre za globoke in resne spremembe v našem gospodarjenju, oz. obnašanju, zato 'je zelo pomembno, da seznanimo z Bistvom, sprememb 'vse neposredne proizvajalce' in da nuj nost,spremembe doj ame kompletna vodilna garnitura od
delovne skupine navzgor! Razprave o izvajanju obeh zakonov je potrebno -ozko povezati s preučevanjem 1 stanja vsake TOZD in z izvajanjem letošnjega gospodarskega načrta. Le; tako bo vsebina ukrepov dovolj konkretno spr emin j ala sedanj e ■ razmere torza jela vse dele podjetja.
Kaj smo v železarni že storili za uspešno izvajanje zakonodaje?
—	- Predvsem lahko zabeležimo,. da. smo v. železarni . mnogo pred- -izidom, nove . zakonodaj e pravilno, ocenili pomembnost tekoče, likvidnosti, ktesmo jo-izvajali organizirano in v ta nameri že .pred leti- postavili posebno komisijo-z, nalogo, da pripravlja u-strezne 'ukrepe ter obvešča- kolektiv o: sposobnosti podjetja, da tekoče, financira , svoj e. poslovanje- Sedaj' smo delo., komisi je za-likvidnost prilagodili še zahtevam novega, sistema in- ob težko pričakovani podpori, zakonodaj e • pričeli preko strokovnih služb, s. pripravami; ki naj. trajno zagotavljajo našo likvidnost.
—	V okviru komisije za likvidnost. so. bili na temo nove zakonodaje doslej širši posveti, . na katerih so sodelovali poleg vodstev TOZD tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in na enem od njih so sprejeli tudi osnovo za bodoče sistematične] še delo: Okvirni program aktivnosti za uveljavljanje zakona o zavarovanju : plačil, (v celoti-smo ga objavili v zadnji številki našega glasila). Program predvideva posamezna opravila ter opredeljuje področja delovanja TOZD in Strokovnih služb na način; ki omogoča zasledovanje opravil po terminih; kakor so predpisani, nadalje pa nakazuje potrebne organizacijske prilagoditve znotraj podjetja itt' izvajanje ter vzpostavljanje odnosov podjetja s tržiščem/ Nameravana široka politična akcija bo omogočila, da bodo posamezna področja programa dodobra približana vsem sodelavcem in seveda, da bodo pre-rastla v vsesplošno akcijo za dolgoročno stabilnost gospodarjenja v podjetju.
—	V prvih treh mesecih- letošnjega leta smo uspešno urejali zastarele terjatve in obveznosti ter dosegli v dosedanjih razmerah želo redek uspeh, da smo namreč vse obveznosti' železarne iz preteklega leta v celoti izplačali do konca, marca! Ostali so nam torej le še naši dolgovi iz prvega četrtletja letošnjega leta, za1 katere pa bomo položili ustrez-na zagotovila za plačilo do sredine' aprila.
—	Na podlagi izkušenj iz dosedanjega dela; smo izdelali; plan. tekoče likvidnosti za drugo trimesečje "1976, katerega pa1 bomo sproti še dopolnjevali, pač glede na pritekanje prilivov, na katere računamo na podlagi naših terjatev do' kupcev. Predvideni so tudi konkretni ukrepi, ki naj u-blažijo v sedanjem kritičnem obdobju prehoda na nov sistem vse tiste pritiske, ki ogrožajo normalen potek proizvodnje.
(Dalje na 4. strani)
i	Št. 4 — april 1976
KLJUB	TEŽAVAM USPEŠNI
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	Znižanje proizvodnih stroškov izdelave jekla je bilo sprejeto med osnovnimi nalogami razvojnega programa.
—	Proizvodnjo je treba prilagoditi potrebam tržišča in razvojnim programom predelovalne industrije.
. — Delitev in specializacija proizvodnje začete v integracijskem programu, z namenom delitve programa in izpolnjevanjem uvedenih tehnoloških procesov je bila nadaljnja sestavina srednjeročnega razvojnega programa.
—	Ekonomika proizvodnje je v slovenskih železarnah pogojena' s proizvodnjo večjega deleža kvalitetnih, predvsem pa plemenitih jekel in večje stopnje nadaljnje predelave vroče valjanih, kovanih in ulitih izdelkov.
—	Ob relativno nizkih naložbah v investicije in s povečanjem obsega trajnih obratnih sredstev doseči boljše poslovne uspehe.
—	Zaradi- ugodne menjave, zemljepisne lege in specializiranega programa proizvodnje, ki ustvarja možnost tržnih Viškov je bila v razvojnem programu poudarjena usmeritev na izvoz tako, da bi bil delež vrednosti izvoza 15 'P/o realizacije;
NOV SISTEM PLAČEVANJA...
(Nadaljevanje s 3. strani)
—	V okviru plana likvidnosti smo zagotovili nadzor nad izvajanjem načrtovanih poslovnih do-j go"dkov, pri čemer smo se dogovorili za
a)	tekoče planiranje proizvodnje v TOZD in komerciali,
b)	gornjo mejo obsega stroškov oz. odlivov za vse nosilce stroškov vključno z investicijami,
c)	koordinacijo dela med posameznimi sektorji, glede stalnega pretoka informacij ter za obveščanje o potekanju akcije.
—	V teku aprila je težišče strokovnega dela na urejanju dolžniš-ko-upniških odnosov na tržišču ter dopolnjevanju kupoprodajnih pogodb. Prav tako je potrebno v sedanji fazi tega dela dati prednost sprotni dnevni koordinaciji ter reševanju finančne problematike zagotoviti preglednost in do-' kumentiranost poslovnih dogodkov.
Na kraju je potrebno poudariti, da je v tej prvi fazi uvajanja novega sistema razumljivo pozornost usmerjena v postopke, ki jih narekuje zakon. V marcu in aprilu je namreč potrebno razči-titi vsa dosedanja dolžniška razmerja, po tem času pa bomo lahko težišče prenesli na. področje izboljševanja posameznih kategorij gospodarjenja, ki nam bodo ob vsestranskem prizadevanju vseh političnih in samoupravnih struktur lahko zagotovile rezultate trajne vrednosti za razvoj železarne.
M. Belej
URESNIČITEV
SREDNJEROČNEGA
RAZVOJNEGA PROGRAMA
Osnova za sprejeto razvojno politiko torej ni bilo bistveno količinsko povečanje proizvodnje jekla. Predvidena letna rast je znašala vsega 4,6 %. V razvojnem načrtu je bilo predvideno, naj bi leta 1975 dosegli 800.000 ton. Dosegli smo 795.008 ton, torej le nekaj manj od predvidevanj. V več mesecih zadnjih dveh let razvojnega obdobja do leta 1975 pa je bila dosežena proizvodnja, ki dokazuje, da smo srednjeročni načrt v kapacitetah za proizvodnjo jekla dosegli. V petih letih je bila proizvodnja jekla povečana za 165.000 ton. -
Docela novozgrajena kapaciteta Je bila samo elektro peč v Železarni štore, na kateri so leta 1975 proizvedli okoli 62.000 ton. Preostalih 103.000 ton povečanja v letni proizvodnji je rezultat boljšega izkoriščanja obstoječih metalurških peči v jeklarnah.
Za blagovno proizvodnjo smo načrtovali, da bo znašal letni trend rasti 6,8 % in da bo po količini izenačena s predvidevanji za proizvodnjo jekla. Planiranje je bila nabava polizdelkov iz drugih jugoslovanskih železarn, kar bi zagotovilo vložek za letno proizvodnjo 801.500 ton blagovne proizvodnje.
V	realizaciji srednjeročnega razvojnega programa je bila blagovna proizvodnja povečana od letnih 527.780 ton iz leta 1970 na 704.111 leta 1975. Povečanje znaša 173.331 ton ali 32 % oziroma realiziran 1 je bil letni trend rasti
5,8	%. ’Da načrt ni bil realiziran sta dva osnovna vzroka. Predvidena nabava polizdelka iz Železarne Smederevo ni bila mogoča v zadostni količini, ker so v Smederevu zakasnili z gradnjo in niso mogli dobaviti s pogodbo dogovorjenih količin. Kasnitev gradnje hladne valjarne Železarne Jesenice je drug neposreden vpliv poleig vrste manjših neizvršenih investicij v vroči, hladni predelavi in na področju Višje stopnje predelave, ki pa so bile načrtovane v srednjeročnem razvojnem programu do leta 1975. Med temi so pomembnejše: rekonstrukcija žične valjarne v železarni Jesenice, delitev srednje in lahke proge v valjarni železarne Ravne, nabava ogrodja za valjanje specialnih profilov v železarni Štore in drugo.
Glede strukture proizvodnje po stopnji predelave je bil načrtovan bistven premik v smeri višje stopnje predelave.
V	vroči predelavi naj bi se delež znižal od 73% iz leta 1971 na
51,5	% leta 1975. V hladni predelavi bi se moral povečati od .18 %, na 34 % in višji stopnji predelave od 9 % na 14,5 %. Kasnitev predvidenih investicij je imela za posledico tudi zaostanek v planiranem premiku strukture proizvodnje. V vroči in hladni predelavi se je delež znižal po en odstotek in se v finalizaciji dvignil na 11 odstotkov, kar je daleč od načrtovanega premika. Na j več ji delež bi prinesla, gotovo hladna valjarna na Jesenicah, ki bo pričela s poskusno proizvodnjo šele letos v, jeseni.
Kvalitetna struktura • proizvodnje surovega jekla je bila leta'1970.
z deležem navadnih kvalitet 4,7 %. Delež kvalitetnih ogljikovih in nizkolegiranih jekel je znašal 65,9 odstotkov ter delež plemenitih jekel 29,4 %. Po petih letih se je znižal delež navadnih jekel na 3 odstotke, kvalitetnih ogljikovih in nizkolegiranih se je tudi nekaj znižal, na 56 %, občutno pa se je povečal delež plemenitih jekel, in to na 42 %. Po dokončanju razvojnega programa (je srednjeročni plan do leta 1975 predvideval, da se bo letna eksterna realizacija povečala za 1.234 milijonov din, kar bi pomenilo, da prinese vsak vloženi danar tudi dinar dodatne realizacije, ker je bilo predvideno, da bodo naložbe v osnovna sredstva znašala 1.233 milijonov din.
.V srednjeročnem obdobju so Slovenske železarne investirale -v osnovna sredstva okoli 2.240 milijonov dinarjev, realizacija leta 1975 je bila 'zvišana v primerjavi z realizacijo iz leta 1970 za 5.012 milijonov dinarjev.-Vloženi dinar je dal v pretečenem letu torej 2,23 dinarjev realizacije, kar poleg izboljšanja poslovanja kaže tudi na to, da veliko predvidenih investicij: ni bilo realiziranih.
Poslovanje Slovenskih železarn v obdobju 1971 do kraja preteklega razvojnega obdobja lahko ocenjujemo kot ugodno. Leta 1970 je bil delež akumulacije v celotnem dohodku združenega podjetja 7,7 odstotkov. Z uvedbo mehanizma cen se je delež akumulacije v letu 1971 zvišal na 12,3 % in se je držal približno na tem nivoju vsa leta.
Za izvoz je bilo v razvojnem programu predvideno, da bi morali doseči vrednost 15 % realizacije. Leta 1974 se je realizacija izvoza že zelo približala postavljenemu cilju in je znašala 14% vrednosti prodaje. Zaradi Znanih težav v zvezi z recesijo prodaje proizvodov črne metalurgije na svetovnem trgu in splošno gospodarsko krizo, je izvoz v letu 1975 občutno padel.
Specializacija proizvodnje - je med delovnimi organizacijami v okviru Slovenskih železarn izpeljana tako daleč, da predstavlja prekrivanje programov v blagovni proizvodnji samo še okoli 0,5 % količine.
"Medsebojne menjave, ki predstavljajo v pretežnem delu oskrbo vložka za boljše izkoriščanje kapacitet integriranih delovnih organizacij, so dosegle leta 1975 količino nčkaj nad 54.500 ton, kar je več kot je bilo predvideno za medsebojne menjave tudi po srednjeročnem planu. Med železarnami je znašala menjava 27.400 ton, kar je zopet manj kot je predvideval načrt .iz leta 1970. Na eni strani ni bilo tehnično-tehnoloških možnosti in tudi potreb, na. drugi strani pa so bile potrebe leta 1973 pridruženih delovnih organizacij predelovalcev. žice Večji, kot možnosti oskrbe.
POVZETEK
Namen današnje informacije ni podrobna analiza realizacije po-edinih načrtovanih investicij, temveč dati pregled izvršitve postavljenih ciljev razvojnega programa za obdobje 1971—1975. Če na kratko povzamemo dosežene rezultate ugotovimo':
—	Proizvodnja jekla se je dvignila od 630.309 ton v letu 1970 na
795.008	ton z letnim trendom rasti
4,5	% ali praktično v načrtovanem obsegu. Kapacitete so večje kot
800.000	ton, kolikor je bilo načrtovano.
—	Blagovna proizvodnja se je dvignila od 571.499 ton na 704.111 ton in letni trend rasti znaša 4,2%. Osnovne kapacitete primarne predelave za realizacijo 800.000 ton blagovne proizvodnje obstajajo. Manjša blagovna proizvodnja od predvidene, je posledica riezago-tovijenega vložka in tržne situacije.
—	Strukturalno izboljšanje proizvodnje ni bilo- doseženo v načrtovanem obsegu zaradi 'kasnitve investicij v hladno predelavo in finalizacijo. Z integracijo predelovalcev žice v Slovenske železarne decembra 1973, je bilo razširjeno področje nadaljnje stopnje predelave izdelkov črne metalurgije^
—	Zaradi terminskega premika nekaterih investicij predvsem v valjarnah, še ni bilo mogoče v celoti realizirati predvidene ukinitve obratov in naprav z neekonomično in neperspektivno proizvodnjo.
—	Rentabilnejšemu poslovanju so dali svoj delež izboljšani izple-ni, racionalizacija v porabi reprodukcijskih materialov in izboljšanje produktivnosti dela.
Leta 1971 je znašala proizvodnja za prodajo 4,02 tone na zaposlenega, leta 1975 pa 4,34 .tone, čeprav se je spremenila struktura proizvodnje, ki zahteva sorazmerno intenzivnejše zaposlovanje.
Od skupnega povečanja proizvodnje jekla se samo 62.000 ton letne proizvodnje v letu 1975 nanaša na novo kapaciteto, ostalo povečanje je rezultat boljšega izkoriščanja obstoječih proizvodnih naprav in povečanje proizvodnosti dela.
—	V kvalitetni strukturi proizvodnje je bil dosežen pomemben premik vendar ne v načrtovanih odnosih, kar je tudi posledica terminskega premika programa investicij.
Z letošnjim letom smo stopili v novo „ srednjeročno razvojno obdobje. Ena poglavitnih halog in : ciljev razvojnega načrta do leta 1980 je dokončati začete, zakasnele investicije in uskladiti ter zaokrožiti že dane proizvodne kapacitete z dopinitvami, ki bodo po- • menile . optimizacijo, v tehnološkem in ekonomskem smislu. Za leto 1980 predvideva osnutek razvojnega načrta, naj bd v slovenskih jeklarnah proizvedli 1 milijon ton surovega jekla. Upamo, da bomo uspeli vsaj v tolikšni meri, kot je bilo doseženo v preteklem razvojnem obdobju do leta 1975.
»ŠTORSKI ZELEZAR«
V razpravi je osnutek zakona o združenem delu
S tem, ko je komisij^ zveznega zbora skupščine SFRJ za pripravo zakona s področja združenega dela sprejela osnutek zakona o združenem delu in ga predala v redni skupščinski postopek, se je v resnici začela javna razprava o tolikanj pričakovanem in od sprejetja ustave sem prav gotovo najpomembnejšem zakonskem aktu. Tja do jeseni bomo lahko svoje izkušnje primerjali z določili zakona, ki z več kot 600 členi celovito in poglobljeno razčlenjuje družbenogospodarske, organizacijske in samoupravne razsežnosti združenega dela.
Navzlic obsežnosti in temeljitosti pa si seveda kljub več kot leto dni trajajočim pripravam, v katerih je sodelovala kopica najuglednejših jugoslovanskih pravnikov,'ekonomistov, politikov, gospodarstvenikov in drugih strokovnjakov, ni mogoče misliti, da bi »vsaka črka 'zakona že stala na pravem mestu«. Tembolj, ker se bomo tokrat prvič soočili z vso razvejanostjo odnosov, ki nastajajo, se razvijajo in ukinjajo znotraj sistema samoupravnega združenega dela.
Če nekoliko poenostavimo, lahko zapišemo, da je pred nami zakon, ki bo v prihodnje predstavljal najvažnejšo vez med tistim, kar smo pred dvema letoma zapisali v ustavo, in tistim, kar živimo in kar bomo živeli. To pa kajpak pomeni, da smo dobili v roke orožje, s katerim se bomo naposled lahko postavili po robu vsem, ki so doslej oklevali in se izgovarjali, da ni predpisov, da ni ustrezne zakonske podlage, da je ustavno besedilo mogoče razumeti na več načinov ipd. Marsikdaj je bilo vse to sicer res; kakor .tudi drži,'da so mnogim prišli takšni izgovori kot naročeni, samo da bi ne bilo treba česa spreminjati in kar se da mirno živeti kot leta prej. Ne glede na tekoče družbene spremembe in. pospešeno ustavno preobrazbo.
Novi zakon o združenem delu odpravlja razne dvome in nesporazume. Ne le v izražanju, temveč zlasti v življenju, v samoupravni praksi. Gre potemtakem za splet odnosov, ki nastajajo pri »ustvarjanju vrednosti, pridobivanju skupnega dohodka in dohodka, pa pri razporejanju in delitvi tega dohodka, njegovem izkazovanju, materialni odgovornosti ter pravem prometu s sredstvi v družbeni lasti«, To je jedro zakona in obenem družbena vsebina združenega dela.
Ker smo začeli razpravljati o zakonu, ki se ga je prijelo tudi ime »mala ustava«, je toliko bolj pomembno, da se zares temeljito ■pripravimo na- pogovor o njegovi vsebini.
Docela razumljivo je, da zveza sindikatov, socialistična zveza in zveza komunistov stoje pred nič manj zahtevno in odgovorno nalogo, kot so pred približno poltretjim letom. Kajti, če smo tedaj govorili, da z novo ustavo postavljamo mejnik nadaljnjega razvoja, naše samoupravne družbe, potem lahko ob pričujočem zakonu brez pretiravanja dodamo, da z njim le potrjujemo, prelomnost tega obdobja.
Ko se boste, seznanili z osnutkom tega sicer dokaj obsežnega zakona, boste na mah- pritrdili osrednji značilnosti, ki je v tem, da je zamisel o delavčevem razpolaganju z rezultati njegovega živega in minulega dela tokrat nedvoumno najbolj praktično in oprijemljivo izpeljana. To dejstvo pa samo po sebi nakazuje smeri javne razprave, katere vrtinec bi v naslednjih šestih mesecih moral kar se da ustvarjalno in neposredno zajeti sleherno temeljno organizacijo združenega dela.
Težišče pogovora na tribuni, ki se je je udeležilo okrog 140 občanov, v razpravi pa je sodelovalo 31 udeležencev.
Uvodne besede na tribuni so i-meli dr. Vladimir Mayer o onesnaženosti ozračja; dr. Ivan Moser o ugotovitvah komisije za varstvo voda pri Zvezi ribiških družin Celje; prof. Zvone Strgar o stanju in onesnaženosti voda; Mitja Pipan pa o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SIS za varstvo zraka. Tribuna ni bila namenjena samo soočenju različnih stališč,' temveč predvsem njihovemu poenotenju in dogovoru za ukrepe, da bi hitreje uveljavili že sprejeta ža-konska določila in stališča o varstvu voda, zraka in okolja.’'
V razpravi smo ugotovili, da se je onesnaženost ozračja v zadnjem času. močno zmanjšala, pa tudi pri naporih delovnih organizacij za čistejše vode so že dosegli prve rezultate. Kljub vsemu pa je osnovni vtis javne tribune, da v celjski občini še premalo dosledno uveljavljamo za-: konska določila, da še ni dovolj načrtne in dolgoročne ekološke politike in da tudi ni dovolj koordinirane akcije za varstvo okolja.
Vsebina zakona je namreč takšna, da moramo brez pretiravanja zapisati, da »ni nihče izpuščen«.
Najbolj prikladna pot, ki jo.bomo ubrali v razpravah o osnutku zakona o združenem delu, je zato tista, ki temelji na poprejšnji vsestranski oceni sedanjega razvoja samoupravnih odnosov. Edinole na ta način je moč potegniti natančno ločnico med trenutnim stanjem na eni ter zakonskimi intenci jami na drugi strani. Tako bomo najlažje pokazali na tiste točke, tiste pomanjkljivosti in hi-
Udeleženci razprave so opozarjali predvsem na naslednja vprašanja:
—	v celjski občini bi, morali hitreje združiti sredstva za nakup čistilne naprave zaradi onesnaženosti komunalnih odplak in drugih produktov, ki onesnažujejo vode;
—	poseben problem je v celjski občini pitna voda, saj je podtalnica v nenehni nevarnosti zaradi neurejenosti smetišč in ne-dokončnih odločitev glede lokacije posameznih smetišč in odlagališč;
—	izvršni svet skupščine občine Celje bi moral pripraviti .za celjske občane izčrpno informacijo, kaj smo doslej v celjski občini storili za ohranitev čistega zraka, voda in okolja, še posebej pa bi morali občane seznaniti, kako so posamezni glavni onesnaževalci — delovne organizacije . izvedli zakonska določila in prispevali svoj delež za takšno tehnološko organiziranost, ki bi preprečevala onesnaženj e.' zraka in voda;
—	o prihodnjem razvoju kemične industrije in o razširitvi posameznih obratov bi morali v okviru razprave o srednjeročnem
be, ki so doslej najizraziteje zavirale razmah družbenoekonomskih odnosov.
Pri oblikovanju teh izredno občutljivih in daljnosežnih zakonskih norm bomo zato uspešni edinole, če bomo določila osnutka čim bolj neposredno, odkrito in pošteno primerjali z lastno prakso ter tako za nas in za vse Skupaj poiskali kar najbolj u-strezne rešitve. Samo to je jamstvo, da bo zakon o združenem delu tak, kakršnega potrebujemo in hočemo.	-4- ŽI —
družbenem načrtu Celje javno spregovoriti tudi občani;
—	enotno se moramo zavzeti za izvedbo plinifikacije sCelja;
—	zaradi preskromnih sredstev, s katerimi razpolaga komunala, bi morali s samoprispevkom ali z drugimi možnimi viri financiranja' prispevati k boljši komunalni urejenosti Celja (tudi ko gre za nakup čistilnih naprav v komunali);
—	izvršni svet in družbenopolitične organizacije bi morali podpreti napore delovnih organizacij, da si pridobijo sredstva za nakup dragih čistilnih naprav;
—	krajevne skupnosti, ustrezni upravni organi in izvršni svet bi morali jasno določiti naloge pri ozelenitvi površin v Celju in pri pogozdovanju Golovca ter drugih mestnih površin;
—	celjska mladina bi naj izvedla nekatere delovne akcije za ureditev okolja;
—	v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ter v celotni občini se moramo zavzeti za najširšo podružbljeno akcijo za ureditev okolja; brez večje osveščenosti in kulturnega odnosa do našega okolja ne bomo uspeli sanirati sedanje nezadovoljive razmere;
—	razmišljati moramo tudi o možni omejitvi uporabe avtomobilov v ožjem mestnem središču ter o prestavitvi celjske avtobusne postaje;
—1 medobčinski svet SZDL Celje naj, spodbudi enotno akcijo na celjskem območju za učinkovitejše varstvo zraka in voda.
Udeleženci javne tribune so o-pozorili še na mnoga druga vprašanja (problem nove toplarne, v delovnih organizacijah naj zaposlijo ekologe, kaj je z zelenim pasom, vloga krajevnih skupnosti pri akcijah za varstvo okolja in za uresničitev programa: očistimo, uredimo in polepšajmo Celje, večja koordinacija med vsemi zainteresiranimi za varstvo zraka, voda in okolja, ekološka vzgoja, doslednejše izvajanje zakonskih določil, ostrejša kaznovalna politika, večja vloga mestne straže itd.). Posebna delovna skupina, ki je pripravila tribuno bo tudi oblikovala sklepe in stališča tribune ter jih posredovala izvršnemu svetu skupščine občine Celje in drugim samoupravnim ter političnim dejavnikom.
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m
Brigadirji, pozor!
Organizacija Zveze socialistične mladine in osnovna organizacija sindikata obveščata, da bo v letošnjem letu več proslav mladinskih delovnih akcij. V ta namen po živa občinska konferenca ZSM Vse bivše brigadirje, ki so • sodelovali v mladinskih delovnih akcijah, da se pri javijo ali na sedeže občinske konference ZSM v Celju Gledališka 2 (pritličje) ali pa v pisarni sindikalne orga nizacije v železarni. Pri tem naj navedejo akcijo (naziv) v kateri so sodelovali ter čas sodelovanja. Po možnosti naj predložijo tudi legitimacijo delovne brigade.

Potrebujemo več sredstev za čistilne naprave in jasno ekološko politiko
Z JAVNE TRIBUNE O VARSTVU OKOLJA V CELJU
Občinska konferenca SZDL Celje je v torek, 23. 3. 1976 organizirala javno tribuno o varstvu okolja. Tribuna je bila namenjena obravnavi osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka in dogovoru o najširši akciji za izpeljavo programa OČISTIMO, UREDIMO in POLEPŠAJMO CELJE.
Tokrat o kadrovanju
Druga seja sveta ZK ŽŠ
Osrednja tema druge seje sveta ZK Žš, bila je 8. aprila, je bila po svečena kadrovskim vprašanjem oziroma, če preciziram naslov teme: o oceni spremljanja kadrovske politike ZK v Žš.’ .
Osnovno gradivo za razpravo po (tej temi je bilo poročilo kadrovske komisije sveta ZK, dodatno pa so bili priloženi še nekateri konkretni akti» s področja ‘kadrovanja, opredeliti’ pa se je bilo treba do dveh vprašanj:
—-do kadrovanja v organizaciji ZK ŽŠ in
— do’ kadrovanja oziroma- izvajanja načel kadrovske politike ■v železarni kot celoti.
Ob prvem vprašanju menim, da nam lahko za ilustracijo služi naslednja ugotovitev, vzeta iz poročila kadrovske komisije pri svetu:
»Na I. seji sveta je bilo ugotovljeno, da je ZK" v '¡preteklem obdobju sprejela v svoje vrste 47 novih članov iz vrst mladine in neposrednje proizvodnje. Da smo-uspeli povečati in pomladiti število članstva je vsekakor odraz sistematičnega .pristopa in dela vsega članstva Z K, na drugi strani pa odprto delovanje organizacij ZK. Ugotavljamo, da se je povečalo zaupanje v program in delovanje ZK, kot avantgarde družbenopolitične organizacije v železarni. To pa je odraz povečane aktivnosti dela 00 ZK -na vseh področjih družbenega dogajanja. Metoda dela in konkretna programska stališča, sprejeta na sejah sveta ZK in začrtane
Uredimo delovno okolje
V	povezavi z akcijskim načr-tom v drugem letu. izvajanj a programa »OČISTIMO,. UREDIMO IN POLEPŠAJMO, CELJE«, ki ga je Skupščina,.občine. Celje .sprejela v Jetu.1975, “je bil izdelan za letošnji april, in celotno letošnje leto program „tudi ža našo. organizacijo združenega dela. O tem programu je 'razpravljalo predsedstvo sindikalne organizacije na svoji 23. seji dne- 7: 4. 1976. Kratkoročna akcija naj bi zajela Obdobje do 'konca aprila ter bila posvečena prvemu maju. Cilji te akcije so predvsem naslednji':
—	varčevanje |s -surovinami na vseh področjih/
—	ureditev -delovnega okolja znotraj obratov, kakor -tudi na celotnem zunanjem območju železarne, .
—	stalna skrb za čisto okolje na Vseh področjih, kjer naši ¡sodelavci delajo in živijo.
V	ta namen naj vsaka delovna skupina sprejme svoj program s tem, da .pregleda, kaj je mogoče storiti ter kako počistiti v obratih in izven njih. Nosilci akcij so vodje skupin, obratovodje in vodje TOZD.
Posebna komisija bo pred prvim majem ocenjevala uspeh akcij ter tri najbolj prizadevne delovne skupine tudi nagradila. Enako bodo ocenjena tudi prizadevanja Skozi vse leto. Posebna komisija b™ na koncu akcija pred zaključkom leta ocenjevala najbolj prizadevne delovne skupine.
naloge, ter določeni nosilca' nalog in odgovornosti ob sprejetih obveznostih so bile značilnosti delovanja sveta ZK.« ..
Manj Svetla je druga stran vprašanja. Svet je ugotovil, da so bili v zadnjem obdobju večji odkloni pri kadrovanju in to tako s strani kadrovskega Sektorja kot • nekaterih ■vodilnih delavcev v TOZD. Gre za pbmanjkljivo seznanjanje samoupravnih organov, pristojnih za MRZD, za informacije, ki povzročajo napač-,. ne ali . ne dovolj preverjene odločitve itd.
Ob preverjanju ¡konkretnih prh merov je svet ugotovil, da so bile nekaterim članom našega kolektiva, aktivnim družbenopolitičnim delavcem in članom ZK storjene krivice.
Razprava je prinesla predvsem naslednje:
—	vsi komunisti -so dolžni za-gotavlj ati in izvrševati. dogovor-jena načela kadrovske politike;
—'ob obravnavi kadrovskih vprašanj na samoupravnih organih je potrebno zagotoviti seznanitev s celotnim gradivom in o-mogočiti sprejem kvalitetnih odločitev;
—	o odstopanjih in o. zadolžitvah v zvezi z izvajanjem kadrovske poljtike morajo Spregovoriti vsi člani ZK in sicer, na sestankih 00 ZK;
1— upoštevanje ali neupoštevanje načela demokratičnega centralizma v ZK ni vprašljivo. Za kršitve je potrebno izvajati stroge ukrepe.
Svet je na tej -seji sprejel tudi predložene programe dela komisij in sprejel sklep, da se v tovarni traktorjev v izgradnji u-stanovi OO ZK, za izdelavo sklepov, pa je zadolžil sekretariat sveta, ..
Poverjenik »Komunista«: Zdravko IVAČIČ
Novice iz civilne zaščite
V mesecu decembru 1975. leta je štab civilne zaščite Železarne Štore proučil stanje- organiziranosti in pripravljenosti enot civilne zaščite podjetja.: Iz analize stanja je bilo- ugotovljeno, da je potrebno takoj . pristopiti -k or-. ganizacijski dopolnitvi, tako e-not, kot številčnega stanja z ozirom na razširitev in razsežnosti podjetja ter kadrovskih sprememb, ki so, nastale v zadnjih letih. Posebna pozornost je bila posvečena strokovnemu' izpopolnjevanju ter obnavljanju znanja iz nalog civilne zaščite. Danes lahko že ugotavljamo, da smo v tem času uspešno realizirali del nalog, ki si jih je začrtal štab civilne zaščite.
Tako se je številčnost in organiziranost enot civilne zaščitepovečala za ca. 31%, s čemer je zagctovljeno pokrivanje celotnega področja dejavnosti in nalog civilne zaščite v podjetju. V tem času je bil uspešno zaključen 20-
OBISK IZ ŠIBENIKA
Dne’ 18. marca smo imeli v gosteh 45 članov delavskega sveta in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Tovarne elektrod in ferolegur iz Šibenika.
Ogledali so si podjetje in izmenjali izkušnje o delu samoupravnih organov in političnih organizacij.'
aovioe
Klub samoupravljavcev y Celju
Ustanovna skupščina kluba samoupravljavcev je bila 31. marca. Sprejela je , finančni program, program izobraževanja in akcijski program za leto 1976. V razpravi je bilo opozorjeno tudi na praznine v samoupravljanju v združneem delu in drugih Sredinah. Delegati podpisnikov samoupravnega sporazuma so izvolili izvršni odbor kluba in nadzorni odbor. Ža predsednika 'kluba samoupravljavcev je bil izvoljen tovariš Frido Gradišnik, predsednik naše 'osnovne organizacije sindikata. Za Sekretarja pa Jure Vovk iz Žične.
Med /glavne, naloge v programu kluba samoupravljavcev, za obdobje od aprila do konca letošnjega. leta., so bile .uvrščene naslednje:,..,
— analizirati dosežene stopnje razvoja samoupravljanja in samoupravnih . odnosov v združenem delu s posebnim poudarkom
urni tečaj prve pomoči za člane reševalnih trojk, katerega je u-spešno končalo. ..
Posebno pohvalo zaslužijo tečajniki 80-urnega-tečaja ¡prve pomoči, ki je bil zaključen v me»-secu marcu. Udeležili so se ga člani ekipe prve'pomoči — bolničarji, dežurni gasilci podjetja ter celotno osebje iz ambulante prve . pomoči. Občinski odbor Rdečega ‘križa, ki je Strokovno vodil ta tečaj z oddelkom za izobraževanje, Železarne Štore in vodstvom štaba civilne zaščite je izrekel posebno pohvalo tečajnikom na njihovi prizadevnosti in discipliniranosti na predavanjih ter' njihovemu zaključnemu uspehu. Temu uspehu in čestitkam /se pridružuje tudi delovna organizacija in štab civilne .zaščite Železarne Štore.
V mesecu aprilu bo zaključeno tudi izobraževanje, 4-dnevni tečaj za vse obveznike enot civilne Zaščite Železarne štore. Kljub temu, da so predavanja v popoldanskem času, je udeležba izredno dobra.
na samoupravni organiziranosti in samoupravnih odnosih, '■ Samoupravnem sporazumevanju, ter delegatskem -sistemu in delegatskih odnosih,
■ ■— pregledati in oceniti do sedaj .sprejete samoupravne akte v združenem delu ter izdelati predloge o obsegu in enotni uporabi samoupravne zakonodaje,
—	pripraviti ‘ustrezen- predlog o najustreznejšem organiziranju dela samoupravnih organov in delegacij pri pripravah na seje z vidika racionalnosti in organiziranega ■ sistema dela,
skrbeti za realizacijo , programa družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v skladu s potrebami samoupravljavcev,
., — organizirati .prek‘organov in komisij;. kluba posvetovalne. in druge pomoči samoupravljavcev pri uresničevanju ustavnih pravic vin vsebine, -.samoupravlj anj a, —..organizirati in omogočiti izmenjavo -mnenj in izkušenj pri razvijanju ¡¡g sarnoupravljalske prakse, prek javnih tribun, razgovorov za okroglo mizo, posvetovanj, ..¡delovnih seminarjev, debatnih večerov in drugih oblik,
—	sodelovati pri ' organizaciji javnih razprav o predlogu zakona o družbenem delu,
----pregledati in ..oceniti obstoječe. .stanje sistema ■samoupravnega informiranja ;v posameznih delavnih, sredinah, ki je pogoj za vsebinske samoupravne odločitve. 'Na osnovi te ocene organizirati razgovor za okroglo mizo,
proučiti. možnosti .za .usta-.novitev klubske knjižnice za področje in potrebe samoupravljanja,
—	pričeti z izdajanjem informativnega biltena s .tematiko s, področja sarnoupravljalske. prakse, uresničevanja ustave, izobraževanja,
—	sodelovati in dajati pobude ter predloge družbenopolitičnim organizacijam in organom samoupravljanja za razreševanje konkretnih vprašanj in problemov s tega področja.
KAKŠEN BO NAŠ TRAKTOR
Za začetek smo se odločili starta ti s proizvodnjo samo enega tipa traktorja, ki je na našem ^tržišču najbolj iskan in seveda istočasno tudi najbolj vsestransko uporaben. Ker pa naši, zlasti hriboviti predeli močno pogrešajo pogon traktorja na vsa štiri kolesa, bomo že ob samem začetku proizvodnje vgrajevali tudi -prednje pogone, ki so jpri našem novem modelu močno izpopolnjeni.
- Naš novi traktor je močno izpopolnjen model pri nas že poznanega traktorja FIAT 350 s 35 KM in -2 cilindrskim Diesel motorjem. Da bi v največji meri sledili zahtevam uporabnikov po večji moči in teži traktorja, kakor tudi vrsti ostalih zahtev, je nastal nov model traktorja, ki je -Tise'teste odlično prestal in se bo na letošnjem »Novosadskem sejmu« tudi predstavil v obeh variantah tj. z zadnjim pogonom na, vsa štiri kolesa.
Najmanjša višina od tal (klie-rens) —480 mm. j
Teža traktorja:
Skupaj — 1490 kg;
Na zadnja kolesa — 930kg;
Na prednja kolesa — 560 kg.
Hitrost traktorja v km/h:
. Število hitrpsti naprej — 6; Število hitrosti nazaj — 2; Dimenzije gum — zadaj — 12.4/ 11—28/6;
Dimenzije gum — spredaj '— 5.50—16/6;
I.	brzina — naprej i-i 2,49;
IT. brzina — naprej — 4,30;
III.	brzina naprej — 6,81;
IV.	brzina — naprej 8,80;
V.	brzina — naprej — 15,21;
VI.	brzina ■— naprej — 24,09;
I.	brzina — nazaj — 3,07;
II.	brzina — nazaj — 10,30.
Sklopka:
— Dvolamelna suha 10”. z mehanskim upravljanjem;
Traktor ŠTORE-FIAT model 404 s pogonom na vsa štiri kolesa
Naš standardni model s pogonom samo na zadnja kolesa bo nosil št. modela 402. Izvedba s pogonom na vsa štiri kolesa pa model 404. Seveda bodo pri obeh modelih, ki bosta imela isti 3 ci-lindrsiki Dieslov pogonski motor 40 KM, možne razne variante od dimenzij gum, položaja izpušne eevi,. pogonom ' za dodatne' priključke itd.
Osnovhi tehnični podatki traktorja »model 402« tj. s pogonom na zadnja kolesa,
| Motor:
FIAT tip 8035.01.03 — 40 KM;
Diesel 4-taktni vodno hlajen z • direktnim vbrizgavanj em;
'Število cilindrov — 3;
Premer — hod. 'bata - — 0 95 X X 110 mm; : ■
Skupna prost. — kubatura — 2339 cm1;
Optimalno število vrtljajev — 2200 vrh/min.; -
Rotacijska vbrizgalna tlačilka CAV;
Dvojni filter za gorivo;
Zamenjalni oljni filter;
Zračni filter z oljem s centrif. eiklbnskim predfiltrom;
Naprava za hladno zaganjanje motorja;
Akumulator 12 V 77 Ah.
Dimenzije traktorja:
Medosna razdalja 1890 mm;
Razmak koles — 6 položajev — 1200—1700mm;
- — Pedal sklopke ima 2 hoda — priključno orodje — transmisija.
i Zavore:
i Nožna na pedal, ročna prek ročice.
Zaviranje na zadnjo premo -prek zavornega koluta in -tračnega; pasu.
Pogon za priključke:
Delno neodvisen s 540 vrt./min.; Izhodna gred s 6 .žlebovi — zadaj —1.3/8''; •
. Priključek za kosilnico — spredaj.
Krmilo — volan:
Ročni — sistem »Gemmer«; Premer volana 410 mm; Prenos prek globoidiiiega polža; Krmilni zglobi trajno podmazani.
Prednja os:
Cevna varjena konstrukcija z | možnostjo nastavitve kol o tečne širine.
Hidravlično dvigalo:
S kontrolirano silo in višino; Zobniška črpalka— kapac. 20 l/min., pritisk 150 kp/cm2;
Maksimalna teža, ki se lahko dvigne na koncu ročic:
—	v spodnjem položaju —
1450 kg
—	v zgornjem položaju — 1200 kg;
■Naprava za priključek orodja
1.	kategorije.
Karoserija:
Moderna izvedba,, pokrov motorja še odpira čelno z dvigom;
Blatniki široko samonosni z zasilnim Sediščem širine 300 mm z možnostjo montaže varnostnega ogrodja;
Rezervoar za gorivo, plastični, vsebine 351;
Sedež paralčlogramsko vpet.
Armaturna plošča z instrumenti:
Kazalo števila vrtljajev motorja;	_
'Kazalo števila vrtljajev izhodnega priključka; ,
Števec obratovalnih ur motorja;
Kontrolne luči za alternator, pritisk olja, temperaturo vode, smerokaze in osvetlitev vozila.
Osvetlitev traktorja:
Prednje luči — asimetrične;
Zadaj luči za označevanje vozila in osvetlitev registrske tablice;
Smerni kazalci;
Zavorne luči;	,
Priključek za napajanje prikolice 7 polov;
Katadiopterji — mačja očesa.
»Model 404« tj. s pogonom na vsa štiri kolesa:
Osnovni tehnični podatki, kot je motor in ostalo, so isti kot za model 402.
Teža traktorja:
'Skupaj — 1805 kg;
Spredaj — 765 kg;
Zadaj — 1040 kg.
Prednja prema:
—	Grajena skupaj z ohišjem diferenciala, ki tvori -s svojimi podaljški prednji most.
—	Pogon prek kardanske gredi kot posebnost brez kardanskega zgloba.
- — Posebnost tvori zobniški prenos v glavah koles.
—	Dimenzije prednjih gum 7.50
—20.	P. A.
Kako postaneš voznik?
Danes, v, stoletju tehnike, že težko najdemo človeka, ki bi večino svojih vsakodnevnih poti raje ne prevozil z enim izmed prometnih sredstev, kot pa, da bi svoje noge prepuščal utrudljivemu asfaltu. Če le ne gre za TRIM udejstvovanje, se raje usedemo v svojega'železnega konjička in že drvimo zdaj'Sem, zdaj tja. Tako nam pač narekuje tempo, 'živi j e-nja.
Že samo bežen pogled na naše ulice nas prepriča o tem, koliko občanov se danes gnete s svojimi železnimi konjički v: jekleni reki brezštevilnih- kratkih, dolgih, močnih, šibkejših, hitrejših, počasnejših, udobnih... oklepih avtomobila. Takrat si zaželiš samo eno: tudi sam bi rad postal šofer —- eden izmed množice, ki ji razdalje ne pomenijo/nobene ovire več. In pojavi se vprašanje, kako postati šofer?
Postopek je predpisan v naši zakonodaji. Prvi korak, ki bo sledil odločitvi, da postanem šofer, naj bo namenjen zdravniškemu pregledu:
Zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika motornega vozila izda pooblaščena zdravstvena organizacija (v Celju: Zdravstveni dom, vsak ponedeljek in-sredo ■od 7. ure dalje), na območju katere ima kandidat stalno_ ali začasno prebivališče- Kandidat,- ki se me strinja z zdravniškim mnenjem utelesili in duševni zmožnosti za vožnjo motornega vozila, lahko zahteva ponovni zdravstveni pregled pri zdravniški komisiji druge sstopnje-, katere mnenje je dokončno.
Zdravniško Spričevalo velja eno leto od dneva izdaje' in mora biti ■veljavno - tudi na--dah izdaje vozniškega dovoljenja.
Kandidat za voznika motornega vozila mora pred opravljanjem vozniškega izpita opraviti tudi izpit iz programa prve pomoči, ki je predpisan za voznike motornih vozil. Zato bo najbolje, da se zglasi pri občinskem odbo-
ru Rdečega križa (v Celju je to na 'šiandrovem trgu — blizu gledališča) , ki v ta namen organizira tudi 10-urne tečaje. Seveda lahko kandidat ta tečaj opravlja vzporedno z ostalimi pripravami na vozniški izpit, ki mu jih nudijo avto šole.
Izpita iz prve pomoči poškodovanim v prometni nezgodi ni potrebno opravljati kandidatom, ki že imajo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli kategorije, in kandidatom, ki so po posebnem predpisu (izda ga republiški komite za zdravstvo in sdeialno skrbstvo) tega izpita oproščeni (zdravstveno osebje).
Vse nadaljnje priprave' kandidatov na vozniški izpit opravljajo avto šole s svojim strokovnim kadrom — z vozniki inštruktorji.
V Celju deluje več avto šol. /Lahko se odločite za eno izmed naslednjih:
-r- AMD ‘ŠLANDER Celje, Ljubljanska 37, telefon'21-738 ali 22-863 (vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah od 7-. do .12. ure).,
—	ZŠAM Celje, Kidričeva ulica, telefon 22-607,
—	ŠCBK Celje, Ljubljanska ce-sta (za dijake-te šole),
- — DLT Cinkarna Celje :(za delavce Cinkarne),
—	DLT EMO Celje (za delavce EMO),
. — DLT KLIMA Celje (ža delav--ce Klime),
—	DET Železarna' Štore (za delavce- Železarne Štore).
Kandidat mora v -avto šoli najprej spoznati cestnoprometne predpise. Zato organizirajo avto šole v skladu z učnim programom 50-urne tečaje v popoldanskem času Večje avto šole organizirajo mesečno več - tečajev, manjše pa za svoje potrebe občasno 2—3 tečaje letno. Tudi učbenike priskrbi kandidatom avto šola. Po končanem tečaju in u-spešnem preizkusu znanja iz cestnoprometnih predpisov v avto šoli se kandidat, če ima ■Zdravniško spričevalo in če mu ne manjka ■ (Nadaljevanje na 10. strani)
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
13.	seja, 5. marca 1976
1.	Delavski svet je pregledal sklepe 12. seje, se seznanil z obrazložitvijo SNG o nastali spremembi predračunske vrednosti Tovarne traktorjev in sklepe potrdil.
2.	Obravnaval je inventurno poročilo za leto 1975 in ga sprejel.
—	Na osnovi sklepov DS TOZD je ugotovil, da se lahko izda odločba o predenjižbi inventurnih odstopanj za leto 1975.
—	EOS naj čimprej izdela poslovnike o evidenci in poslovanju z osnovnimi sredstvi ter drobnim inventarjem.
—	Za ves material R 3, ki še ni na mehanografski obdelavi podatkov je v letu 1976 zagotoviti prehod na mehanografsko obdelavo..
3.	Seznanil se je s poročilom o opravljenem popisu terjatev in obveznosti ter ga vključno s predlogom za odpis terjatev potrdil.
Pravni službi pa DS naroča, da pri terjatvah, kjer je še možno plačilo, uredi vse potrebno, da do plačila pride.
4.	Seznanil se je s poslovnim poročilom za leto 1975 in ga v predloženi obliki tudi potrdil.
5.	Sprejel je gospodarski' načrt za leto 1976 s tem, da se upoštevajo, pripombe delegacij TOZD, ki so sestavni del tega pregleda . sklepov. Pripombe iz TOZD se posredujejo ekonom-sko-organizacijskemu sektorju, ki jih bo Upošteval pri rebalansu gospodarskega načrta.
6.	Strinjail se je s poročilom o investicijski dejavnosti v letu 1975.
7.	DS je potrdil plan investicijskih del in nabav v letu 1976.
V primeru potrebe se strinja z najetjem garancij ali poroštva pri LB Celje zaradi nemotenega poteka naročil in zagotovitve plačil.
Vsa investicijska dejavnost, ki ni usklajena,' se naj skupaj z vodji TOZD in služb uskladi in dodatno predloži DS DO v obravnavo in sklepanje na prvi prihodnji seji.
8.	Ugotovil je, da so delovni ljudje v TOZD in OSS na sestankih samoupravnih delovnih sku-
15.	seja, 4.’marca 1976
1.	DS je potrdil sklepe 14. seje.
2.	Obravnaval je poročilo o popisu inventurnih .odstopanj za leto 1975 in ga sprejel.
V zvezi s teni se je strinjal s predlogi stalne popisne komisije za rešitev nekaterih pomanjkljivosti in sicer : „, '
EOS naj pripravi organizacijski predpis oz. poslovnik o evidenci in poslovanju z osnovnimi sredstvi ter poslovnik, ki bi kompleksno urejeval poslovanje z drobnim inventarjem, tj. o poslovanju in evidenci le-tega.
Prav tako naj EOS zagotovi mehanografsko spremljanje gibanja drobnega inventarja med' letom.
DS je tudi menil, da bi se izgubam oz. manjkom materiala
pin obravnavali in sprejeli naslednje:
a)	Predlog za podaljšanje man-" data samoupravnim organom. >
b)	Samoupravni sporazum o nadomestilu v letu 1975 izpadlih transportnih dohodkov v TOZD železniškega gospodarstva ŽTP Ljubljana.
c)	Samoupravni sporazum o združitvi sredstev gospodarstva za potrebe modernizacije železnic v obdobju 1976—1980.
č) Samoupravni sporazum o združitvi sredstev gospodarstva za financiranje luške infrastrukture v letih 1976—1980.
d)	Samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa z elektro-energijo.
9.	Strinjal se je s predlogom EGO, da ostane do sprejema novega. pravilnika o stimulaciji izvoza SŽ v letu 1976 v veljavi dosedanji, s tem, da se obračuna stimulacija za 1. četrtletje kot akontacija, in da bo dokončni obračun veljal po novem sporazumu za pospeševanje izvoza v letu 1976..
10.	Pooblastil jé ekonomsko-gospodarski odbor za sprejemanje soglasij upravljavcev ih deponentov v zvezi z izdajo plačilnih garancij investitorjem za odobritev investicijskih kreditov in garancij ,ki jih obravnava izvršilni odbor Ljubljanske banke — podružnice Celje.
11.	Seznanil še je z informacijo o organiziranju TOZD MO in o dopolnitvi samoupravnega sporazuma o formiranju TOZD.
12.	Sprejel je predlog nove po-
godbe o ustanovitvi industrijskega združenja SMELT Ljubljana v prečiščenem besedilu združitev osnovne pogodbe, s tem, da se nazivu firme doda beseda »Poslovno«; polni naziv firme glasi:	Poslovno industrijsko
združenje: skupno SMELT Ljubljana.
■ Za podpisnika izpiska jé predlagal predsednika DS DO tov. Ivana Štefančiča.
13.	Seznanil se je S programom aktivnosti za uveljavljanje zakona za zavarovanje plačil in priporočil, da se o tem seznani ves' delovni kolektiv.
izognili z dograditvijo skladišč in sklenil, da se ta gradnja pospeši.
3.	- Sprejel je poročilo o popisu terjatev, obveznosti in blagajne delovne organizacije in sklenil, da se terjatve, ki jih je ugotovila komisija in jih predlaga za odpis, odpišejo; za vse ostale terjatve, pri katerih pa še obstaja možnost izterjave, naj pravna služba vztraja pri plačilu.
4.	Strinjal se je z rezultati zaključnega računa za leto 1975 in ga potrdil. .
5.	Na osnovi Samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke je bil. DS predložen v presojo poimenski seznam izplačil za delo po pogodbah v letu 1975.
DS na predloženi seznam izplačil ni imel pripomb.
6.	Sklenil je, da se sredstva iz ustvarjenega dobička v interni banki SŽ v znesku 5,483.481,30 (kolikor odpade na Železarno Štore) dolgoročno združijo v poslovni sklad interne banke.
7.	DS je tudi sklenil, da se sredstva za odplačilo obveznosti iz gazifikacije za leto 1976 financirajo iz poslovnega sklada.
8.	DS je potrdil gospodarski načrt za leto 1976 s tem, da se popravijo že ugotovljene napake oz. pomanjkljivosti.
Medtem, ko je ugotovil porast stroškov v organizaciji skupnih služb, se je tudi zavzel to razčistiti, zato je sklenil, da se ti stroški razčlenijo, nakar se bo treba dogovoriti o akciji zasledovanja oz. zmanjševanja le-teh.
9.	DS je dodatno potrdil veljavnost 36. člena samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah SŽ tudi za DIATI Železarne Štore.
Dopolnjen člen se glasi:
V Železarni Jesenice in železarni p Štore se kot specifičnost določi obveznost plačevanja članarine DIATI, ki znaša 0,5 % letnih prihrankov oz. koristi.od tehničnih izboljšav m* izumov. Društvo mora letno poročati Samoupravnim organom Železarne Jesenice in Železarne štore o svojem delu in porabi sredstev. Članarino sme društvo uporabiti le za vzpodbujanje inovacijske dejavnosti in izobraževanje.
27.	seja, 9. mama 1976 g
1.	DS je pregledal sklepe prejšnje seje, jih potrdil in sklenil, da se sklep št. 9. f) s te seje dopolni tako, da glasi:
Skladno s Samoupravnim spo-razunjpm o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka -ter delitvi sredstev za osebne dohodke je bil DS predložen v presojo poimenski seznam izplačil za delo po pogodbah v letu 1975. DS je ta izplačila obravnaval s pripombo, da je predložen pregled pomanjkljiv in da zahteva v prihodnje popolnejše podatke in vpogled v pogodbeno delo že med letom.
DS je tudi sklenil, da bo obravnaval le dela, ki so bila izvršena za to TOZD. Zato je zavrnil obravnavo pogodbenih del, ki se nanašajo na prevajanje obratovalnih navodil za obdelovalne, stroj e in storitve za TOZD gostinstva. Te naj obravnavata TOZD MO in TOZD DPG.
2.	DS je ugotovil, da so delovni ljudje v TOZD sprejeli gospodarski načrt za leto 1976 — predvsem fizični obseg proizvodnje
7 -s pogojem, da je plan obveza tudi za-iSlužbe, ki morajo izvršiti:
—: po planu predvidene investicije;
—	oskrbo surovin, rokovno in kvalitetno;
—	pravočasno oskrbo naročil.
Tudi DS je gospodarski načrt
sprejel, vendar z naslednjimi pripombami, ki se naj upoštevajo v .rebalansu:
a)	Osnova za nagrajevanje so operativni plani, ki morajo biti realno, postavljeni. Ta zahteva izhaja iz povečanja proizvodnje nasproti doseženi proizvodnji. v
Istočasno je DS odobril izplačilo odškodnine po navedenem členu na osnovi prihrankov v letu 1975.
10.	DS se je seznanil z rezultati javne obravnave sporazumov s področja železniškega in elektrogospodarstva in sklenil, da se ti sporazumi sprejmejo.
Prav tako je ugotovil, da so samoupravne delovne skupine sprejele predlog za podaljšanje mandata vsem samoupravnim organom s tem, da se kasneje točno definira, do kdaj še podaljša mandat.
11.	DS je potrdil napredovanje tov. Pavla Štefančiča.na delovno mesto »vodja oddelka za splošne zadeve« v sekretariatu delovne organizacije.
12.	DS se načelno strinja, da se tov. Ferdo Vizjak, dipl. ing. metal, sprejme v medsebojno razmerje v našo delovno organizacijo, vendar brez zagotovila pogojev — dodelitev stanovanja oz. posojila' za gradnjo hiše. Posebni pogoji, ki jih tov. Vizjak 'postavlja, naj se rešujejo v okvi-ru trenutnih možnosti.
13.	DS je opozoril .na že sprejet sklep, da člani samoupravnih organov pravočasno prejmejo-kompletno gradivo oz. kratke povzetke ža vse točke predlaganega dnevnega reda sej in zahteva izvajanje tega sklepa.
14.	DS je menil, da je nabava hidravlične lestve nujna, zato je priporočil TOZD ViT, da v plan vnese tudi to investicijo.
letu 1975 in tudi .iz dosedanje prakse, ko smo že več let postavljali visoke plane, vendar jih nismo izvrševali zaradi' tega, ker niso bili .izvršeni-’ vsi pogoji od strani služb, potrebni za realizacijo plana. Posledice nerealiza-cije pa so bile vedno prikazovane javno kot rezultat slabega dela v livarstvu.
b)	V iplanu so napake, ki, jih je potrebno popraviti (npr. prodajne cene in količine niso takšne kot. j ih je posredoval komercialni sektor). Primerjalni podatki, ki služijo kot osnova -za nagrajevanje (npr. stopnja akumulativ-nosti ali variabilni stroški) morajo izhajati iz pravilnih popravljenih planskih postavk.
c)	Ugotavlja se na splošno, da so stroški služb (t. im. upravno-prodajna režija) visoki, kakor tudi stroški vzdrževanja. To izvira iz. tega, ker sploh nimamo postavljenih niti stroškovnikov niti normativov za izvrševanje uslug, ki jih vršijo neproizvodni TOZD oziroma službe t. i. proizvodnim TOZD. Realizirani stroški iz tega področja so tudi po zaključenem .poslovnem letu pokriti iz : dohodkov proizvodnih TOZD.
Predpostavljamo, da morajo ti stroški biti soodvisni od rezultatov proizvodnje-in, da je njihovo povečanje lahko opravičljivo z večjo akumulacijo, ki je- rezultat boljšega asortimana ali Večje proizvodnje.
d)	Zahtevi TOZD ViT za kritje povečanih stroškov zaradi planiranih nadur, se lahko ugodi samo na osnovi dejansko realiziranih nadur. Pripravljeni smo pla-
DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE SKUPNIH
SLUŽB
DELAVSKI SVET TOZD LIVARN
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s prejšnje strani) čati vse realizirane nadure, tekoče seveda, na osnovi posebnega sporazuma in pogoja, da bo število zastoj erv v okviru normale, oziroma, da bo preventivno vzdrževanje uspešno.
e)	DS želi informacijo, ali bo 1 milijarda starih dinarjev izdvo-jenih sredstev za izgradnjo TT dovolj za začetek proizvodnje“
2.000	traktorjev v letu 1976. če so, kakšna so predvidena povečana sredstva in kje so predvideni izvori teh sredstev.
f)	Sanacijo livarne II se mora izvajati -- vsaj po predvidenem planu, izkoriščajoč lastna amortizacijska sredstva. Smatramo in tudi iz rentabilnostnega računa je razvidno, da je vlaganje v rekonstrukcijo livarne II eno od najrentabiinejših. ,
g)	Sistem nagrajevanja po va-
riabilnih stroških naj se v zvezi s presežkom (akordi) detajlneje preštudira in predloži konkreten predlog za način nagrajevanja, enako za celo podjetje.
h)	V prihodnje naj bodo osnutki plana pravočasno izdelani in dani v javno razpravo, tako, da je možno izdelati pravočasno tudi korekcije. Že sedaj je potrebno -misliti na plan za leto
1977.
3.	DS je potrdil plan investicijskih del in nabavo v letu 1976. V primeru potrebe se strinja z najetjem garancij ali poroštva pri LB Celje zaradi nemotenega poteka naročil in zagotovitve plačil.
V okviru predvidenih sredstev za investicije v livarnah v letu 1976 je DS potrdil nabavo opreme.
DELAVSKI SVET TOZD 114. PANOGA
Razširjena seja, 12. marca 1976
1.	Delavski svet sprejme predloženi gospodarski načrt za leto
1976.	Istočasno pa zahteva, da se z ozirom na spremenjene pogoje gospodarjenja, takoj pristopi k rebalansu plana. Rebalans plana mora biti izdelan do 1. junija tako, da začne veljati s 1. julijem. Pri tem pa fnora upoštevati predlagane spremembe.
a)	Plan delovne sile za leto 1976 je treba sestaviti -tako,' da se vzame za izhodišče plan iz leta 1976.^ Kakršnokoli .povečanje je možno le s pokrivanjem potreb, izhajajočih iz dodatno nabavljenih oz. aktiviranih' naprav, ki ibodo zagotavljale pričakovani gospodarski rezultat. Istočasno pa zahteva, da se ne sprejema novih delavcev v sektorjih in TOZD. Sprejem je možen edino tam, kjer se dokaže povečanje produktivnosti in rentabilnosti proizvodnje. Prav tako se lahko dopušča nadomestitev za odhajajočo delovno šilo.
OSS je imela v planu 1975 že upoštevano delovno silo 'za Tovarno traktorjev in je treba to upoštevati kot odbitno postavko
b)	Ker je izpadlo sofinanciranje gradbenih podjetij pri izgradnji druge- elektroobločne peči, je potrebno v plan investicij predvideti večji, delež' lastnih- sredstev, ki se naj izdvojijo iz neporabljene' .povečane amortizacije v TOZD proizvodnje 114. panoge za leto 1975.
c)	Skupna proizvodnja:
— v elektro jeklarni povečanje planske količine za 3.000 tpn; m=Jll ostalih obratih vsaj mini--malno povečanje. -
f)	Planirane prodajne . - cene . proizvodov 114. panoge so postavljene previsoko, zaradi česar obstoji bojazen, da ibo TOZD zaključila 1. četrtletje z negativnim finančnim rezultatom. Na stanje vpliva tržna situacija, ki pogojuje večje povpraševanje po cenejših proizvodih.
e)	Planira naj se realna predračunska, vrednost. stroškov za dograditev tovarne traktorjev. Prisotni smatrajo, da je sedanja planska postavka za to- prenizka in se bojijo, da bo zaradi tega
treba dodatno odobravati sredstva, kar bo negativno vplivalo ha. planirane parametre poslovanja. •
2.	DS TOZD proizvodnje 114. panoge se je seznanil s Sklepom
- izredne seje DS TOZD ViT, na kateri so sprejeli sklep, da zavračajo predlog gospodarskega načrta za leto 1976, če se jim dodatno ne prizna 6,100.000 din za kritje dodatnih stroškov iz naslova izplačevanj a s timulativnih dodatkov, beneficirane ~ delovne dobe, akordov in nadur-.
DS TOZD proizvodnje 114. panoge smatra, da je zahteva povsem neutemeljena, ker so v gospodarskem načrtu že planirana sredstva za take primere. Napla-nirani izdatki oziroma stroški med letom pa so stvar dogovarjanja med posameznimi TOZD.
•TOZD ViT si mora prizadevati, da bo zmanjševal stroške vzdrževanja,” ne pa da zahteva zagotovitev vseh sredstev z vkalkulira-nim dobičkom, brez vsakega ri-zika, pri tem pa ne daje nobene garancije za kvaliteto izvršenega dela, s; katerim ibi se njihovo delo pravilno ovrednotilo.
PraV tako DS TOZD proizvodnje 114.-panoge zahteva, da TOZD ViT mesečno dostavlja operativne plane vzdrževanja za posamezne obrate, za izvršeno delo pa Je potrebno izdati’ fakture, kL jih bodo podpisovale pooblaščene osebe v TOZD.
3.	DS TOZD proizvodnje 114. panoge smatra postopek TOZD ViT glede zasedbe delovnih mest po sistematizaciji,- ki. je ibila'izdelana za obdobje 1976—1980 za nepravilen. Zato zahteva od samoupravne delavske, kontrole TOZD in samoupravne delavske kontrole podjetja,, da .¡razišče zakonitost postopka. Če službe Železarne štore ne bodo sposobne podati pravilne ocene, se naj delavska kontrola posl-uži strokovnjakov izven podjetja. Rezultat mora biti znan do. naslednje seje DS TOZD, ki ibo v začetku meseca aprila, ker je to osnovni pogoj za nadaljevanje dela komisije za rangiranje -na nivoju delovne organizacije.
STANOVANJSKA KOMISIJA
18.	seja, 17. marca 1976
1.	Komisija je potrdila sklepe zadnje seje in v zvezi z realizacijo le-teh sprejela naslednje sklepe:
—	V stanovanju, ki ga je izpraznil tov. Čretnik, naj stanovanjsko podjetje naredi točen popis pomanjkljivosti, nato pa ob zavarovanju dokazov izvede popravilo. S stanovanjskim podjetjem se poveže tov. Marjan Kavka..
—	Toy. Cahun se mora do 20. marca vseliti v dodeljeno stanovanje, sicer mu pravica do tega stanovanja preneha in mora vrniti ključe.
—	Tov. Kavka se pogovori s tov. Pahorjem glede vselitve v že dodeljeno stanovanje.
2.	V prioritetno -listo se vnesejo vsi prosilci, katerim stanovanje še ni bilo dodeljeno in tisti, ki si) vložili prošnje za zamenjavo stanovanj. V skladu z določili stanovanjskega pravilnika se ne upoštevajo prosilci, ki so odklonili dodeljeno ustrezno stanovanje (Franc Petrič, Fric šume j in Rajko Ivkovič).
3.	Prioritetna lista se javno objavi takoj,- ko bodo upoštevane do 20. 3. prispele prošnje in današnji sklepi. Pripombe bo sprejemal referent za stanovanjske zadeve 15 dni po objavi liste.
4.	V -prioritetno listo se vnese tudi prošnja tov. Franca Rozmana iz skladišča prodaje.
5.	Komisija meni, da železarna ni zainteresirana za nakup stanovanj v Šmarju. Ponudniku odgovori TOZD GKSG.
6.	Izhodišča za spremembe oz. dopolnila stanovanjskega pravilnika želi čimprej obravnavati tudi stanovanjska komisija, po možnosti do konca marca. Zadolžen: sekretar DO.
7.	Komisija priporoča, da se razpis za: stanovanjska posojila objavi čknprej. Nadalje meni komisija, da bi morali v letu 1976 nameniti večji delež sredstev za individualno izgradnjo, da je nujno povečati' zgornjo mejo posojila in da naj ; se gradnja družbenih stanovanj -nadaljuje v bližini Štor. I
DELAVSKI SVET TOZD MEHANSKE OBDELAVE
1.	seja, 10. marca 1976
1.	DS TOZD MO ni sprejel gospodarskega načrta, ker je ugotovil, da so v družbenem načrtu nastopile določene napake zaradi nepravilnih vstopnih podatkov. Zlasti je odprt problem prikazovanja realizacije obdelave valjev za ZSSR. Nadalje je bil ugotovljen napačen rezultat vrednosti ur posameznih obdelovalnih strojev. Pripombe so tudi na realnost planiranih količin obdelane litine.
V celoti je sprejel tudi pripombe koordinacijskega odbora TOZD in pripombe samoupravnih delovnih skupin. -
Korigirani plan s pripombami naj se da v razpravo in v ponovno potrditev.
2.	V komisijo za -razhod, odpis
in odprodajo osnovnih sredstev TOZD MO se -imenujejo:
Predsednik: ing. Alojz ŠRA-MELJ.
Člani: ing. Leopold POVALEJ, Bogdan KOŽELJ, Branko MENART, Jože LAH.
3.	V razpisno komisijo se imenujejo:
Predsednik: ing. Ivan KUM-PERGER.
Člana: Zlatko LESKOVŠEK, Franc LEGVART.
4.	Za začasnega vodjo TOZD MO je bil predlagaih in sprejet dipl. ing. Feliks ČERNAK. .
5.	DS je odobril odpise in pripise razlik po izvoza. .
6.	Za vodjo delegacije DS DO za TOZD MO je izbran Janko Ulaga.
EKONOMSKO GOSPODARSKI ODBOR
28.	seja, 12. marca 1976 •
1.	Odbor se je seznanil z realizacijo sklepov 27. seje dh jih potrdil.
V zvezi z realizacijo sklepa o podaljšanju pravilnika o pospeševanju izvoza v SŽ odbor predlaga delavskemu svetu delovne organizacije, da do sprejema novega pravilnika o stimulaciji izvoza ostane v veljavi dosedanji, s tem, da se obračuna stimulacijo za 1. četrtletje kot akontacija, in «da bo dokončni obračun veljal po novem sporazumu za pospeševanje izvoza v -letu 1976.
2.	Sprejel je operativni plan za marec.
3.	Seznanil se je z rezultati po-' slovanja za januar 1976 in z rezultati poslovanja za januar— december 1975.
Ugotovil je, da smo v obdobju zaostritve dobav in poslovnega obnašanja; prav tako lahko v
2.	četrtletju pričakujemo krizno
situacijo glede količine in asorti-mana naročil. V TOZD proizvodnja 114. panoge moramo zagotoviti polno proizvodnjo, četudi bodo slabši finančni rezultati (cene); racionalno se moramo Obnašati -pri nabavi surovin in repro-materiala.
Do prihodnje seje naj strokovne službe izdelajo temeljito analizo, zakaj je -prišlo do zaostajanja pri rokih in nekaterih dobavah v TOZD livarn on TOZD MO.
Odpraviti je treba nelogične in nepopolne informacije v -poročilih, ki jih prejema v obravnavo EGO kot samoupravni organ. Podatki o -proizvodnji od obratovbdstev naj bodo verodostojni. Navesti pa je potrebno tudi, na katerih surov-cih je pomanjkanje.
4.	Sprejel je komercialno poročilo za januar 1976 in se seznanil z informacijo oziroma letnim po-(Nadaljevanje na 10. strani)
Delo samoupravnih organov
(Nadaljevanje z 9. strani) ročilom komercialnega sektorja za leto 1975.
5.	Odobril je naslednja službena potovanja:
—	dipl. ing. Feliks ČERNAK in Milan ŽIBRET k. firmi MAN — Augsburg;
—	ing. Leopold POVALEJ in Ljubo GROZDNIK k firmi ME-TALIMPEX — Budimpešta;
—	dr. Alojz’ ŠTURBEJ na evropsko razstavo za kemijo v •Frankfurt;
—. ing. Boris NECEMER, Frido GRADIŠNIK, Franc KLINER in Enver BAJRAMOVIČ na študij, organizacijo in mehanografsko obdelavo za tovarno traktorjev v Italijo;
—	dipl. ing. Franc NOSAN in Anton VREČKO k firmi JUNKER — Lamersdorf v Nemčiji.
6.	Naknadno je odobril službena potovanja za:
• — Tugomerja VOGA, dipl. ing. Slavka PLEVNIKA, Antona SUHARJA in Konrada ZUPANIČA na- razgovor o marketingu in tekoči problematiki k firmi FIAT. v Italijo;
: ^—dipl. oec. Marjana BELE JA k firmi INTERMETALL — Budimpešta;
—	str. ing. Dušana KROŠLA k firmi MERCONVERKEN v Stockholm.
7.	Potrdil je poročila 6 službenih potovanjih:
—	dipl. ing. Ivo MATEJČIČA o potovanju k firmi FIAT v Modeni;
—	dipl. ing. Borisa MAROLTA o potovanju k firmi RHEIN-STAHL, Essen v Nemčiji;
—	str. ing. Alojza PISKA o potovanju' :k firmi FIAT v Modeni;
—	‘dipl. ih. Mirka DOBERŠKA o potovanju k iirmi SULZAU — WERFEN v Avstriji;
—; dipl..- ing. Srečka SENČICA in Ferda HALERJA o potovanju v Zahodno Nemčijo;
—	Antona KOVAČIČA o štiritedenski praksi v tovarni -traktorjev FIAT v Modeni;
—	Antona KOVAČIČA o štiritedenski ^praksi v tovarni traktorjev FIAT v Modeni;
-	Marjana MASTNAKA- .o štiritedenski praksi v'tovarni traktorjev -FIAT v Modeni;
-	-— Friderika REZARJA in-Fran-ca ROZMANA o sodelovanju, pri idemontaži in pripravi.obdelovalnih strojev za transport Štore pri firmi FIAT v- Modeni.
8.	Odobril je plačilo bilančnih nagrad v skupnem znesku neto
40232,75	din za finančni sektor za izdelavo zaključnega računa.
9.	Seznanil se je s poročilom o izvršenem delu za. uveljavitev xefakcije pri J. Ž.
10.	Delavskemu svetu Železarne Štore se predlaga, da pooblasti ekonomsko-gospodarski odbor za sprejemanje soglasij u-pravljavcev in deponentov v-zvezi z izdajo plačilnih garancij investitorjem za odobritev investicijskih- kreditov in garancij, ki jih obravnava in odobrava izvršilni odbor Ljubljanske banke — podružnice Celje. Ta soglasja zahteva banka zaradi »Zakona o zagotavljanju plačil za investicije«.
Seznanil še je z bančno informacijo in jo sprejel. V prihodnje pa zahteva strokovno mnenje službe I oziroma. vodstva.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OD
-27. seja, 3.0. marca 1976
1.	Odbor se je seznanil z obračunom variabilnega dela OD za razdobje L—XII. 1975 z izračunanimi odstotki po TOZD, ki se upoštevajo pri obračunu OD za marec, april in maj ter ga potrdil.
2.	r Odbor ne soglaša z obračunom stimulativnih dodatkov po kriteriju akumulacija v % tem smislu, da se pri TOZD vzdrževanje in .transport in JIOZD energetika izločijo -stroški za povečan! stanovanjski prispevek, pri ostalih TOZD pa se ta prispevek ne izloči.
Odbor, meni, da mora biti za vse .enak kriterij, zato zadolži -strokovno, službo in team za sti-
SVET' 1 2 3 4
1.	seja, 26. marca 1976
1.	Da bi bili vsi člani notranjega sveta vedno seznanjeni -z-vsemi sklepi in razpravo na Svetu, se v prihodnje dostavljajo vsem članom notranjega sveta zapisniki' sej.
2.	Z rokom konec 'aprila 't. 5. je sestaviti poslovnik za delo Sveta — zadolžen ing. Plevnik.
3.	Vprašanje brušenja ' orodja za TT razčistiti v roku 14 dni, zadolžen ing. Plevnik.
4.	Takoj oddati specializirani projektantski, organizaciji v izdelavo projekt za skladišče in pripravo lakov.
mulativno nagrajevanje.- da do prihodnje seje pripravijo obračun po kriteriju akumulacija tako, ida se pri. vseh TOZD izloči povečani stanovanjski prispevek, oziroma, da poda sprejemljivo utemeljitev, da se to izvrši samo pri XOŽD ViT 'in TOZD energetika. Obračun po. kriteriju akumulacija se smatra. ,pri izplačilu stimulativnih dodatkov.za januar kot akontacija. -Eventualne razlike po dokončnem obračunu, o katerem bo odbor razpravljal na prihodnji seji, bodo obračunane pri naslednjem obračunu stimulativnih dodatkov.
Obračun po . ostalih 'kriterijih stimulativnega nagrajevanja -je odbor potrdil.
TRAKTORJEV
5.	Glede financiranja orodja, 'ki ga potrebujejo kooperanti; . je treba najti dokončen: odgovor. -.
6.	Seje. Sveta bi naj bile vsaj enkrat mesečno, oziroma po potrebi, Najprimernejši • čas je konec tedna, najbolje pa na' delovne sobotne. V mejah možnosti bi seje sklicevali tudi popoldne; Dokler s poslovnikom ni definirano delo Sveta, italijanskih članov ne bi vabili na sestanke.
¡7. .Vzet je na znanje zapisnik o prevzemu referata rezervnih delov iz konsignacije FIAT in je ugotovljeno, da ni obojestransko
podpisan (tov.. Zupanc ga ni podpisal)'. ;
8,	Za'urejevanje stanja na kon* sigaaeijd—se'"-soglaša z nadumirti delom tov. Zelič, Seibert in Leskovšek, ki ga je bilo nujno opraviti ;za ureditev zaostalega stanja. Na znanje je vzet tudi -zahtevek
tov. Suharja po finančno materialni kontroli za konsignacijsko skladišče.^ »
'9. Svet 'soglaša s predlogom tov. Suharja za razpis delovnih mest 2 diplomiranih ekonomistov za-delo na področju konsignacije.
SAMOUPRAVNI ORGANI TOVARNE TRAKTORJEV
V	tovarni - traktorjev v izgradnji, so delavci na sestanku delovnih ljudi izvolili svoj Svet in dve komisiji. Poglejmo njihov sestav:
V	Svet so bili izvoljeni:
i.	PIŠEK Alojz, str. ing. — predsednik iz tovarne traktorjev;
2.	ZELIČ Silva — član iz.tovarne traktorjev; 3. TOVORNIK Drago — ‘član iz tovarne traktorjev; 4. TANŠEK Jaka — član iz tovarne traktorjev; 5. MATEJČIČ Ivo, dipl. ing. — član iz tovarne traktorjev; 6. GORIŠEK Ciril, dip. met. ing. — član iz DO 2. Š.; 7. ZAKONJŠEK Niko, dipl. met. ing.
— član iz DO Ž. Š.; 8. FRATINO Bruno — član od FIAT; 9. DAI-DONE Salvatore — član od FIAT Člani komisije za medsebojna razmerja:
1.	TOVORNIK Drago — predsednik; 2. ŠUME J Stane — član;
3.	SEIBERT Brigita — član.
Člani komisije za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov:
1.	TANŠEK Jaka — predsednik; 2. ŠUSTER Cveto — član 3. GORJUP Stane — član.
O sklepih 1. seje novoizvoljenega sklepa poročamo posebej.
Z. I.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniHiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii:.
Kako postaneš voznik?
(Nadaljevanje s 7. strani) več kot 6 mesecev do starosti, ki je pogoj za izdajo, vozniškega dovoljenja, lahko začne učiti praktične vožnje pod nadzorstvom voznika-inštruktorja.
Voznik-inš traktor poučuje kandidate motornih vozil v skiadu s pravilnikom *o delu avto šol in voznikov inštruktorjev ter po učnem programu za učenje praktične vožnje. Vsekakor mora bodo-čega šoferja oborožiti s takšnim -znanjem, spretnostmi in navadami, da se bo kasneje, ko bo samo-stojno, vozil, lahko uspešno branil pred vsemi nevarnostmi, ki nanj prežijo na cestah.
-Enaki kriteriji so pri ocenjevanju na vozniškem izpitu, zato se mora kandidat učiti, vaditi in utrjevati snov tako dolgo, da bosta inštruktor in kasneje na izpitu spraševalec lahko zaključila, da je kandidat sposoben za samostojno vožnjo v cestnem -vrvežu, kakršen je danes. To pa pomeni, da se bo učil kandidat praktične vbžiije v poprečju 35 do 40 Ur, preden bo osvojil take spret-; nosti, da bodo porok, da bo kasneje sam varno vozil. Kdaj bo kandidat sposoben za opravljanje vozniškega izpita, presodi njegov inštruktor^ ki sproti zasleduje in ocenjuje kandidatovo napredovanje. Inštruktor bo tudi -predlagal, kdaj naj se kandidat priglasi k opravljanju vozniškega izpita. V ta namen mora- kandidat zaprositi občinski upravni organ za notranje zadeve za pri-■ pusti tev k vozniškemu izpitu. Občinski upravni organ za notranje 'zadeve ugotovi na podlagi predložene kandidatove osebne izkaznice, zdravniškega spričevala in potrdila o opravljenem izpitu iz prve pomoči, da kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje vozniškega izpita. Pri tem kandidat za kategorija A ne sme biti mlajši od 16 let, za B, C, E pa ne mlajši od 18 let. Sedež komisije za vozniške: izpite je v Celju, Ipavčeva 6, telefon 26-300.
Občani se danes odločajo za o-pravljanje vozniškega izpita iz
različnih motivov: zaradi potreb na. delovnem mestu, želje po potovanjih, zaradi vožnje na delo in z dela in ne nazadnje tudi iz zavisti, da sosed že vozi avto. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti, da nas v to sili tempo življenja, saj bi si radi dan podaljšali še za kakšno uro.
Priprave na vozniški izpit zahtevajo od kandidatov precejšnjo mero vztrajnosti pa tudi časa in denarja. Zavedamo se, da je šolanje bodočih voznikov motornih vozil iž leta v leto dražje, zato vam bodo avto solé skušale posredovati čimbolj kvalitetne usluge s polno mero odgovornosti. V poprečju stane vozniški izpit z vsemi stroški okrog 3.500—4.000 din, pri starejših in že bolj okornih kandidatih pa celo precej več. Seveda pa denar ne smemo primerjati z vrednostjo človeka, ki je ko tvoznik izpostavljen vsakodnevnim nevarnostim na cesti.
Vsem tistim, ki -se boste y bližnji prihodnosti odločili postati, šofer, smo, upamo, posredovali dovolj izčrpno informacijo, kako postanete šofčr. Lahko jo posredujete tudi svojcem, prijateljem, sosedom. Za podrobnejša pojasnila .pa se lahko obrnete na‘vodstva avto šol, ki vam bodo rada pomagala.
Stane Zupanc
(Ponatis , iz 2. številke biltena sveta za preventivo in vzgojo v cestnem, prometu občine Celje.)
ZDA: V livarnah se vedno bolj uveljavlja, centrifugalno ulivanje in to ne samo za cevi in valje, temveč tudi za druge, neserijske, rotacijske ulitke. Posebna tehnika, imenovana OEM, omogoča u-livanje ulitkov od nekaj gramov do 90 t. Mehanske lastnosti centrifugalne litine so izvrstne in bližje lastnostim kovanih delov kot litih.
Nekaj o družbeni samozaščiti
V ^Delegatovem poročevalcu« glasilu občinske skupščine Celje je bil v prvi letošnji številki objavljen predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini Celje. Posredujemo kratko informacijo o vsebini predloga, ki je še v postopku za sklenitev.
Družbena samozaščita je označena kot pravica in dolžnost delovnega človeka in občana, organizacije združenega dela in drugih faktorjev družbene dejavnosti v naši družbi. Aktivnost v družbeni samozaščiti pomeni varovati neodvisnost in' nedotakljivost naše države, njene ustavne ureditve, bratstvo in enotnost ter enakopravnost naših narodov in narodnosti, samoupravne pravice človeka v združenem delu in na drugih področjih ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, varovati družbeno lastnino in premoženje, zagotoviti o-sebno in premoženjsko varnost in mirnega nadaljnjega družbenega razvoja. Z organiziranjem sistema družbene samozaščite moramo v organizaciji združenega dela zagotoviti krepitev aktivnega odnosa delovnih ljudi do varovanja temeljnih dobrin naše' samoupravne, socialistične družbe, ki izhajajo iz samoupravnega položaja delovnega človeka in dosežkov naše revolucije. Razvijanje patriotizma in varnostne kulture z namenom, da se sleherni delovni človek in občan zoperstavi notranjim in zunanjim razrednim sovražnikom ter drugim nosilcem družbeno škodljivih pojavov in dejanj. Za dosego tega cilja je izrednega pomena, da se delovni ljudje kot nosilci družbene samozaščite, seznanijo z vsebino; metodami in oblikami dela javnega in podtalnega delovanja, ki ima namen izpodkopavati družbeno ureditev :in zavirati naš nadaljnji-samoupravni socialistični razvoj ter z vzroki in žarišči antisocialističnih proti-samoupravnih, kriminalnih in drugih negativnih pojavov in aktivnostmi.
Naloge, ki jih v organizaciji združenega dela imamo na področju družbene samozaščite, moramo vgraditi v naše samoupravne akte in v programe vseh družbenopolitičnih organizacij, društev in aktivnosti, ki so zlasti izražene v:
—	varovanju z ustavo določenega reda, ki še odraža v borbi proti zunanjemu in notranjemu sovražniku in vsem oblikam njegove aktivnosti-;
—	borbi proti gospodarski kriminaliteti, zlasti proti zlorabam v gospodarstvu in drugih dejavnostih, korupciji, nelojalni konkurenci-, poslovni nemorali, protipravnemu prisvajanju družbenega premoženja in nevestnega gospodarskega1' poslovanja; ■
-Varovanju samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter borbi proti zlorabam in izkoriščanju;
- — varovanju premoženja in o-sebne varnosti delovnih ljudi ter varstvo družbene lastnine;
—	preventivnemu delovanju proti elementarnim nesrečam (požari, poplave, plazovi in drugo), epidemijami ter širjenju kužnih bolezni;
—	skrbi za varstvo naravnega Okolja, komunalni red in Urejenost okolja z borbo proti onesnaženju okolja,
-----skrbi, da Se z ustreznimi socialnimi, -vzgojnimi, normativnimi -in drugimi dejavnostmi odpravijo ; vzroki kriminalnih in drugih socialnih pojavov;
—	prizadevanja, da se s primernimi oblikami vzgoje razvija varnostna kultura med delovnimi ljudmi, zlasti zavest o pomenu varnosti družbe in negovanje socialističnega patriotizma;,
—	potrebno je spodbujanje priznanih tradicij in revolucionarnih pridobitev NOB in vloge ZKJ,
—	nudenju pomoči državnim organom in službam pri izpolnjevanju nalog s področja ustavnega varstva, osebne in premoženjske varnosti delovnih ljudi, vzdrževanju javnega reda in miru, preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj, odkrivanju ter prijavljeni u storilcev kaznivih dejanj, .
—	z dajanjem pobud'pristojnim organom in službam ter drugim družbenopolitičnim dejavnikom za reševanj e problemov varstva dražbeiiih vrednot in opozarjanjem na smeri in oblike preventivnega delovanja.
*	V smeri uresničevanja družbene samozaščite smo v TOZD in delovni organizaciji, poleg gornjih nalog splošne narave, dolžni zlasti še.:, m
—	organizirati in uresničevati zavarovanje družbene lastnine in drugih vrednot, s katerimi u-pravljajo delovni ljudje,
—	•organizirati in uresničevati delavsko kontrolo - kot samozaščitno obliko - interesov delavskega razreda,
-— -varovati ■ državno, vojaško, Uradno in poslovno tajnost,
•	— -organizirati fizično in teh-nično zavarovanje pomembnejših objektov in drugega premoženja;
■ — določiti -ustrezne ukrepe in mere vprimerih odkritja družbeno nevarnih pojavov in ukrepov v izrednih situacijah,
—- krepiti osebno ' odgovornost in delovno disciplino,
. — zagotoviti, da pomembnejša delovna mesta zasedejo moralno, politično, in strokovno kvalificirani kadri,
■—- določiti postopek in način komuniciranja s tujci,
—	opredeliti, katere kršitve določil o družbeni samozaščiti pomenijo hujšo kršitev delovnih dolžnosti.' ■
Toliko o vsebini predloga družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v tistem delu, kjer, prevzemajo naloge delovni ljudje v TOZD in organizacijah združenega dela. V železarni je sedaj določena povečana aktivnost za uresničevanje halog s tega področja v tem, da še poživi delo organov upravljanja, zlasti aktivnost organov samoupravne delavske kontrole in služb, poveča delovni in varnostni red ter seznani čim širši krog delovnih ljudi z vlogo, ki jo ima sleherni delavec v združenem delu na področju samozaščite. Zaključen je
splošni del tečaja članov civilne zaščite, na katerem je bilo nad 250 delavcev seznanjenih z o-snovnimi nalogami ,o družbeni samozaščiti, j tako ,v družbenem življenju in na delu.
Realizacija načel o zaščiti in varnosti je pa odvisna od nas vseh. Vsi si moramo prizadevati za dosledno uveljavljanje ukrepov samozaščite v našem življenju in delu. S skupnimi prizadevanji pri reševanju nakazane tematike bomo dosegli, da bomo.
Temeljne pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov Izhajajoče iz zakona o ljudski obrambi določa 51. člen, M glasi:
Delovni ljudje in občani Jugoslavije imajo pravico in dolžnost sodelovati ipri 'graditvi .sistema splošne ljudske obrambe in pri pripravah države jj na obrambo, se usposabljati in učiti za obrambo in zaščito ter ža svoje naloge v vojni, udeleževati se oboroženega boja ter drugih oblik odpora, zaščite in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin ter izvrševanj a. drugih, za . ljudsko obrambo pomembnih nalog1.
Tako imajo po 52. členu zakona o ljudski obrambi delovni ljudje in občani Jugoslavije glede ljudske obrambe naslednje obveznosti:
1.	vojaško obveznost;
2.	obveznost služiti v .civilni zaščiti; .
3.	obveznost usposabljati se in učiti za obrambo in zaščito;
4.	delovno obveznost;
5.	materialno, obveznost. :
Poleg naštetih obveznosti tega
člena, ima j o delavni ljudje; in ob; čani glede ljudske obrambe tudi druge obveznosti, ki jih predpisuje zakon 'o ljudski obrambi in se nanašajo na izvajanje ukrepov za varnost in zavarovanje tajnosti, na izvrševanje ukrepov civilne zaščite in nalog službe za opazovanje/ javljanje, obveščanje in alarmiranje.
Posebno je.potrebno ob teh obveznostih . poudariti, da delovni ljudje in občani izvršujejo svoje pravice in obveznosti glede ljudske obrambe tudi na ozemlju, ki ga sovražnik začasno zasede!
Iz naštetih obveznosti velja po; sebej omeniti in s tem opozoriti zaposlene...v.-naši delovni organu zaciji, na obveznost služiti v civilni zaščiti. Obveznosti služiti v civilni zaščiti so zavezani vsi delovni ljudje in občani od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 60. leta. starosti — moški, oziroma do dopolnjenega 55. leta starosti — ženske.
Ta obveznost obsega dolžnost služiti v enotah in štabih civilne', zaščite, varovati in reševati prebivalstvo in materialne dobrine, ki so v nevarnosti zaradi vojnih akcij in v primeru elementarnih nesreč.
Ko smo opredelili starostne meje obeh spolov z ozirom na obveznosti služiti v civilni zaščiti, moramo takoj dodati še to, da ta obveznost velja za vse ti-
lahko varneje delali in živeli ter bomo zmanjšali negativne pojave na najmanjšo mero. Z dvigom, .samozavesti vseh delovnih | ljudi, zlasti mladine do varovanja družbene lastnine, bodo tudi rezultati gospodarjenja znatno boljši. S hitrim odkrivanj em_ sovražne dejavnosti vseh vrst, bo povečana varnost družbenega reda in zagotovljen hitrejši razvoj naše Samoupravne socialistične družbene ureditve.
R. Markovič
ste; ki jim fizična in umska; sposobnost omogočata opravljanje dolžnosti v civilni zaščiti.'
Z zakonom o ljudski obrambi je tudi določeno, kdo ni obvezen služiti v civilni zaščiti, naštejmo jih: •
1.	osebe v službi v stalnem sestavu oboroženih sil;. •
2.	vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored v oboroženih silah;
3.	pripadniki milice;
4.	nosečnice in ženske z otroki; ki še niso stari sedem let;
5.	osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti — kot smo to omenili.
V vojnih razmerah so v enote civilne zaščite lahko razporejene tudi matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, vendar jim moramo med opravljanjem njihovih dolžnosti- v civilni zaščiti zagotoviti varstvo in nego njihovih otrok. To velja predvsem za zdravnice, inženirke, teh-nice -in druge strokovnjakinje, katerih znanje je nujno potrebno in vezano za dejavnost civilne zaščite. .
Da bi pripadniki enot civilne zaščite svoje naloge, — o katerih bomo govorili v naslednjih nadaljevanjih, — čimbolj uspešno reševali, so obvezni obiskovati pouk, ki se sestoji iz osnovnega in dopolnilnega pouka.
Osnovni pouk obveznikov, ki so razporejeni v enote in štabe civilne zaščite, .sme trajati naj-manjv-SO ur, največ pa 100 ur, dopolnilni pouk pa največ 30 ur na leto.
Za kršitev obveznosti, izhajajočih iz zakona o ljudski obrambi s področja civilne zaščite, so-določene - tudi kazni za delovno organizacijo, odgovorno osebo, kot za obveznika civilne zaščite. Poglejmo si samo nekatera določila iz kazenskih določb.
1.	Z denarno kaznijo od 2.000 do 50.000.din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
— če ne omogoči zaposleni o-sebi," ki je dolžna obiskovati pouk'po 184. in 186. členu zakona o ljudski obrambi, da bi obiskovala pouk v času, ki ga določa načrt ali program pristojnega organa.
2.	Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din. se kaznuje odgovorna oseba v upravnem organu ali drugem državnem organu:
(Konec na 14. strani)
Kaj verno o obrambnih pripravah
POŽARNA ZAŠČITA ODSLEJ ŠE UČINKOVITEJŠA
Res je že odmaknjen pomemben dogodek za člane industrijskega gasilskega društva Železarne Štore, to je 30. občni zbor, ki je bil konec februarja v veliki dvorani kulturnega doma v Štorah. Ta občni zbor je pomemben za kraj sam in za železarno Štore posebej, saj se delovni kolektiv Železarne Štore ponaša s tem, da ima močno in najbolj -organizirano požarno zaščito v celjski občini, ki je tudi pomembna v širšem slovenskem prostoru.
Na tem občnem zboru, ki je bil posebno slovesen jubilejni dogodek, je društveni predsednik dipl. strojni inž. Slavko Plevnik orisal pomembno razvojno pot gasilske organizacije v Železarni štore, s posebnim poudarkom o pomenu in nalogah gasilskega društva glede na protipožarno zaščito v Železarne Štore, kjer na vsakem koraku pretijo razne požarne nevarnosti, kar velja • posebno sedaj, ko se je tovarna razvila,v sodobno in urejeno tovarno. Samoupravljanje v tovarni je pozitivno vplivalo na razvoj in posodobitev tudi gasilskega društva, iki vključuje člane — delavce, mladino in pionirje, ki jih strokovno' usposablja za naloge gasilskih delavcev na področju požarne zaščite v novih pogojih. Samoupravni organi delovnih ljudi v Železarni Štore imajo polno razumevanje za nabavo sodobnih gasilskih sredstev in o-preme za zagotovitev hitrih in u-činkovitih intervencij, kar potrjuje dejstvo, da je bilo 1975. leta 76 začetnih požarov v obratih tovarne, ki so bili pravočasno brez večje škode pogašenL Na tem zboru je predsednik društva seznanil vse navzoče, da ni več daleč čas, ko bodo gasilci dobili UKV zvezo, kar bo še povečalo mobilnost in učinkovitost gasilcev pri njihovih intervencijah.
V	društvu deluje 110 članov, od tega operativcev 72 in 38 ostalih, to je mladincev in pionirjev. Slednje pripravlja društvo za vključitev v operativne vrste društva. Razveseljivo je dejstvo, da je v društvu kar 46 članov, ki imajo staž od 10 do 40 let.
V	tovarni je organizirana stalna gasilska služba, ki uspešno o-pravlja svoje naloge, to je vrši spremstva pri delu z odprtim og-; njem, spremstvo pri delu na plinskih napravah, kontrolira plinsko nasičenost v delovnem okolju, spremlja pretakanje tekočega kisika, črpanje vode v obratih, pregled in polnjenje gasilskih ročnih aparatov. Nadalje vrši ta služba še druge naloge, med katere štejemo razne preventivne ukrepe in opozarjanje zaposlenih na nevarnosti požara. Ob tej priložnosti je pomembno poudariti, da se člani delovnega kolektiva Železarne Štore zavedajo nevarnosti in se tudi disciplinirano obnašajo, so pa tudi izjeme, ki jih bo treba ostreje opozoriti in jim dopovedati, da je tudi obnašanje
potrebno podrediti samoupravni delovni in tehnološki disciplini na delovnem mestu.
Iz poročila poveljnika društva tov. Štefana Krumpaka, ki je tudi -po službeni dolžnosti odgovoren za požarno varnost v tovarni, je povzeti dejstvo, da so dežurni gasilci pogasili 18 začetnih po-, žarov, da .so jih 43 pogasili delavci sami, da jih je bilo 10 poga-šenih skupno z delavci in dežurnimi gasilci in da je bilo v letu 1975 samo 5 požarov, kjer je moralo posredovati društvo s svojim članstvom. Omembe vredno je dejstvo, da je tov. Vinko Florjane iz valjarne II sam pogasil največ začetnih požarov.
V	prihodnje bo še bolj kot do sedaj mobilizirati vse sile v tovarni za uspešnost povečanja požarno preventivnih ukrepov, da se zagotovi maksimalno požarno varno delo v proizvodnji;- tu se pričakuje vsakega posameznika.
Gasilsko društvo je tudi izven tovarne dosegalo od svojega nastanka dalje in tudi danes dosega vidne uspehe v občini, regiji in republiki, Svoje člane ima v vseh gasilskih forumih, kjer pomaga kreirati požarno varnost, razvoj in samoupravljanje v gasilskih organizacijah. 'V letu 1975 sp člani društva sodelovali na različnih tekmovanjih, kjer so dosegli dvoje prvih mest v republiki in več prvih mest v občini in celjski regiji, štorskl gasilci' so sodelovali tudi na pomembnih skupnih vajah gasilcev ali pa skupno s pripadniki civilne zaščite v Škof ji vasi, Celju, Teharjah in drugod.
V	letu 1976 morajo štorski gasilci opraviti poleg stalnih nalog še obveznosti, ki jih nalaga novi zakon o varstvu pred požarom, če hočejo, da bo v- tovarni v smislu novih zakonskih določil zagotovljena požarna varnost. Te naloge so: izdelava plana požarne zaščite, izdelava požarnih redov in izdelava pravilnika o požarni zaščiti za TOZD in obrate. Naloge so res obsežne, gasilci jih bodo zmogli samo ob še večji moralnopolitični in materialni pomoči samoupravnih organov, sindikata, mladine, SZDL in ZK, ki so tudi doslej društvu portiagali, da je bilo kos vsem nalogam.
Uspešnost dela društva v preteklem obdobju So potrdili dipl. inž. Dušan Burnik in Vili Špat — predsednik občinske zveze Celje in se društvu zahvalili za delo
Na občnem zboru
na. operativnem in preventivnem področju varstva pred požari. Važno je poudariti misel inž. Burnika, da zahteva tehnološki proces .v železarni napore v preprečevanju požarov, predvsem v preventivnem smislu! Izrečena misel naj bo vodilo vsem, ki sodelujejo v tehnoloških procesih, da še bolj pazijo na preventivne požarnovarnostne ukrepe, saj s tem omogočajo stalno in varno delo.
Na tem občnem zboru je bil sprejet program dela in program izobraževanja tako gasilcev kot ostalih delavcev v tovarni.
V uvodnem delu občnega zbora so sodelovali pevci in recitatorji osnovnih šol iz Kompol. in Štor, nakar so bila podeljena priznanja in odlikovanja nekaterim članom društva in te so dobili: gasilsko plamenico III. stopnje KlaJkočar Janez in Šoštarič Srečko, gasilsko plamenico II. stopnje Križnik Ignac, st., gasilsko plamenico II. stopnje Florjane Vinko.
Značke za dolgoletno delo v gasilskih organizacijah so dobili: Felicijan Alojz za 10 let, Klako-čar Janez za . 10 let, Ramšak Anton za 10 let, Žerdoner Jurij za 30 let in Rezar Jakob za 40 let.
Napredovali so naslednji člani društva: Ocvirk inž. Stane v čin
višji gasilski častnik, Kok Vojko v čin gasilski častnik II. stopnje, Fajdiga Ivan v čin gasilski častnik II. stopnje, Hribernik Vili v čin gasilski častnik II. stopnje, Klakoear Janez v čin gasilski častnik II. stopnje in Rezar Jakob "v čin gasilski častnik II. stopnje.
Poleg tega je društvo podelilo svoja posebna priznanja za posebne zasluge na razvijanju gasilske misli in za požrtvovalno delo še: Rozman Mihi, Vidmajer Jožetu, Rezar Jakobu, Križnik Ignacu, Klakočar Janezu, Meze Andreju, Florjane Vinku, Žekar Vinku, Osnovni šoli Štore in Osnovni šoli Kompole, slednjima za delo z mladimi na šoli.
• Gasilci so si na občnem zboru zadali številne in težke naloge, ki jih bodo lahko uresničili samo, če bodo imeli tako kot do sedaj močno oporo v delovnem kolektivu, v katerem in za katerega delujejo in v vseh družbenopolitičnih organizacijah, tako kraja kot Železarne Štore; da pa s tem lahko računajo potrjuje dejstvo, da so vsi navedeni društvu vedno pomagali pri njegovem delu.
Občni zbor, ki je, kot povedano, bil jubilejni, je izrekel zahvalo ZK, SZDL, sindikatom in vsem ostalim za dosedanjo podporo in pomoč pri delu.
OBSEŽNE NALOGE
Člani krajevne organizacije Zveze borcev narodno-osvobodil-ne vojne v Štorah so na delovni konferenci 2.'aprila t. 1. ugotovili, da je bila v pretekli dobi skrb za borce NOV primerna. Zadovoljivo so reševali stanovanjsko vprašanje borcev, tako tudi vprašanje priznavalnin, pomoč za šolanje otrok borcev; enkratne priznavalnine je prejelo 26 članov, stanovanjski kredit so prejeli 4 člani, v zdravilišča/so poslali 7 članov za 14 do 21 dni. Z izletom do Lipice, Socerba in Strunjana šo bili zelo zadovoljni. Takih srečanj si še želijo. Posebno je uspelo srečanje. borcev-železarjev 30. avgusta lani na Teharjih. Za dan republike So obiskali in obdarovali matere in vdove padlih borcev v NOB. Udeležili so se proslav v počastitev 30. obletnice o-svoboditve na Poljani pri Prevaljah, v Imenem, pa odkritja spomenika Stanetu Rozmanu v Ljubljani, občinskega praznika v Škofji vasi in veličastne manifestacije ob obletnici zleta »Svobod« v Celju. Za Dan mrtvih so organizirali'komemoraciji v Štorah in na Svetini. Veliko skrb posvečajo razvijanju tradicij NOB, v tesnem sodelovanju z mladimi, obiskovanju spomenikov iz NOB, pri »kurirčkovi pošti«, s pripovedovanjem o dogodkih iz NOB po šolah, pri pohodih mladine po partizanskih krajih, posebno v dneh okrog 25. maja — Dneva mladosti. Lani se je npr. zbralo več tisoč mladih ob spomenikih na Resevni, na Slemenih, na Svetini. Skupaj smo proslavljali Dan borca, Dan JLA in sodelovali smo pri komemoracijah ob Dnevu mrtvih. Posebno
težavno nalogo ima. komisija za spomeniško Varstvo. Spomeniki in spominske plošče so potrebni obnavljanja, denarja pa je vedno manj. Okrasitev pb praznikih je bila-lani nad vse skrbna. Poživili bodo akcijo za prednaročila na glasilo TV-15.
Borci NOV so posebno ogorčeni zaradi delovanja sovražnih skupin proti naši skupnosti, zlasti jih je razburil zahrbtni umor našega konzula Edvina Zdovca ,v Frankfurtu. Obravnavali so sodni proces zaradi zločinov v tržaški Rižarni in ugotovili, da je treba nuditi podporo našim oblastem pri zahtevah, da v inozemstvu strožje razkrinkujejo in kaznujejo pripadnike terorističnih naci-•fašističnih organizacij. Z zborovanja so poslali pismo našemu sekretarju za zunanje zadeve tov. Milošu Miniču, v katerem ostro obsojajo zločin v Frankfurtu in zahtevajo od pristojnih organov zvezne republike Nemčije, da čimprej odkrijejo in izročijo našim oblastem teroriste, ki so sodelovali pri tem zločinu, obenem pa poskrbijo za resnično učinkovito zaščito naših'državnih predstavnikov..
Še nadalje bomo podpirali težaven boj naših rojakov v Avstriji za osnovne nacionalne pravice in za izpolnitev obveznosti iz člena 7. državne pogodbe.
Člani osnovne organizacije ZZB NOV v Štorah in odbor te organizacije se dobro zavedajo svojih dolžnosti in prizadevno izpolnjujejo svoje naloge, ki so obsežne in odgovorne. Pri svojem delu zaslužijo vso podporo, pa tudi priznanje za dosežene uspehe.
Nasi sodelavci
JAKA OSET
»Bilo je enainštiridesetega leta. Otroško veselo smo pričakovali prihajajočo pomlad. Prav tiste dni so Nemci napadli Jugoslavijo in tako je okupator prišel tudi v Novo vas pri Šentjurju. Veselje v lepem spomladanskem času je spodrinil grenak okus, da smo okupirani, nič več svobodni. Bil sem še mlad, skoraj otrok. Zbralo se nas je nekaj in smo začeli zbirati odvrženo orožje starojugoslovanske vojske. Domači izdajalec je to zvedel in ostro zahteval, da mu ga izročimo. Kdo
se ne bi ustrašil. Nadel sem si odvrženi vojaški plašč, oprtal puško m jo mahnili po Novi vasi. Prispeli Nemci so presenečeno kričali »Halt«, in ker jih nisem razumel, sem v strahu začel bežati. Takrat so prvič, a ne zadnjič žvižgale svinčenke mimo mene. Cik cak bežoč sem jim ušel in se .skril v jarek. Rešila pa sta me soseda Ploštajner in naš bivši delovodja v livarni Spolenak, ki sta dopovedovala Nemcem, . da sem še otrok in sem jim hotel izročiti orožje.«
Tako mi pripoveduje povsem sivolasi sogovornik, strugar iz ob-delovalnice valjev tov. Jaka O-set. Vse na njem je sivo. Oči, neobrita brada in lasje. Otožni nasmeh, mirna govorica, ki velikokrat potegne prav po domače, da pričati, da je pred mano človek, ki je precej prestal, ki ve, kaj je življenje in ga zna ceniti.
. »Bilo nas je pet otrok revnih staršev. Oče bolehen, prav tako mati. Bili smo prepuščeni sami sebi, bili smo samorastniki. Med vojnim časom sem se začel učiti kovinarske stroke pri privatniku Smoleju v Šentjurju. Po vojni ki mi je pustila dovolj posledic sem nadaljeval tu, v železarni, kjer sem še danes.«
Prva dela so mu bila v valjarni, ' nato v mehanični delavnici. Z rajnkim Vukom sta kot prva začela na popravilih reparacij -skih stružnic, jih obnavljala in tudi montirala v takratni novi hali obdelovalnice valjev. Tu se je prekvalificiral in postal strugar. Danes, je eden najstarejših članov ožjega kolektiva, je skupino vod j a, cenjen in spoštovan delavec.
»Dobri stari stroji nam dajejo kruh. In še dolgo bodo obratovali, le previdni moramo biti, jih spoznati in negovati. V delavnici in v našem TOZD so dobri odnosi. Seveda pride do trenj, do različnih mnenj, kar je vsekakor prav, kajti tako se' tudi določeni problemi rešujejo in raz--čiščijo. Delavsko upravljanje me zanima je dobro in koristno.«
»So pa tudi pomanjkljivosti. Na sestankih obravnavamo, sklepamo, sejemo velikokrat take probleme, ki bi se dali hitreje, učinkovitejše rešiti. Sprejmemo sklepe, potem pa jih ne pravočasno ali sploh ne uresničimo. Sem mnenja, da je preveč govorjenja, preveč papirja, premalo vidnih rezultatov tistega, kar bi lahko naredili.»
Oseta veliko ljudi pozna. Je redoljuben, točen. Prav je, mi pravi, da so poostrili disciplino. Prav je, da ne more vsak kamor hoče in kdaj hoče. Ni pa prav, da niso poskrbeli parkirišča, tako kot bi morali. Kam s kolesi, mopedi? Z avta so mu že dvakrat pobrali, pokradli nekatere reči. Tudi poškodovali so mu ga že. Vsekakor ima Jaka Oset prav. Parkirišče naj bo ograjeno, da bo varno. In zato je pripravljen dati tudi kak dinar. |
»Zena je doma. Ima dovolj dela. -Otroci hodijo v šolo in so mi v ponos, dobro se učijo. Hčerki bosta kmalu končali, sin bo začel.«
Ko mi pripoyeduje ima z rokami mnogo, dela.- Opazujem ga, kako si jih ogleduje, mislim, da ž njimi po svoje ilustrira to, kar mi pove.
»Da med vojno so nas močno 'preganjali. Bili smo razbita družina. Danes se z brati in sestrama videvamo sicer po redko, a takrat prisrčno. Zdravje, no malo srce, malo revma. Pa kdo danes ne potoži. Po šihtu je dela doma, v idilični Novi vasi dovolj. Najraje se posvetim brajdi. Rad jo imam, jo negujem in opazujem kako mi rodi, kako mi vrača.«
Jaka, j e skromen. Izleti so redki. Šolanje otrok mu pobere denar.
Letos bo obhajal Abrahama. Lepa leta, ki jih je vesel, da jih je učakal, kajti • on s svojimi vrstniki so bili najbolj prizadeti pred, med in po vojni.
In, če Jaka Oset ne bi bil narejen iz najboljšega jekla, ne bi vzdržal tega, kar je; pretrpel. Prav je, da mu za bljižnji jubilej, srečanje z Abrahamom želimo vse lepo, sreče in ljubega zdravja.
IVAN MULEJ l
Na sodobnem Waldrich brusilnem stroju v obdelovalnici valjev Štore II, sedaj TOZD mehanske obdelave v novi, prostorni in svetli dvorani dela naš dragi sogovornik, tovariš Ivan Mulej.
Za pogovor se nisva' zmenila zato, da bi se pogovarjala o stroki, o vsakodnevnem delu, morebiti samo mimo grede, če bo že ravno beseda nanesla, na to, pač-pa o nečem splošnem, o tistem
našem ljubem vsakdajniku, o svojem življenju tu in doma.
Ivan je rojen štiriintridesetega leta v Vrbnem pri Šentjurju. Spomini na otroška leta, ki jih je doživljal pred vojno in leta 1941, ko so prišli Nemci so mu nepozabni.
»Ranjki oče je bil dober, skrben človek. Bilo nas je pet otrok, ki sta jih z materjo morala preživljati. Ob nekoč čisti Voglajni, kjer smo domovali je bilo dovolj dela, za nas otroke velikokrat preveč. V šolo sem hodil v Šentjur. Sicer daleč, pa vendar je bilo lepo. Ceste. niso bile nevarne kot danes, avtomobili so bili redki.«
Po opravljenem izpitu za KV strugarja se je zaposlil v železarni. Redki sb, ki ostanejo toliko let zvesti delovni organizaciji. Sicer ga je že pred leti mikalo, da bi presedlal, pa je le ostal.
«Kot strugar sem delal v mehanični delavnici in tudi v električni, kjer sem se dobro seznanil s specialnimi deli. Potem pa sem odšel v obdelovalnico, kjer sem delal na raznih stružnicah in ostal na brusilnem stroju.«
Ivan je mož manjše, vendar prijetne postave. Leta ga še niso načela,, mbrda se‘prvi znaki kažejo na redkejših laseh. Morda je za spoznanje postal okroglejši, kar je tudi znak zrelih moških let in vsekakor posledica dobrega današnjega standarda. Zgovorne oči mu med pogovorom živahno sledijo dogajanju okolice,
se ožijo in širijo, veliko povedo. Z zanimanjem sledi pogovoru, odgovore pa premelje, premisli. Prav zanimivo, vedno si popravlja kapo.
»Žena je v službi, otroka hodita v šolo. Doma se dobro počutim, oddahnem. Delo na vrtu in okrog hiše me veseli, me sprosti. Zelo rad potujem, gledam televizijo in čitam. Morje je za mene in družino nekaj obveznega. Tudi izleti, ture v gore so pri nas zelo redni.«
V začetku j?ogoyora sva se dogovorila, da o problemih v tovarni ne bova veliko govorila. In, ker je sam načel vprašanje o delavskem samoupravljanju, sem ga pustil, saj bi ga bilo škoda prekinjati, ko je začel z vnemo in z izkušnjami pripovedovati.
»Sem mnenja, da je informiranost dobra. Samoupravljanje zahteva veliko, veliko je treba prečitati, premisliti, preden kaj odločimo. Morda bi rekel, da naj bi bile informacije kratke, jedrnate in ne preveč učeno napisane ali podane. Večina nas je, ki si želi lepe domače, razumljive besede, razlage. S tujkami moramo nehati. Sem član komisije v našem TOZD za medsebojna razmerja v združenem delu. V obratu so dobri odnosi. Le nekaj moramo še narediti. Za umivanje rok ni tople vode. V obratu ni tekoče pitne vode. Aparat za gazirano vodo je že dalj časa v okvari. To so sicer malenkosti, ki se bodo morale urediti, kajti za dobro počutje zaposlenih je to velikega pomena.«
Kot otrok je med vojno preživel hude. čase. Velikokrat je pomagal partizanom preko mosta ob rojstni hiši.
»Do konca dni se bom spominjal, ko so partizani, med njimi tudi nekaj znancev, hoteli minirati vlak v Vrbnem. Sam sem to le opazoval, seveda od daleč. Vse je bilo pripravljeno, pa so se morali partizani umakniti, kajti pripeljal je oklopni vlak. Nemci so na slepo, zastrašujoče spustili nekaj rafalov in se odpeljali. Ponoči pa so partizani minirali tovorni vlak. Slika dveh vagonov o,d eksplozije na vpik postavljena kot piramida, mi ne bo zbrisana iz spomina. Nemo sta opozarjala okupatorja, da smo tu, da so tu naši ljudje, naši partizani, ki se bore za svojo zemljo za svoje ljudstvo.«
Mulej mnogo dela. Tudi nadure, če je potrebno. Sam pravi, da mu tovarna daje kruh in zato je skrben, delaven in pošten. In tako je tudi prav. Zaslužek je v redu. Na delo se vozi z mopedom, pa tudi z avtom.
»Le parkirni prostor je predaleč. Rad bi, da bi bilo parkirišče bliže, ograjeno in pod nadzorstvom. Seveda so to le tihe želje, katere bi bilo težko uresničiti.«
Prav ima. To so le tihe želje, kajti tudi Ivan je pristaš discipline in dosedanji nered je bil nemogoč ih močno kvaril ugled.
Ivan je optimist. Rad mu verjamem, da trezno in preudarno misli, da ve kaj in koliko zmore. In prav zato, ker je pošten in skromen je med sodelavci cenjen in priljubljen. Taki sodelavci so dobri in prijetni tovariši.
Nekatera ameriška kovinarska in metalurška podjetja so uvedla računalniško upravljanje in kontrolo toplotne obdelave materiala. Regulacijo , temperature, hitrosti ogrevanja in ohlajanja, atmosfero v peči in hitrost gibanja materiala v kontinuirnih pečeh kontrolirajo na centralni računalniški postaji, pri čemer je možno tudi avtomatsko reguliranje procesa. Poleg kvalitetnejše obdelave ima uporaba računalnika tudi več e-konomskih prednosti.
USPEHI VZPODBUJAJO ŠE K PRIZADEVNEJŠEMU DELU
, TVD Partizan-Kovinar štore je tudi v preteklem letu delovanja dosegel zadovoljive- uspehe in s .tem vidno, mesto med telesno-.vzgojnimi društvi. v celjski občini. Sodi še vedno med tista.društva, ki si .nenehno, prizadevajo, da bi dosegla še bolj. kakovostne premike, v. naši telesni kulturi.
,. Na. izrednem., obenem zboru
12.	marca -1. 1. so podrobno prikazali delovanje, društva, v. lanski sezoni po sekeijah. Iz poročil je razvidno, da . sta se.. sekciji za telesno - vzgo j o in. rekreacij o pridružili še odbojkarska sekcija in rekreacija odraslih. V, sedmih oddelkih imajo 159 vpisanih,, od cicibanovi,, pionirk,, pionirjev, odbojkarjev,., članic, do onih v oddelku otrok-stairši in v. .oddelku rekreacije. V. februarju je zelo uspela otroška maškarada, v maju nastop naj mlaj šib za Dan mladosti; ko je. bil zlasti toplo sprejet nastop oddelka otroci-staršr. ■Organizirali' so trim-akcije: peš na Svetino, s 'kolesom okoli Celja -(udeležba) in trim: tek na: stadionu na LipiV
Košarkarska sekcija šteje 70 -članov, od najmlajših do članov. -Že v. tretje so organizirali šolo ¡košarke za. mlade. Manjka jim -kadra za tekmovalno ekipo pionirjev. Pa vendar so se uvrstili -v republiški' polfinale. Člani so lani osvojili 2. mesto in tako dokazali, da še nekaj pomenijo. Saj -so tudi v srečanjih z ekipami I. -slovenske lige imeli veliko uspeha. Člansko ekipo šo lani pomladili in tako pričakujejo v letošnjem: letu še boljših uspehov.
Delo v nogometni sekciji od začetka lanskoletnega tekmovanja vidno-napreduje, kar je predvsem zasluga trenerja Danila, Sivke..-Zato- so se. tudi: lepo uvrstili -na. tekmovanjih. Zasedli: so 3. .mesto v podzvezi.-
Treba bo vključiti in vzgajati mlad kader, pionirje in mladince. -Veliko* pa je pomanjkanje vaditeljskega osebja; težko je prido--biti ljudi za to naporno delo.
Rokometna sekcija ima moško člansko ekipo in žensko člansko, oziroma mladinsko ekipo. Sekcija šteje 37 članov in članic. Dosegli so lepe uspehe in uvrstitev, čeprav so bili brez trenerja do jeseni. V: medobčinski ligi celjskega območja so članice, ženske ekipe zasedle 2. mesto. Obema .trenerjema gre priznanje za take uspehe. V letošnji sezoni bodo poslali, ljudi na. trenerske in sodniške tečaje.
Kegljači so zasedli v lanskem .letu. v drugi, ligi vzhodne skupine 2, mesto. V načrtu imajo dograditev četrte . steze na kegljišču na Lipi.. Tako -jim ne. bo treba hoditi na tekme na druga kegljišča, prav tako bodo odpadli treningi na drugih, kegljiščih. Ker j,e. ženska ekipa številčno oslabljena, jo bddo pomladili. V tej sekciji imajo tudi rekreacijski oddelek;, ki ga vodi tov. Franc Grubenšek.
..... Smučarska, sekcija, ima 15 vaditeljev, ker se delo te sekcije odvija v glavnem v .smuških tečajih za odrasle in otroke. Zadnji dve leti so neugodne snežne, razmere onemogočale, tečaje na .Svetini in pri Celjski koči. Ker so. letos prs-poz-no zvedeli za podaljšane šolske počitnice ob polletju, niso
izvedli že .pripravljenega, tečaja za.šoloobvezne, otroke. Člani, sekcije so se. udeležili obnovitvenega seminarja za učitelje in vaditelje smučanja 15. 2..pri Celjski koči. Tov. Tine. Veber in Dušan Srebotnjak pa sta vodila dva smučarska tečaja za odrasle, v januarju v Zakopanih na Poljskem, v februarju pa na Svetini. S pomočjo sekcije je bil izveden smučarski tečaj — šola v naravi ža 5. razrede pri osnovni šoli v Štorah. Vodili so ga "Tine Kroflič, Sonja Ocvirk ih Verner Kristan.
■ V novi izvršni odbor TVD Partizan a-Ko vinarja so bili izvoljeni: Ladislav Kaluže, Tone Galiif, Tone Mackovšek, Ivan Judež, Verner Kristan, Tone. Kelene, Jože -Pipinič; Martinr Korže, Tine. Veber.; ing. Mirko Dobršek, Frida .Lubej, Jože Sivka, Sonja Ocvirk, dr; Rudi..Škapin in Frane Zelič. V. .nadzornem: odboru so: Lidij a Kavka, .i.Eanika Urbajs in Jože Golob., V- disciplinski komisiji so: .Stane. Sntler, Rajko Markovič in. Emil Kranjc. V kadrovski komisiji sq:, Sonja Ocvirk,: Marjan Mackovšek in.: Ivan Judež. V komisiji za propagando so:. Stane Ocvirk, Sašo Pisanec in Rudolf Uršič.. V komisiji za nagrade, .in priznanja so: Franc. Zelič, Borko. Vrečko, Jože Vodeb, Tone Mackovšek in Rudi Uršič.
. Za predsednika društva je bil ponovno izvoljen tov. Tine Veber.
Društvo je in bo še.nadalje kar najbolje sodelovalo’ s’ šolami, kar je že dalo dobre rezultate. Organizacijske sposobnosti štorskih športnih in telesnovzgojnih delavcev so pritegnile vedno dosti športnikov, na tekmovanja; ker pa imajo, naši športni delavci
Obrambne
priprave
(Nadaljevanje z 11. strani)
če ne .omogoči zaposleni osebi, ki je. dolžna obiskovati pouk, da bi obiskovala ta pouk v času, ki. ga določa načrt, ali program pristojnega organa.
Z denarno kaznijo od 1.000 do
10.000	din ali z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek posameznik:
—-.. če se ne odzove pozivu, ali ne ravna po- odredbi pristojnega organa v zvezi z izvrševanjem obveznosti'služiti V civilni zaščiti ali še 'kako drugače izmika službi v Civilni zaščiti,
-	— qe se ne odzove pozivu ali se kako drugače izmika' pouku, ali'če* ne omogoči., članu .svoje .družine, ali komu drugemu, ki je od njega .odvisen, da-bi. obiskoval pouk-civilne, zaščite.
-	S . tem drugim nadaljevanjem .smo zaključili *z ob j avo nekaterih zakonskih, določil iz zakona o ljudski obrambi, ki opredeljujejo pravice in dolžnosti delovnih .ljudi in občanov v civilni zaščiti.
. ■Hkrati s, tem pa smo marsikateremu. delavcu v podjetju dali pojasnilo o, tem, ali je dolžan o-pravljati obveznosti, ki jih pred njega postavlja podjetje oziroma štab civilne zaščite Železarne štore.
tudi zelo dobre odnose do drugih športnih delavcev, bodo taka srečanja tudi v prihodnje vse pogostejša. Za svoje uspešno delovanje zaslužijo telesnovzgojni in športni delavci v Štorah vse priznanje. Vse* bolj, prilagojujejo program dela. v smislu spoznanj, da izhaja telesna.'kultura iz človekovih potreb in interesov in da tem potrebam, tudi služi, kar ima za. posledico, vedno Večjo korist telesne kulture, in- njene humane
.V.soboto, dne 10. 4. 197.6 je bilo v. Cel ju. v. organizaciji »Žične« iz Celja .prvenstvo slovenskih železarn- v šahu in namiznem tenisu. Naši tekmovalci so dosegli odlične ¡uspehe,' saj so osvojili, kar tri pokale. Rezultati teh dveh tekmovanj .kažejo,, da. je našim športnikom uspelo posegati po najvišjih mestih med slovenskimi, železarnami.
Prvič, odkar je. uvrščen šah v tekmovanje, med slovenskimi železarnami, je našim šahi stom uspelo osvojiti odlično drugo mesto ter. s terrj pokal. Uvrstitev 'ekip je bila naslednja: 1. Jesenice', 15 točk,. 2. Štore 13 točk,
3.	Ravne 12. točk, 4., Veriga 9,5
Člani košarkarske sekcije TVD Partizan — Kovinar Štore so v pretekli sezoni dosegli drugo* mesto v svojem razredu in si s tem priborili pravico za odigranje kvalifikacijske tekme za vstop v višji razred to je v vzhodno II. slovensko košarkarsko ligo.
Pravica do kvalifikacijske tekme je pred mlado ekipo štorskih •košarkarjev postavila nove naloge in nove obveznosti na treningih.
Res: temeljite priprave, naporni, treningi in notranja urejanja odnosov v ekipi in končno želja za* napredkom so kalila mlade, a zato vztea j ne košarkar j e.
Najtežji dan za ekipo je bil 10. april v Ptuju. Ta dan so odigrali -kvalifikacijsko tekmo s -košar--skim klubom iz Murske Sobote. Ta tekma je bila za ekipo Štore in privržence, košarke v, celjski občini velikega pomena.
Tekma je- bila v zelo lepi dvorani: v Ptuju, to je na nevtralnem terenu ter ob bučnem bodrenju privržencev obeh borečih se ekip. Takoj naj - povemp, da sp naši košarkarji imeli, močna podpora v zelo- discipliniranih privržencih košarke iz. Štor. Našim navijačem .gr.e-vse priznanje za športno in disciplinirano bodrenje. Takega navijanja se Veselimo in ga bomo v bodoče želeli še ,yeč.1
V tej težki' preizkušnji so naši košarkarji naleteli na težkega, borbenega in zelo dobrega nasprotnika.. Borba za. vsako, žogo, za ..vsak koš je. bila- na obeh straneh zagrizena v- čemer so naši bili učinkovitejši, zato so srečanje odločili ,v svojo korist z, rezultatom 79 : 72. S to zmago so si. priborili pravico 'nastopanja v II. vzhodni slovenski ligi.
Zasluge za tja. uspeh imajo vsi člani naše košarkarske sekcije, posebno pa naslednji igralci: Metličan Zvonko, kapetan ekipe,
vsebine, -saj se tu srečujeta individualni in družbeni interes. Poleg skrbi za zdravje, delovno in obrambno sposobnost mora telesna kultura postati tudi “način življenja in. oblika uveljavljanja osebnosti sodobnega človeka. Tega se zavedajo tudi člani in predvsem vodstvo TVD Partizana-Ko-vinarja iz Štor.
Pri nadaljnjih prizadevanjih v tej smeri'j im želimo še zadovoljive j ših uspehov.	R. U.
.točke in .5. Žična 5 -točk. V. naši ekipi sp nastopili: Karli Janežič, Štefan Arzenšek, Josip Čagalj, Tone Kumperger in Milan Mi-kula.
V	namiznem itenisu je ekipa Boris Gornik, Ivah.. Žumer in Franc Škoberne v skupini tekmovalcev .nad 35 let osvojila odlično drugo mesto.: Vrstni ted ekip je bil: 1. Jesenice, 2. Štore, 3- Ravne,: 4. Žična in 5. Veriga.
V	skupini tekmovalcev do* 35 let pa je ekipa Tone Franulič, Vlado Jerovšek in: Vinko Pajk zasedla tretje, mesto ter. s .tem tudi osvojila pokal. Vrstni red. ekip je bil naslednji: L Jesenice, 2. Ravne, 3. Štore, 4. Žična, 5. Veriga.
Plahuta Darko, Bule' Bojan, Jaz-binšek Miran, Klinar Gojko, Dju-ričič. Dušan, Planko Boris; Mac-košek Marjan — trener ekipe, Majerle Igor,. Zapušek Damjan in Šlatau Samo. Ekipo je na igrišču zelo uspešno vodil tov. Franulič Anton, mlajši.
Tekmovalcem in vodstvu za u-speh iskrene čestitke ter mnogo uspehov v- nadaljnjem tekmovanju.
Medobratno tekmovanje v šahu
V	začetku meseca aprila je bilo medobratno-ekipno tekmovanje v šahu. Udeležilo se ga je 36 šahi--stov v osmih ekipah. Ekipe so tekmovale v dveh skupinah v . predtekmovanju, kjer so se po rezultatih in medsebojnih srečanjih razvrstile takole:
V	prvi. skupini so dosegli- u-službenci 11 točk, mehanična 7 točk, valjarna II 4 točke in -ob-delovalnica 2 točki.
V	drugi skupini pa je bila prva elektrodelavnica z 9,5 ' točkami, sledijo* valjarna I .s 6 . točkami, OTK 4,5 točkami in. jeklarna s
4.	točkami.
Za končno uvrstitev so se pomerile ekipe na osnovi mest v svoji skupini. Medsebojna srečanja so se končala z naslednjimi rezultati: '
Jeklarna : obdelovalnica 2,5 : 2,5; Valjarna II : OTK 4 : 0; Valjarna I: mehanična 2,5 :2,5; in uslužbenci : elektrodelavnica 4 : 0.
Končni vrstni red pa je naslednji: 1. uslužbenci, 2. elektrodelavnica, 3. valjarna I, 4. mehanična delavnica, 5. valjarna II,
6.	OTK, 7. jeklarna in 8. obdelovalnica.
TRIJE POKALI V ŠTORE
USPEHI KOŠARKARJEV
KADROVSKE VESTI
V mesecu marcu so Bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Majdanac Rasim, NK delavec, Jenič Bojan, NK delavec, Stojnic Milorad, NK delavec, Marčen Mirkom NK delavec, Bevc Franc, NK delavec, vsi iz livarne II; Banj ac -Stoj any --NK delavec,, j eklar-na II; Garibovič Ismet, NK delavec; Mehmedagič Razim, NK delavec oba iz elektroplavža; Polšak Karl, grafični tehnik iz službe varstva pri delu; Rajher Anton, NK. delavec, Kaurin Vehmir, NK delavec, oba iz valjarne I; Pahner Anton, PK varilec, Ožek Marjan,: KV. pek, Devetak Marjan,, .K\r.strugar, vsi iz,mehanične' delavnice; Steinberger Zdenka, ekonomski tehnik iz ekonom-sko-organizacijskega sektorja; Krajnc Rudolf, KV avtomehanik iz energetskega obrata; j ; Horak Alojz, KV livar, Pilko Srečko, NK delavec, Živkovih SVetislav, NK delavec, Kornet Trpimiir,' NK delavec, Iballi Rizah, NK delavec,, Lezi | Rahman, NK delavec vsi iz; livarne I; Štor jak Zlatko, KV obratni elektrikar iz elektro-obrata; Pušnik Jožef, KV prodajalec,' iz skladišča prodaje; Pero Jožef, NK delavec, Vipovc Martin, NK delavec, oba iz valjarne IT;.
Iz JLA so se vrnili:
Podjavoršek Venčeslav,, KV elektromehanik iz elektroobrata; Ribič Franc, -NK delavec, ,livarna II; Kadenšek Janez, KV strojni kalupar iz livarne I; Vojsk Branislav, PK žerjavovodja iz jeklarne I; Kovar Jože,, KV strugar iz mehanične;. Veselinovič Milorad, NK delavec iz livarne II; Hostnik Rpbert, NK delavec iz valjarne I;. Inkret Bojan NK delavec iz obrata dvigal in transportnih naprav in Cene Drago, PK žerjavovodja iz valjarne II.
Vsem 'želimo prijetno počutje med nami!
Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije:
Vodišek Anton, NK delavec iz valjarne I; Plank Franc, PK žerjavovodja iz mehanične in Šipek Ferdinand, KV obratni elektrikar iz elektroobrata.
Samovoljno : so zapustili delovno organizacijo:
Iskrač Franc, -NK delavec iz jeklarne I; Kaihenšek Marcelo, KV ključavničar iz. mehanične; Pribil Franc, NK delavec iz eks-pedita; Karmuzel Karl, PK.vrtalec iz obdelovalnice litine; Stojnic Radenko, NK delavec iz livarne'II; Demaj Alit,. NK -delar-vec iz livarne I; Kutleski Osman,. NK delavec iz valjarne I; Hašpl
Oldrih, PK varilec iz mehanične, Urnalec Miroslav, KV. ključavničar iz mehanične, Doberšek Rudolf, KV valj avec profilov iz val-jarne II; Drame Janez, NK delavec iz valjarne I; Zidar Branko, PK strugar iz livarne II; Gabrič Marjan,. KV ključavničar iz - mehanične,. Harnaus Miran, strojni tehnik iz tovarne traktorjev v. izgradnji; Šneberger Miran, NK delavec iz prometa, Kryerin Nysret,-NK delavec iz livarne'I; Kajtna Zlatko, NK delavec iz e-lektroplavža; Lampret Mijo, NK delavec fiz livarne II; Horvat Mladen, NK delavec iz obdelo-valnicfe-valjev; Selmani Isa, NK delavec- iz elektroplavža; Pilko Srečko, NK delavec iz livarne I; Hažič Josip, plamenski rezalec iz valjarne I;; Leskovšek Stanislav, NK delavec iz; livarne I; Hotljani A dem, NK delavec iz livarne II.
V JLA so odšli:
Marzek Roman-, KV strojni ka-luper iz, livarne I; Sovič Rajko,, KV ključavničar iz mehanične, Volavšek Martin, KV avtoklepar iz mehanične, Bračko Janez, KV elektrikar iz elektroobrata, Arlič Marjan, .žerjavovodja iz livarne I; Dravinec Ivah, NK delavec iz livarne II; Grabler Danijel, KV ključavničar iz mehanične, Lorger Jožef, NK' delavec , iz livarne II in Kralj Viktor, KV vodovodni inštalater iz méhanicne.
Na novo življenjsko pot so sto-pili:
Maksimovič Mirko, livarna I; Gračner Ivan iz livarne II; Stor-jak Zlatko iz elektródélavnice; Zupanič Ivan, iz ' obdelovalnice valjev; Hebar Jože fo kemijskega laboratorija; Cmok Jože iz mehanične delavnice
Vsem želimo obilo družinske sreče! |
Naraščaj v. družini-so dobili;-
Drame Janez iz valjarne-1; Guček Karl iz valjarne I;. Peryanié;: Hilmija iz valjarne I; Šket Alojz iz jeklarne I; Pbhole Alojz iz valjarne II; Pangerl Miroslav, iz plavža; Savine Alojz iz valjarne II; Pavlovski Blagoje iz jeklarne II; Kovač Miran iž livarne: II;, Užmah Alojz iz OTK; Mlakar Jože;iz valjarne- II; Medič Milan iž jeklarne I; Lipovšek Drago iz jeklo Vleka; Kučiš. Mijo iz jeklarne- II in Drame Jože iz livarne I.
Vsem -iskreno čestitamo!
V mesecu; februarju in marcu so se -komisije za- kršitev delovnih obveznosti pri TOZD 114. panoge, TOZD 117. panoge in pri TOZD ViT» sestale trikrat in obravnavale 21 primerov ikršitev- delovnih ; obveznosti.
HUJŠE SO KRŠILI DELOVNO OBVEZNOST:
1.	ZDOLŠEK Jakob, elektro-plavž, dne 23. 2. 1976 malomar-
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD . Slovenske železarne ŽELE-ZARM: STORE S Izhaja enkrat mesečno — Uredniški - odbor f Graidišnik (Frido; Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl., ing., Ocvirk Stane ing,; Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan, — Odgovorni in glavni, urednik: Ocvirk Stane irig., pomočnil? urednikar Uršič Rudi Po mnenju republiškega,sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
nošt pri delu m javni opomin.
2.	KNEZ Mirko, jeklarna I, dne
19.	in- 22. 1. 11976 neupravičeno izostal z, dela — javni opomin;
3.	RABUZA Jože,, valjarna I, dne- 13. 2. 1976 žaljiv odnos do članov varnostne službe’;— javni-, opomin.
4.	HORVAT Mladen,, obdeL valjev, dne 3. in 4. 2. 1976 neupravičen izostanek z dela — javni opomin.
5.	GORIŠEK; Srečko, obdel. litine, dne-5. 12. 1975 neupravičen izostanek-r4-, javni opomin., ,
6.	MIFTARI Sadik, livarna II, dne 30. 1. 1976 neupravičen izostanek z dela — javni opomin.
7.	TURIN Jože, livarna II, dne 26. 1. in ,9. 2. 1976- neupravičeno izostal z dela — javni opomin.
8.	ČADEJ Stane, livarna II, dne 12. 1. 1976' neupravičeno izostal z dela r— javni opomin.
9.	DERVIŠEVIČ Ajiz, promet, ' dne 20., 26. in 27. T. 1976 neupravičeno izostal z dela — javni opomin.,
IN MEMORIAM
LI H VI h It AIII f;
Za posledicami prometne nesreče.je preminil v soboto 3. t. m. 75 letni upokojeni dolgoletni delavec v livarni valjev in pri odpremi valjev, tov. Ludvik Radič. V letih med obema vojnama je bil ,med prvimi člani Športnega kluba Štore, udejstvoval se je pri prosvetnem društvu »Bodočnost« v pevski sekciji, bil je delavski zaupnik v železarni. Po osvoboditvi je sodeloval pri prosvetnem društvu »Jože Potez«, pozneje pa pri DPD »Svoboda« in pri športnih društvih, pri . nogometu. Radič je spadal med prizadevne delavce,.in dobre tovariše, ki so radi prenašali svoje znanje in izkušnje na sodelavce; bil je družaben1. človek, dobrega značaja. Tudi ko je bil upokojen, se je društveno udejstvoval. Bil je tudi zvest krvodajalec.
Naključje je hotelo, da sta postala, žrtev, prometne nesreče oba z ženo in oba tudi umrla za posledicami te nesreče; , skupaj ju je pospremilo veliko število bivših sodelavcev, -prijateljev in znancev, na teharsko pokopališče v torek 6. aprila popoldne.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JAKOBA RAJHA upokojenca-- iz jeklarne se toplo - zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in s. cvetjem zasuli njegov prerani grob..
Posebna zahvala sindikalni organizaciji, upravi železarne, govorniku za poslovilne besede, godbi na pihala iz Šentjurja in vsem, ki ste z nami sočustvovali. Žalujoča žena, hčerke in sinovi z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega, dragega očeta, starega očeta-in moža
ANTONA GRAČNERJA ( upokojenca iz šamotame.; se iskreno zahvaljujemo: vsem prijateljem in .znancem, ki so nam izrekli sožalje ter ga posprer mili na zadnji poti in darovali vence. Posebno se zahvaljujemo godbi na pihala- Železarni Štore in pevcem iz Teharij.
žalujoči: hčerka Iva z družino, - hčerka Favla z možem, sin Vanč, žena Ančka in ostalo sorodstvo
SODELUJTE IN OBLIKUJTE Z NAMI NAŠE GLASILO
UREDNIŠKI ODBOR
ekaj naših, aktualnih...
Tako, naprava funkcionira, skrbi me samo, če se ji bo reklo »inovacija« ali »delovna dolžnost«.
Ne, ni zabušant, je član koordinacijske komisije za pripravo predloga prerangiranja po 27. seji.
Vidiš, Franci, kar dvakrat smo prizadeti mi gostinci: pred sedmo uro ne smemo točit alkohola, sedaj pa še med šibtom ne smete več k nam.
»Tako, jaz sem moje okolje že počistil, ti pa poberi koks, železo in drugo po tovarni, očisti obrate in dvorišča.«
»Stric, ali je res, da ste obljubili, da boste nam otrokom postavili lokomotivo na igrišče?«
»Mene že ne bodol Če ne smem v gostilno pa si prinesem s seboj.«
»Ja, ja... že Cankar je enkrat rekel: kakšne in koliko besed..,«
»Jaz sem svoje opravil, počistijo pa naj drugi.. .«
»Delavska kontrola me ne vidi, samozaščita se šele poraja, še lahko zadremljem ...«
»Ker ne smem avtomobila popravljati več v tovarni, se ga bom pa znebil.«
»Pa srečno, Francelj! Verjetno' mi bo v tovarni traktorjev boljše.«
Kaj pa vidva, sta spet Ves dan na sestankih presedela.
»Tudi Za vas, dragi šef, velja disciplinska okrožnica.«
»Kaj misliš, pa vsaj preberejo vše tisto kar napišejo?«