Posamezna številka stane 60 vinarjev«
Naročnina listu:
Celo leto . . K 50*— Pol leta . . .	„ 26-—
Četrt leta . .	„13*—
Zunaj Jugoslavije: Celo leto . . g 66.—
Posamezne številke
na štirih straneh 60 v.
Uredništvo i.upravništvo: Maribor, Koroška ulica it 5. — Telefon št 220.
neodvisen političen Ust za slovensko ljudstvo.
Inserat! all oznanila
se računajo po K ISO od enoredne petitvrstet pri večkratnih oznanilih — popust -—
„Straža“ izhaja v pori-del jek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo,
Z uredništvom se mor« govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
66. Številka.
Maribor, dne 21. jnnija 1920.
Letnik XDs
Slovensko ljudstvo!
Bavnokar je došla prevesela vest, da obišče Nj. Vis. naš regent Aleksander dne 29. junija dopoldne Maribor. Po tisoč letih suženjstva bodo Slovenci prvič pozdravili svojega kralja!
Slovenci! Pokažite, da znate eeniti ta velepomemben zgodovinski dogodek. Pridite vsi v Maribor, da se poklonimo svojemu vladaiju, da mu pokažemo svojo udanost in da mu obljubimo, da bomo vedno zvesto stali na najnevarnejši meji naše kraljevine kot neustrašeni in nepremagljivi stražarji.	; s' -
Torej dne 29. junija vsi v Maribor!
Podrobnejši spored objavimo pravočasno.
Naš princ regent prihajal
Naš princregent in prestolonaslednik prihaja o* foiskat Slovenijo, obišče tudi Štajersko in naš Maribor. Obisk se vrši v velevažnih dneh in z izvanredno slovesnostjo, spremljalo ga bo sedem ministrov in več drugih dostojanstvenikov, med njimi tudi generala Pliverič in Majster. 2e ta zunanji nastop pri’ èa, da ima potovanje večji pomen, kakor samo navadnega obiska.
Bližamo se volitvam v ustavodajni zbor, ki bo položil pravne temelje naši jedinstveni državi. To jedinstvo in solidarnost naj se izrazi že vnaprej s slovesnim vsprejemom skupnega vladarja.
Zunanji položaj zadobiva vedno bolj negotove obrise. Zmagovita ententa razpada, Amerika se je od legnila, Anglija stoji polna skrbi pred široko razširjeno mohamedansko vstajo, ki jo zadeva v osrčje njene moči. Francija gleda predse skrbi polno na nemško nevarnost v prihodnjosti, Italija je doživela sramoten poraz v Albaniji nudi sliko popolne razdvojenosti v notranjosti, nori in zločinski Jud d’Annunzio pa grabi z nesramno kretnjo dalje nesporno naše kraje. Novi italijanski ministrski predsednik Giolitti, znani prijatelj Nemcev je pa takoj ob svojem nastopu napram naši državi ubral glasove, ki so naravnost odurno razžaljivi. Na Nemškem, v Avstriji, na Ceš-* kem in na Poljskem imajo poleg drugih težav še težke ministrske krize. Izmed srednjeevropskih držav je
sedaj samo naša brez krize. Slavnostni sprejem našega vladarja bo pred celim svetom izrazita manifestacija, da smo v; temeljnih vprašanjih naše države vsi edini in zmožni, da Stojimo na lastnih nogah, ko se maje vse okrog nas.
Obisk bo zgodovinski dan prve vrste, pozor -nost celega sveta bo v teh dneh obrnjena, na naše pokrajine. Pokazati hočemo,, da se zavedamo pomena dneva in položaja, ter prirediti kolikor mogoče slovesen sprejem.
Dan njegovega prihoda^ bo za naš narod praznik svobode in zedinjenja; — bode simbol velikega dogodka, ki se je izvršil pred našimi/ očmi, katerega so napovedali, naši pesniki,'za katerega so se borili naši najboljši možje in naše značajne ljudske množice. V obisku našega prestolonaslednika bomo videli upodobljeno in vidno izraženo naše osvobojenje in zedinjenje in mnogo naših rodoljubov bo vzdihnilo tega dne s svetopisemskim izrekom:	„S hrepenenjem
sem želel videti dan, videl sem ga in sem bil vesel!“
Klanjamo,se našemu princregentu kot predsta-vitelju junaškega in nezlomnega jugoslovanskega naroda, ki je na svoji zemlji tisočštiristo let prenašal kruto usodo, a se nobenemu tiranu ni dal zatreti in je slednjič razbil vsacegai nasilnika, ki je položil roko nanj, —
klanjamo se naši težki, mračni preteklosti in lepši prihodnjosti, —
klanjamo se vsem neštevilnim junakom in bor-* cem, ki so se borili za našo lepšo bodočnost, vsem mučenikom in žrtvam, ki so padli v tisočletnih bojih, vsem voditeljem in boriteljem, ki so nam pripravljali lepšo bodočnost, —
klanjamo se lepi' domovini naši, oni, ki je že o-svobojena in oni, ki še čaka osvoboditve, našim goram in planinam, našemu morju in otokom, našim ra-* vninam in goricam, —
klanjamo se našemu ljudstvu, ki že tisoč štiristo let obdeluje to zemljo, jo moči s svojim znojem in krvjo, ter jo je posvetilo s svojim trpljenjem, —
ko se klanja naš narod svojemu, princu regentu, se klanja sebi samemu, svoji preteklosti in svoji bodočnosti, obhaja spominski dan’vseh trudov in naporov, ki so pripeljali do današnjega dne, vseh žr -tev, ki so bile potrebne, da smo dosegli najbolj vroče sanje naših hrepenenj.
To je veliki pomen današnjega dne!
Nam sovražni narodi so iznašli bajko, da Slovani niso državotvoren narod, češ, da. ne znajo ustanavljati in vzdrževati držav in da vsled tega morajo hlapčevati drugim. Mi Jugosloveni smo pokazali, da znamo vstanavljati države in jih vzdrževati in če so slednjič propadle naše države — srbska, hrvaška slovenska — niso po naši krivdi. A če tudi smo bili pod tujo sužnjostjo, vendar v velikem delu Jugošlo-venov ni izumrla zavest lastne državnosti, dajala je Hrvatom sil k nozlomnemu odporu tekom stoletja, bodrila je Srba v junaških bojih, dokler ni slednjič stn Vseh zatiralcev in zopet obnovil svoje samostojne države. Ustanovitev naše skupne države je najboljši dokaz naše državnosti in ker smo državotvoren narod, bomo znali državo tudi urediti in ohraniti-
Rodbina Karadjordjevičev je kot nobena druga sodelovala pri ustanovitvi naše države. Od časov, ko je Crni Jurij, ded našega sedanjega vladarja zbiral hajduke po srbski Sumadiji in snoval prvo srbsko narodno vstajo zoper Turke, pa do preloma fronte v Makedoniji, ki je odločil svetovno vojno, ni bilo no -benega važnega dogodka, nobenega koraka naprej v. našem osvobojenju, kjer ne bi bila sodelovala. Vsled tega je tako tesno zvezana z našo zgodovino, da za-moremo reči: „To je kost naše kosti in meso našega mesa!“
Prihod princa regenta v naše kraje je torej za nas simbolični dan, je naš narodni praznik, je ven-* Čenje naših naprav in utelešen sen našega hrepe * nenja.
' Mi se mu klan jamu,j ker On je naš, a mi sinu
njegovi !
LISTEK.
Brezalkoholne gostilne In brezalkoholne pijače,
IG o vor il 13. junija 1920 na občnem zboru „Svete vojske“ Dr. Jos. Somrek).
Vedno bolj in bolj prodira med nami prepriča -nje, da se nezmerno uživanje alkohola da omejiti in odpraviti le z brezalkoholnimi gostilnami. Znanosti nove dobe so dognale, da alkoholne pijače niso ne krepilne, ne redilne, ampak škodljive, To prepriča j nje je povzročilo v Združenih državah severne Amerike, da so zaprli vse gostilne, ki točijo alkoholne pijače.
Mi še šicer nismo tako napredni v naših pokrajinah, pa tudi pri nas je treba začeti premišljevati, ali bi ne bilo dobro, tudi pri naših gostilnah in kr -čmah marsikaj reformirati, predrugačiti, zboljšati iu popraviti.
Za svoje potrebno delo imamo v Svici posnemanja vreden vzgled. V Ziirichu je tamošnje gospejno društvo ustanovilo že 12 brezalkoholnih gostiln, ki se prav ugodno razvijajo in blagodejno delujejo. Kako bi tudi naše dobro ljudstvo bilo hvaležno takim' go -s pom, ki bi imelo tudi toliko požrtvovalnosti. Kar se že ni zgodilo, pa se še lahko.
V Züriehu je 1. 1894 komite mestnih dam prire-idil bazaij {tombolo) v ta namen, da bi se ustanovila
brezalkoholna gostilna. Misel ni bila slaba, dobile so
17.000	frankov. V tretjem letu so odprle že peto brezalkoholno gostilno. Premagati pa je bilo mnogo težav. Skoraj vse zasebne gostilne so bile takrat last kapitalističnih pivovarničnih podjetij.
Leta 1900 so sezidale ljudsko zdravilišče (Kurhaus) na bregu blizu Ziiricha, kjer so stanovanja za 60 gostov in 30 lastnih uslužbencev.
Leta 1911 je imelo društvi od 12 gostiln dnevnih dohodkov 5.833 frankov. Vsak dan se je povprečno pogostilo 11.000 oseb. Vse; gostilne so svetle, prijazne, odgovarjajo vsem zdravstvenim zahtevam. Sedem jih je že v lastnih društvenih bišahji Obiskujejo jih osebe vseh stanov, uradniki, duhovniki, trgovci, dijaki in dijakinje, delavci in umetniki, učitelji in u-čenci. Prihajajo celo otroci brez spremstva.
Odprejo se zjutraj ob pol 6. uri, da dobijo de * lavci pravočasno zajuterk. Pred vojsko je stala hrana o poldne 50, 70, 90, 1 K 20 vin. Gostje dobivajo dobro izbrano svežo hrano. Kar je na jedilnem listku, si vsakdo lahko naroči. Med 3,. in 5. uro popol dne se toči kava. Napitnine ni nobene, Časniki so na razpolago za vse verske in politične struje. Hotel na Züriehbergu ima ob nedeljah do 4000 gostov.
Uslužbenci so dobro plačani. Obleko imajo vsi enako, preprosto iz modrega platna. Vsi dobijo zavest, da sodelujejo na velikem socijalnom podjetju. Vsi morajo biti abstinenti.	'
Odkod pa dobiva gospejno društvo denar za tako velikanska podjetja. Prvo darilo jim je prinesla tombola, včasih dobijo darila po testamentih, pa tudi po drugih dobrotnikih. Naimejo si pa tudi posojila, ki jih obrestujejo in letno odplačujejo. Brezalkoholna
gostilna se mora sama vzdržati, ne sme kazati uboštva, da gostov ne odbija.:
Take gostilne so najvažnejši pomoček zoper pijančevanje in nujno potrebne za reformo današnjih krčem, ki mnogokrat vzgajajo zapravljivce in pijance. Ker v gostilni' mnogi iščejo razvedrila, družabnosti, zabave, jo v najblažjem pomenu najdejo le v brezalkoholni ohstilni. Vsaj je v treznem, poštenem življenju vir pravega veselja, vir spravljivosti in ljubezni do bližnjega. Alkoholizem pa rodi prepire, pretepe in poboje. Vsaj smo se o tem že sami prepričali.
Zato je v zmislu občnega ljudskega blagra, da država in občina po mestih in na deželi dasta brezplačno na razpolago primerne prostore za brezalko -liolne gostilne. Zakaj ta podjetja spadajo med občno koristne kulturne zavode, slično kakor javne knjižnice, cerkve in šole, če tudi ne v tako visoki meri'.
Kadar zidajo kako občinsko hišo, šolo, kapla -nijo, naj bi se skrbelo že v naprej za prostore, kjer, se ljudje lahko shajajo, da dobijo primerne pomočke: za izobrazbo, pa tudi telesno okrepčavo. Otroci, ki po šoli o poldne' ne morejo k obedu v domačo hišo, najdejo tamkaj potrebno pomoč.
Kdo naj je lastnik brezalkoholnih gostiln? Ako so last kakega društva, ima podjetje mnogo prednosti. Cene ostanejo bolj zmerne, ker nikdo ne išče iz pretirane sebičnosti prevelikega dobička. Nadzorstvo je bolj natančno. Za tako podjetje se zanima več ljudi iu jo podpira. / Z združenimi močmi se lahko tudi za uslužbence več stori, kakor je to v močeh posamez -nika.
Dalje prihodnjič.
Stran Si*
BaSBllA
—.....
žž, jima» jgao.
DMflMfkMim	«s&uafc nftSraS
vvwRH^Vlìrvs ■■■ 4Pw
Z -bolestjo poročajo naši listi, da bomo kmalu morali ,zaßi*aßU, Radgono. Med vzroki, da* sam jp. iz*
gubili, našteva ,.S1. N. tudi „kmetavzarstvo na naši strani“, češ* da: so oni velmožje, ki so z ententino komisijo občevali, samo s pestmi koreujaško tolkli po mizi. lies so se godile nerodnosti, ena izmed teh je bila, da je takratna vlada poslala v Radgono na zelo važno hiesto notoričnega alkoholika, ki je v svoji nepremišljenosti postavil na kocko celo apačko kotlino. „Tolčenj]? po inizi“ pa ima svojo zgodovino in je res vplivalo ga. usodo Radgone, a ne z naše strani. Radgona nam je bila prvotno prisojena, toda v zad -njih sejah vrhovnega sveta, ko se je šlo za spremembo prvotne pogodbe, so Italijani zahtevali za Avstrijo ne le Radgono, marveč tudi Maribor s celim okrožjem. Ko s tem niso uspeli, so zahtevali plebiscit za Maribor. Na to so Francozi pripomnili, če se že da plebiscit, se ne more dati za mesto samo, marveč tudi za sosedne okraje, ki imajo važne interese na Mariboru. V tem slučaju pa bi bil plebiscit nepotrebno razburjanje ljudstva, ker bi bila ogromna večina slovenska. Italijanski predlog je bil torej odklonjen. Na to je skočil Tittoni kvišku, začel rohneti, kriliti z rokami kakor pijanec, tolči ob mizo in zmerjati Francoze, da so pristranski. Angleški zastopnik Balfour je hotel pomiriti razburjenega Laha ter je predlagal: Pa dajmo Avstriji Radgono! Ne da bi pogledali na karto, kak geografski nestvor so s tem na-pravili, so slepo glasovali in, padla je Radgona, „Tolčenje po mizi“ ima torej tudi med diplomati uspehe.
Poleg tega je pa visokim gospodom zvenelo- po ušesih, da. Siovenej itak nn rollektirajo na Radgono.1 To trditev so jim nakričah v ušesa Nemci in sklicevali so se na slovenskega velmoža -- dr. Kukovca . Ta ,, afera se je vlekla kakor črna nit ves čas od po? l(®a do podpisa sai ntgermai uske pogodbe. Nemci trdijo, da je dr. Kukovec tik pred polomom v Gradcu izjavil, da Slovenci ne reflektiramo na Radgono, To* i' izjavo je sicer pozneje dr. K likoven pojasnil, dà je mislil le na aprovizaeijo. S tem je potrdil, da je ne-! aj takega vendar le rekel. Taka izjava je tudi glede aprovizacije bila zelo nepremišljena, zakaj kdor daje kruh, je tudi gospod v hiši. Naj bi bil kdo od i naše stranke podal kako tako izjavo! S kamenjem bi ga pobili!
Tudi Maribor je spravil dr.. Kukovec v skrajno nevarnost. „Govorniška griža“ je njegova navadna , bolezen;, če odpre.,usta, jih o.dpre na staiaj ur bese* 1 de gredo iz njega pred mislimi.. Kmalu po polomu je

dr. Kukovec v „Sl. N.“ priobčil'dolgovezni članek o Mariboru in tam je zapisa! tudi stavek,: Maribor je ' nemško mesto. To kost so pograbili Nemci in jo spra-\ iti v Parizu do ušes vrhovnega sveta. Se pozneje se je dr. Kamniker hvalil, kako dobro mu je došla ta izjava. Ni dosti manjkalo, pa bi nam bil dr. Kukovec s svojo nepremišljenostjo zaigral tudi Maribor. Res, kancelparagra! je potreben — za liberalne govornike in časnikarje. Radgona pa naj postavi spomenik dr. Kukovcu.
Miiuitnititt'amiiiuuiMMMSimiiiit
N e m š k » p o r ondil a j a v 1 j a j o. dhs je sestavil Febrenbaeft	-übA* i». aumrnsfeM
strank brez sooijatistov. Krog centra so se zbrali demokrati in ljudska stranka*. Večinski socijalisti sicer ne bodo zastopani v vladi, venda® jo bodo podpirali.
Cehoslo vaška.
V C e h o-s-l o v a äk i se vrtijo pogajanja za novo vladb.
LDU P r a g a, 18. junija.. Minister za zunanje I stvari dr. Benaš je na skupni soji odsekov za zunanje stvari obeh zbornic izjavil o tešinskem vpraša -nj«, da odločitev sploh še ni padla. Njegova* izvajanja so povzročila velik®, vznemirjenje.
Na praški češki te h n i k i je izbruh -nite stavka slušateljev kot protest proti natemi zasedanja profesorskih mest;
Poljska.
D r ž a?v n i p re ds e dn i k Pi Bsudsk i je poveril sestavo novega kabineta dosedanjemu ministrskemu predsedniku Skuiskemu.
Polj s k a v 1 a d a je baje ponudila sovjetski Rusiji mir že 9, junija! Rusija na ponudbo ni odgovorila, ampak začela ofenzivo ob Dnjepru:

Okrožnica Jugoslovanskega episkopata.
Jugoslovanski škofje, ki so od 18. do 19. aprila zborovali v Zagrebu, so poslali duhovnikom okrožnico. Poleg cerkvenih sredstev za versko in nrav no povzdigo ljudstva opozarjajo v njej zlasti na organizacijo naroda v. vsakovrstnih društvih na temelju katohških načel: v kulturnih {izobraževalnih), socijalnih in gospodarskih društvih, „Materializem ^reti veri, Cerkvi pa i socialnemu, ekonomskemu (gospodarskemu) in političnemu življenju in, to tudi v. naši državi. Mi moramo biti na vsakem polju teoretični in praktični predstavniki i duha spiritualizma. Pri tem se ne smemo bati nekaterih prememb v zu nanjih. in nebistvenih pojavih življenja toda, ako se nam hoče ta prememba naprtiti v ime materializem, nam ne preostaja drugega kakor proti Remu se boriti in delati istočasno v istem pravcu, toda edino na temelju Kristusovega nauka , in pod vodstvom svete Cerkve!
O katoliškem tisku pravi okrožnica: „iTjisk je velika moč v zlem in dobrem. Tisk je tudi sredstvo za krščanski nauk in za obrano vere in Cerkve ter za povzdigo krščanskega življenja. Knjige in časo pisi morejo, a dandanes morajo marsikje nadomeščati duhovnika in kateheta. Podpirati dober tisk, je dolžnost vsakega katoličana-“ Na Petrovo naj; bodo pridige in predavanja in darovi za dober tisk. „Prosimo vas, da smatrate to delo kot milijonsko delo!“
Slednjič govori okrožnica o cerkvenem premoženju in agrarni reformi: „Najprej je treba vedeti, da se velik del onega, kar poseduje cerkev in duhovščina, uporablja za človeško družbo,, za dobrodelne ustanove in za siromake, Hujskanje zoper cerkve-
no imetje izvira največkrat od one.strani, (židovstva, op. ur.) ki gre za tem, da zbere v svoje roke vso e-konomsko (gospodarsko) moč sveta in tako zagospo -danti celemu svetu, in , ki hoče s tem’. hujskanjem odvrniti pozornost od svojih neizmernih nabranih ka -pitalo v, od katerih uprav neznaten del hihitam od -pade za dobre namene in za reveže. Statistika bi tudi v naši državi mnogim' odprla oči.
Stem ne mislimo zatrjevati, da je neobhodno potrebno za cerkev in njene služabnike, da obdrži vse nepremičnine, katere so ji zakonito došle v posest, zlasti zdaj, ko je pomnožitev kmetijskega prebivalstva povzročilo, da nekateri ni maj o dosti zemjljje za obdelovanje, Raditega je jugoslovanski episkopat, preden je bila uradno obljubljena agrarna reforma, svojevoljno in sam brez kakega pritiska, izjavil na konferenci prvih dni decembra leta 1918, da je pri -pravljen dati siromašnejšim proti pravični odškodnini potrebni del svojih zemljišč. Od tega tudi danes ne odstopa. Toda, če nekateri mislijo, da naj agrarna reforma služi v osiromašenje Cerkve in njenih služabnikov, ter v obogatitev onih, ki niso potrebni, in posredno njihovih voditeljev in zaščitnikov, nam ne preostaja nič drugega, kot da to početje obsodimo v imenu Cerkve, v imenu pravičnosti, v imenu so cialnega reda, pa tudi v imenu vseh onih ustanov in siromakov, ki so dozdaj uživali od tega dobrote , seveda tudi v imenu koristi države,“ Škofje želijo, da se to vprašanje rešj po načelu pravičnosti in zdrave socialne politike in trdno upajo, da se bo našel pri meren način, da se to izvrši,:
politične vesti.
Jugoslavija.
Program regentovega potovanja po Hrvatski in Slovenki te končnovebavno določen . i'egeo ta bo spremlialo sedem ministrov, in več RO" siančev. Politični krogi so mnenja, da te ta regentov obisk velike važnosti glede naše znotranje in tudi zunanje politike napram Italiji, kjer je ravnokar nastopila nova vlada.
P r i zadnjih sete. h narodnega predstavništva so bile na dnevnem redu razne prošnje, vprašanja in odgovori na interpelacije poslancev. Vršile so se tudi podrobne debate o volilnem redu. Za. dobo regentovega potovanja po Hrvatski in Sloveniji bodo. odgođena seje narodnega predstavništva.
P o n o v e m volil n e m r e d n bi naj bila razdeljena Srbija v 29 volilnih okrožij, Bosna-Heree-govina v 6, Hrvatska, Slavonija in Medmurje v 8 , Slovenija s Prekmurjem v 2, Crnagora v 1, Bačka v 3, Banat v 3 in Dalmacija v 2. Na vladni predlog bi naj prišel na 30.000 prebiyalc.ev 1 poslanec.
Odbor za volilni zakon v Beogradu se je obširneje pečal z žensko volilno pravico . Glede ženske volilne pravic# je izrazil pred parla -mentom Protič svoje načelo v besedah: Pravica se da tistemu, ki se poteguje zanjo. Zato je dobilo sloven -sko ženstvo volilno pravico. V posebni debati o volilnem zakonu se je zavzete za žensko volilno pravico poslanec dr. Hohnjec, ki je ovrgel Protičeve, dr. Po-ličeve ih dr. Palečkove pomisleke proti ženski volilni pravici. Protiču je dokazoval dr. Hohnjec, da se pravica ne deli radi zahteve, ampak ker je ravno pra -vica. Povdarjal je tudi, da je potegnil gospodarski sistem ženo proč od ognjišča v javno življenje,»iz katerega ne bo moč več pregnati našega ženstva. Zenska volilna pravica bi bila tudi državna korist. Podelitev ženske volilne pravice pa. je tudi dolžnost zahvale za vse, kar je storilo naše ženstvo dobrega v dobi rojuo» Ur,. liobnje.?. se je l-sIstU na odločno sta-
lišče, da se podeli volilna pravica vsem jugoslovanskim ženam. Utis dr. Hohnječevega govora je bil ta, da je. Protič proukronil svoje mnenje o ženski volilni pravici v toliko, da bo treba celo zadevo še enkrat i temeljito proučiti in dognati, v kolikem obsegu se naj podeli volilna pravica ženstvu.
Pokrajinske Made se bodo najpoprej preosnovale za Bosno in Dalmacijo. Rekonstrukcija vlad v Zagrebu in v Ljubljani se bo izvršila po regentovem pevratku iz Hrvatske in Slovenije,
Italija.
D’Annunzi jevi arditi so povzročili v-pad v poslopje narodnega sveta na . Sušaku Ta vest je došla tudi že uradno na naše zunanje niinisirstvo.
V Alb a n i j i prede Italijanom s 1 a-b' a. Albanska, in italijanska poročila javljajo, da ta italijanski poraz v Albaniji ni nekaj vsakdanje ne -znatnega. Albanci, katerim poveljuje Mustafa paša , so nastopili v moči 9000 mož. Vstaši so polovili ita -lijanske posadke, ki so. bile raztresene po notranji Albaniji, zajele so 30 častnikov, nekaj stotin vojakov in precej topov. O italijanski posadki v Skadru ni še prav nič znanega. Pri .Valoni so zasedli Albanci prve utrdbe, iz katerih so se umaknili Italijani na morje. Italijani so odposlali proti Valoni in Skadru več težkih bojnih ladij, o katerih posegu v boj še ni nič ugotovljenega.
Novejša razkritja glede umora Esad paše vedno bolj potrjujejo, da je bil ta u-mor najet od Italije, ki je imela v Esad paši svojega odločnega protivnika. Morilec Albanec je prišel v Pariz z italijanskim potnim listom in z italijanskim denarjem.
G i o 1 i 11 i in njegov kabinet sta zaprisegla kralju. Giolitti je tudi potrdil načelnika o-srednjega urada za nove pokrajine Salatija, bivšega istrskega. deželnega odbornika v njegovem uradu in mu izjavil, da ostane tudi pod njegovim kabinetom dosedanja italijanska politika v zasedenem ozemlju u.eiz^usmenjeua.,- ....... ,, .p
Avstrija»
Avstrija bo razpustila n a r o d n dr skupščino in bo izvršila v jeseni volitve za postavo? daj n o zbornico. Za ta korak so se odločili socijalisti in krščanski socijalni. Po zakonu bi morali imeti mandati veljavo dve leti in bi nehali še le na dan , ko so bile volitve v naredno skupščino* Vsled spora med socijalisti in krščanskimi socijalni pa bo zaključil parlament svoje dete pred; časom;.
V ljudski dvorani na D u. naju* se je vršilo tipe 18. t. m. zborovanje trgovskih, transportnih in prometnih delavcev, ki so sklenili bojkot napram Madžarski, ki bo trajal toliko časa, dokler ne ponehajo madžarske grozovitosti, ne zagotovi osebna, prostost na Ogrskem in ne zajamči svoboda delavskega gibanja. Na zborovanju se je tudi govorilo a r izvajanju odredb bojkota proti Madžarski.
Rusija.
F i n s k o - ruska mirov n a konferenca se vrši v Jurjevcu, Finska vlada izjavlja, da sprejme predlog glede uvedbe pogajanj za premirje* ako se pogajanja ne bodo zavlekla. Rusija je spre -jtela ta predlog.	v
R u sko vojno poročilo poroča o neprestanem umikanju poljskih čet in o. vedno novih us pehih boljševiške armade.
Pnevne vesti.
Obrtniški izlet na Koroško, ki je bil prvotno določen za 27., 28. in 29, junija se mora preložiti zaradi regentovega obiska v Sloveniji. „Vseslovenski obrtniški tabor“ torej začasno odpade, ostane pa na našem programu do izvršitve. ; Priprave za ta veleva* žen obrtniški shod se vodijo naprej in se bo čas sho„ da pravočasno objavil.
Na občnih zborih Kmetijskih podružnic, ki se bodo vršili po 30, juniju in M bodo volili delegate za osrednji odbor v Ljubljani, bodo imeli volilno pra -vico samo tisti udje, ki so do 30. junija 1920 vplačali 10 K udnine. Občni zbori morajo biti vsaj 14 dnr poprej razglašeni v listu „Kmetovalec“,
V Braslovčah bo v nedeljo 27. junija ustanovitev ženskega odseka Kmetske zveze združeno z velikim zborovanjem naše stranke. Naj pridejo tudi so »
„Nova Doba“ postavlja pred članek „Kancel » paragraf“ kar tri črne križe, mi jih bomo pa po volitvah na politični grob JDSarjev. ('udno, tolikoletna izkušnja ved n ih porazov brez najmanjše pridobitve ni spametovala ljudi krog celjskega liberalno-advokats-kega glasila. Pred bojem polna usta krika in poguma, po volitvah pa vedno mački je solze, i n smrt celjskega. žurnalištičttega bobnanja. Črni križi in politi? čni kancelparagraf, to bo kolajna za dr. Kukovca in njegove sodruge.
Celjsko „Novo Dobo“ skrbi usoda „Straže“, ki je po Spindlerjevi „poetični prostosti“ zapletena v kar 30 pravd radi razžaljenja časti. Pustimo Kukovčeve-mu glasilu goljufivi up nad mečem pravice, saj bo -mo govorili po poroti. „Nova Doba“ je že znana kot preroška. Kasandra, katere prerokbe pa so ostale doslej, le začasna Uberalna farbarija. Torej gospod „poet“ Špindler, po poroti bo govorila „Straža“!
Porota. Pred mariborsko poroto se je dne 17. t. m. zagovarjala samska Eva Goričan, rojena leta 1892 na Kumenu, zaradi detomora, ker je svojega lastnega otroka dva dni po porodu dne 1. aprila t. L. med Smolnikom in Falo vrgla v Dravo. Detomorilka je bila obsojena na smrt.
Porotno sodišče v Mariboru je obsodilo pri porotni obravnavi 5 uzmovičev: Ivana Stern, Franca Germ. Jožefa Kasper, Augusta. Schmalz in Jožefa Kolarič Obtoženi so bdi: Stern, Kasper in Germ radi vloma v trgovino Gajšek v Mariboru; Stern in Kasper zaradi tatvine dveh koles; Stern, Kasper, Schmalz in Kolarič radi vloma pri urarju Fehren -bah. Obsojeni so bili:	Stern 7 let, Kasper 5 tet,
Germ 1 in četrt leta, Schmalz 2 Leti, Kolarič 2 in pol teta težke ječe. Skoda, katero so povzročili uzmoviči.

in ribollici je tila đo malega oo v piAmi» g»—
ita^r m xl&m* .ßröo^to j^|| v odmeri previsoke baa*»-
1	'tfUl>^oue rake in h«®3- Zmnipo-
glavarji brežiški : Koropec, dr. Rozina, dr. Stiker in
drugi so- v „Slovenskem Narodu“ zajavkali, češ, da ^ bdo neokusno ker je „straža“ poročate, o znani »vtofliobilni nesreči Brežičaaov, se takorekoč brila n«r°o Iifì-S1‘ròe, mesto da bi bila obžalovala žrtve avtomobdrte nezgode. Za danes vprašamo imenovane gospode samo to-le : Ali je bilo okusno, da ste se potem, ko ste se ìzkobaqali izpod avtomobila, obnašali kakor kaki divjaki? Iz duhovnika, kateri je bil poklican m prišel na kraj nesreče s sv. oljem, ker se mu je rekte da nekdo umira, se je gerent mestne občine dr. fetiker norčeval, ali je bilo to dostojno? Radi verjamemo, da je bil Soler trezen, toda zopet vprašamo, alt je bilo okusno, da je gerent dr. Stiker v objemu alkohola in v šali zakrival šoferju oči z ro -kama, vsled česar je prišlo do nesreče. Popivalo se je še tisto noč do poznega jutra drugega dne, ko so akademiki popraševali kmete po Bizeljskem, ako vedo kaj povedati o nesreči, katera se je zgodila prejšnji dan in ako niso morebiti kje v kaki grabi našli kako izgubljeno roko ali nogo, nakar jim je kmet zabrusil: „Ne, gospodje, nisem videl nobene izgubljene roke ali noge, pač pa sem videl več izgubljenih doktorskih glav!“ Vprašamo nadalje, ali je bilo tudi fd okusno, kako se je gerent dr. Stiker, preoblečen ;v žensko krilo, obnašal ? Ako bi pa ti gospodje želeli še kaj več pojasnil, mu lahko ustrežemo rade-volje.
Zaupnice — zadnja rešilna bilka. Po Brežicah jo solieitator odvetnika in gerenta dr. Stikerja pobiral te dni podpise za zaupnico dr. Stikerju, katero nameravajo poslati naravnost v Beograd. Znano je, da se dr. Stiker na zaupnice izborno razume, kajti že v lanskem letu, ko so postala tla pod nogami o-li raj nega glavarja Koropea vsled kupčij Koropec-dr. Stiker—-Rücker zelo vroča, je dal prav pridno nabirati podpise za zaupnico za Koropea, le da ga obdrži v Brežicah. .Toda, gospodje, vse to vam ne bo prav nič pomagalo, kajti Avgijev hlev se bo končno moral očistiti. Javen škandal pa je in ostane: Naši patentirani brežiški narodnjaki so se bratili z najve-ejimi nemškutarji, dali na stotisoče zaslužka Nemcu Riickerju —■ seveda ne brez lastne koristi, domačine Slovence so pa odrivali!
Mestni občinski svet v Ljubljani je dovolil za sprejem regenta Aleksandra 100.000 K. Pri isti seji čestita občinski svet k 80-letnici g.| Petra Grasellija, nekdanjega župana, kf še vedno vodi užitninski zakup, Kako bo neki častital < 80-letnemu očetu njegov sinko, še vedno staroavstrijski vitezi in jugoslovan ski I. državni pravdnifc v Mariboru,, g. Mirko? rAli ho tudi g. vitezu Mirku na starost zasigurana kaka mitnica kot postranski zaslužek? Upamo, da do takrat ne bo več mitnic v Jugoslaviji.,
Mesto vinarskega inštruktorja,. Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani razpisuje mesto drž. vinarskega inštruktorja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Službeni pogoji so razvidni iz razpisa v „II-radnem listu“. Prošnje :je vložiti do Sl, julija t. 1. pri imenovanem poverjeništvu.
Carina na izvoz sadja znižana. Finančno ministrstvo je znižalo carino za izvoz svežega sadja na 2 dinarja, prepovedalo je izvoz hrastovih dog, dovolilo izvoz hmelja in do konca junija tega leta izvoz ječmena.
Cene v Beogradu. Cene za živila v Beogradu padajo, padajo tudi cene za vse druge predmete, vsled česar še blaga le malo pokupi oziroma popra* da, ker vse pričakuje Še nadaljnega padanja cen. Cena za. sladkor je padla od 82 na 12 dinarjev za kilogram. Cena za mast je padla od 15 na 10 dinarjev za kilogram in cena za mleko je padla od 2% dinarja na % dinarja.
Shoda izdeluje lokomotive. LĐTJ Praga, 18. junija. Plzenjske Skodove tvornice so urejene za graditev do 250 lokomotiv na leto.
Politični katekizem. Tajništvo Slov. ljudske stranke je izdalo knjižico pod gornjim naslovom. En izvod stane 6 K s poštnino vred. Naroča se v tajništvu SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Najbolje je, če pošljete denar naprej po poštni nakaznici in na odrezek zapišete, koliko izvodov „Političnega katekizma“ naročate. Knjižica je pravi domači učitelj za vsakega našega pristaša. Ta katekizem ne sme manjkati v prav nobeni naši hiši. Krajevne odbore Slovenske kmetske zveze prosimo, da takoj skupno naročijo to velezanimivo brošurico in jo spravijo med ljudi.
Vsaka Slovenka naj naroči kn|ižico: „’AB se ženska res nima pravice vtikati v politiko?“ Obravnavajo se najaktualnejša politična vprašanja, ki zadevajo v prvi vrsti mater in ženo. Naroča se pri •Krekovi prosveti“ v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Stane po pošti 2 kroni 80 vin,, pri skupnih naročilih od 10 do 50 izvodov 10 odstotkov popustit, od 50 izvodov dalje 15 odstotkov.
Borza. LDU Dunaj, 18.junija. Devize: Amsterdam 5875, Berolin 420, Curiti 2790, Kristijanija 2700, Kopenhagen 2500, Stockholm 3225; valute: nemške marke 416, rumunski leji 810, bolgarski levi 280, švi-earski franki 2765, francoski franki 1175, italijanske lire 900, angleški funti 600, ameriški dolarji 148, in eaeski rublji 220; kurzi v prostem prometu: Zagreb 186—198; Budimpešta, plačilo v denarju poštne lira- 1 milnice • 87—99, plačilo v žigosanih kronah 87—99; ; fraga 348-870, Varšava in Krakov v poljskih mar- ; kah 90-102. čelioslovaški pettisočaki in manjši ban- ;
kovci 348 -370, navi dinarji *36-775. - LDU Praga,
18. junija. Devize: Beograd 209.75, Dunaj 27.75. Va* lute: jugoslovanski dinarji 206.25, avstrijske krone
26.75.
mariborske vesti.
Regent Aleksander pride v Maribor.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo je naznanil prihod Njegovega Kraljevskega Visočanstva v Ljubljano in v Maribor s sledečimi besedami:
„Na osvobojena slovenska tla stopa po stoletji li robstva vladar, ki ga je klical narod sam.
Vem, da mi ni potrebno z besedami izražati globokih čuvstev in drhtenja naših sre, ki bodo v zanosu utripala tiste dni, ko bó Njegovo Kr. Viso-čanstvo prestolonaslednik, našega naroda sin. prebiva! sredi med nami.
Slovenija bo storila vse, da najslovesnejše in najprisrčnejše pozdravi svojéga junaškega in najvišjega sina.“
Njegovo Kr. Visočanstvo prestolonaslednik bo dne 29. junija t. 1. obiskal tudi Maribor- .
Meščani! Sprejmimo dostojno svojega vladarja! Pokažimo, da vemo ceniti to visoko odlikovanje! Pričakujem, da ne bo hiše, ki ne bi ta dan razobe sila narodnih in državnih zastav, ki ne bi okrasila svojih oken.
Cas je kratek. Vsi na delo, da bo sprejem veličasten !
Vladni komisar mesta Maribor:
Dr. Josip Leskovar s. r.
Žensko društvo ima v sredo ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma I občni zbor. Ker se vrši tudi pomenek zaradi sprejema prestolonaslednika, vabi k obilni udeležbi odbor.
Bencin. Okrajno glavarstvo je kupio eno Ci sterno bencina., Lastniki mlatilnic in drugih poljedelskih strojev, se pozivajo, da si* pravočasno preskrbo potrebno množino bencina. Razdelitev bencina se je poverila petrolejski družbi v Mariboru, Slovenska litica.
Seja prehranjevalnega odseka za orlovski tabor v Mariboru se vrši v; torek ob 8. uri zvečer v pisarni orlovskega tabora,
Blede nabave novih državnih zastav ob priliki poseta regenta Aleksandra v Mwlboru opozarjamo občinstvo, da ima trgovec Worsehe V Gosposki ulici zaloge blaga za zastave na prodaj in sicer 1 meter 80 kron.
Vsenemee dr. Orosel — socialdemokrat. Mariborski vsenemški advokat je pred kratkem podpisal pristopnico soeialdemokraške stranke v Mariboru.
Mariborski Sokol izjavlja v „Delavcu“, da ne bo odgovarjal na naše očitke radi pobratimstva Sokolov z Nemci pri sokolski plesni prireditvi v Narodnem domu. Seve, saj je prisiljen v tako izjavo , ker bi bil vsak tozadeven zagovor Sokolov iz Mari -bora — laž. Kar je res, na čemur so se spodtikali ‘Sokoli sami, tega tudi starosta — advokat ne bo uta-
jil.	Pričakujemo pa, da v drugič tudi Sokoli ne bodo več plesali po Narodnem domu v družbi Nemcev. Rjo sokolske narodnosti je treba čistit,i tudi v obmejnem Mariboru.
Čedne razmere. V vsakem mestu so hišni gospodarji primorani, izdati svojim strankam hišni red, ki mora biti nabit pri vhodu v vsako hišo na vidnem mestu. Ta red vsebuje razne predpise, ki se morajo strinjati s policijskim redom. Pri nas v Mariboru pa očividno tega ni treba. Tu sme delati vsakdo, kar le hoče. N. pr.: Preproge se smejo stepati pri nas od
5.	ure zjutraj do požno v noč, kaj se kdo za to bri -ga, da večina ljudi ob istem času še počiva. Seveda se stepa in razbija na mostovžih, kljub temu, da ima vsaka hiša nalašč zato na dvorišču stojalo. Drva se sme sekati v kuhinjah tudi že od 5. ure zjutraj naprej. Na cesto se sme stepati vso posteljnino in cunje za. prah, a to ob vseh dnevnih časih, brez ozira, je-li ulica prazna in ali so pasanti na njej. Seveda ne vidi in ne sliši naša slavna policija nič o tem, kakor je tudi že odpravila prestopek kaljenja nočnega miru! Tableau! No, v gorski vasi ne morejo vladati tako krasne razmere, kot v mestu, ki naj zavzema drugo mesto v Sloveniji. Torej, slavni činitelji: Dobro jutro! Zdramite se že enkrat iz vašega večnega spanja !
Strane milo se glasite, si je včeraj marsikdo
mislil, ko je prišel v mestni park, položil svoj obolns v podobi papirnate kronice ter zaman čakal na napovedani koncert. Na vstopnicah si pa čital „Davčni urad Maribor“. Ali ni za koncerte v parku pri mestnem magistratu nekak fond na razpolago iz katerega se plačajo godbeniki ? Tako vsaj govorijo po mestu zlobni jeziki in se čudijo, da pobira „Olepševalno društvo“ za nevršeče se koncerte vstopnino. In v kaki zvezi je „Davčni urad“ z „Olepševalnim društvom“? Prosimo pojasnila !
V delavnici južne železnice v Mariboru je konfiscirala naša policija plakate slovenske in nemške vsebine, v katerih je najpodlejša hujskanja proti Jugoslaviji v prid Avstrije glede koroškega plebiscita.
...	.•	'	.."JI".. JAM ...
Raznašalctt Éh plaiatev Mihaela Obmana je pobeli* poii.snila med štiri stene, da bo delal tamkaj za Avstrijo. Ta slučaj nam je zopet dokaz, da je ravno delavnica južne železnice v Mariboru izhodišče in pribežališče vseli protidržavnih rovarij. Komunistični kotel delavnice južne železnice so sicer po zadnjem štrajku osnažili nekoliko, ali vse preveč na zunaj, glavna, državi res nevarna brozga se še vedno prekuhava ravno v tej delavnici. .V te prostore se zateče vsak privandrani komunist ali protidržavni hujskač iz Avstrije. Kako dolgo še bo negovala državna oblast to narodno efijaltsko in protidržavno gnezdo komunistične internacijonale ?
* Carinama v Mariboru naznanja, da se počen-ši s 1. julijem more izvršiti zacarinanje blaga samo po „Oblastveno carinski posredovalnici“ in sicer na posebni tiskovini, takozvani prijavni deklaraciji.
Deška in dekliška šola. na Zrinjskem trgu priredi v soboto 26. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma konoert. Na dnevnem redu; so pevske točke s spromljevanjem orkestra,, harmonija in klavirja in deklamacije, Ves spored ima ime „Potovanje po domo -vini“, ih bo gotovo nudil občinstvu mnogo užitka. Prosimo vsa, društva, da ne bi ta dan prir e: ata drugi!) koncertov.
Na ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru je vpisovanje, oziroma sprejemni izpit za 1. let-* nik šolskega leta 1920-21 dne 30, junija. Istočasno so skušnje za posamezne razrede meščanske šole.
Nevarna igrača. Trije fantički, Jožef Burudor-fer, Franc Vudler in Jožef Debelak iz Maribora so dobili nekje nabasano vojaško patrono ter jo začeli v Kolodvorski ulici iz radovednosti razbijati s kame -nora. Patrona je razpočila ter vse tri ranila. Burn -dorfer j a je ranila t na nogah in mu odnesla konce palca, Vudler j a so' drobci opraskali na nogah, Debelak je pa bil* ranjen v palec desne noge. Starši pazite na otroke!
Kozel za vrtnarja. V skladišču mariborskega južnega kolodvora so se že delj časa dogajale tatvine na brzovoznem blagu, ne da bi bilo možno zasačiti uzmoviče. Sedaj se je posrečilo policiji prijeti vodjo teh tatvin v osebi skladiščnega mojstra Ivana Cetin. Zaprli so njega in njegove pridne pomagače.
Pretkani tatovi. V mariborsko trgovino s čevlji Ane Traun je bil poslan deček s lističem, da se na, v nelci važni zadevi takoj poda v glavno tobačno zalogo na Glavnem trgu. Zviti tički so za hip, ko ni bjio nikogar v trgovini, vlomili v, prodajalno ter odnesli 700 K. Ker se jim je ta pretveza posrečila, *o bodo prav gbtovo še večkrat ponovili.
Vlom. V noči od četrtka na petek so neznani zlikovci vlomili v trgovino Mlinariča v Studencih pri Mariboru ter odnesli različnega blaga v vrednosti več tisoč kron. Vlomili so še tuđi v dve drugi hiši, toda dosti niso mogli odnesti. V naših Studencih sta komunizem in boljševizem v bujni rasti!
Trgovci, ki so dobili od gremija trgovcev dò stavljene polh v svrho izpolnitve svojega osebja m ta še niso oddali, opozarjamo, da te v teku 3 dneh oddajo pri gremiju.
Ormož. Davčno okrajno oblastvo v Ptuju vprašamo, če so oni, ki naznanjajo oblastvu vojne dobičkarje, prijavili tudi sebe kot take in plačujejo davek na vojne dobičke? Pri nas je tak vojni dobičkar med vojno za svoje „Lieferungen“ pođkupaval železniške uradnike s 500 K, danes pa tišči druge za ovratnik, in je ovaja davčni oblasti, sam pa ne plačuje niti 1 vinarja vojnega davka. Ali ni to zločin na naši državi ? Zato je nujno potrebno, da oblast poišče vojne dobičkarje, ki skrivajo svoje premoženje.
i. slovanski orlovski tabor v Mariboru.
Taborske izkaznice za I. sl o v e h* s ki orlovski tabor je izgotovila Jugoslovan » ska tiskarna v Ljubljani v lični žepni obliki. Osnutek: za sliko na naslovni strani je napravil akademik g. Kos. Slika predstavlja Orla-telovadca, ki gleda s križem v roki k nebu. Taborske izkaznice so troje vrst: rumene po 10 K za aktivno sodelujoče (Orli in Orlice, dijaki, pevci, igralci), roza po 10 K za ude -ležence iz mariborske okolice in zelene po 20 K za udeležence sploh. Izkaznica bo veljavna ie tista, ki bo nosila pečat Osrednjega pripravljalnega odbora, posestniki rumenih izkaznic morajo pa imeti poleg teh še izkaznico svoje organizacije.
Stanovanja v Mariboru. Mariborski hotelirji in gostilničarji so dali za orlovski tabor vse svoje sobe na razpolago Osrednjemu pripravljalnemu odboru, ki bo edin razpolagal s hotelskimi sobami. Cene ne bodo pretirane. Naročila sprejema le samo Osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani. Tudi mnogo zasebnikov je radevolje odstopilo svoje sobe. Kdor se prijavi do 5. julija, se mu zasigura popolnoma stanovanje. Prijave sprejema Osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani.
C e h. o s 1 o v a k i na orlovskem taboru v Maribor u. Na Cehoslovaškem vlada največje zanimanje za orlovski tabor. Cehoslovaki pridejo s posebnim vlakom. Največ udeležencev bo članov Cehoslovaške orlovske zveze in Venkovske kmetske omladine. Z organizacijami pridejo tudi njihovi voditelji prof. Sranek, Zamsach in dr! Z.urek. Potovalni stroški za Cehoslovake so neizmerno veliki, že samo potni listi stanejo 300 K. Cehoslovaki doprinesejo veliko žrtev, da pridejo vzlio temu v takem številu. In mi naj bi ostali doma?.
Za prodati :
1 12 letna kobila (dober ein-apaner),
1 4 letna kobila ca rejo,
1 1 letna kobila ca rejo in 1 polnokrven Vatah (Fuchs) 16 in pol pesti visok, 4 letni izvrsten Traber.
Ponudbe ozir. vprašanja na
Olivno olje, najftneje lit. £ 88 Bučno olje, pristno „	„ 84
Imorilni špirit . . . „	„ 38
Sladkor v kockah (Würfel) breg karte. Pšenična moka po dnevni ceni kakor tudi vsakovrstno Špecerijsko blago pri-
547	pOrOČa	602
JLeopold
Maribor, Koroška cesta IG
advokat w SMJLIW, otvorU je svojo odvetniško pisarno v kJEOGkmv, knjaz Mikajta Venae 93a, II. sprat. : : : m
Posestvo
poslopij in 2 do 6 oralov travnika v bližini Maribora se išče od dobre družine v najem sa takoj ali pa za mesec september. Fo-nudbe pod „posestvo“ na upravo lista.	486
Svarilo !
Društvo hišnih posestnikov
za Maribor in okolico priredi občni zbor in sicer dne 27. junija t. 1; ob pol 10. uri predpoldan v Gambrinovi dvorani.	60S
Fant L!?..
Vojaški trg št. 8 pri „Adamič' Mariboru.	'
Svarim vsakogar, ki bi raznašal neresnične vesti o moji osebi, oziroma me snmil nepoštenih dejanj, ker bi sicer z vsakim obrekovalcem sodnijsko obračunal. Kdor pa svojo trditev dokaže, temn izplačam takoj 5000 kron.
Vojteh MEren«
W2~^7	Oplotnica.
Sprejmem 2 hlapca
k boljšim konjem. — Upoštevajo se le pridni trezni in pošteni delavci. — Dobra hrana in plača. V slučaju sprejema se potni stroški v Ljubljano povrnejo. Zglasiti ge jev veletrgovini Fran DERENDA, Ljubljana, Emonska cesta -8. 491

Slavnemu občinstvu naznanjam, da se je preselila trgovina Rotovški trg št. 8
(prejšnja mestna prodajalna)
Podpisani smo gospoda Josipa Ple-pel ca, župnika pri Sv. Emi, ovadili kn. šk. ordinarijatu, da je on eno zadrnžnico iz Marijine družbe imenoval, da je vdovica po odišlem vrlem kaplanu Rakunu, in to celo sprižnice. K temu nas je zapeljal g. kaplan Jože Pretnar.
Mi priznamo, da je ta ovadba popolnoma neutemeljena in krivična, obžaljujemo svoje dejanje,
Ìrosimo gosp. žnpnika za odpuščanje, se mn zavaljujemo, da je odstopil od nadaljnjega sodnega postopanja proti nam in dovoljujemo, da se ta izjava na naše stroške objavi v „Slovenskem Gospodarju“, v „Straži“ in „Kmetijskem listu“. Vse stroške se zavežeme plačati nerazdelno.
'j ŠMARJE pri JELŠAH, 15. junija 1920.
Martin Canžek, 1. r. \ Terezija Drofenik, 1. r.
Marija Mlinarič, 1. r.
546	Ema Kolenc, 1. r.	498
Antonija Stiplošek, 1. r.
Ljudmila Mešiček 1. r.
skoro nov, 6 sedežev, 32—40 HP, en agregat,
.	30 Inči, se po ceni proda. Več pove J
ìtoL op.	<ém
LJUBLJANA, Rimsia cesta 11.
(preje trgovina QUANDEST.) Moj trnd bode tudi za naprej preskrbeti svoje odjemalce vedno s svežim in najboljšim blagom po najnižjih cenah
ter iste z vsem zadovoljiti.
Odličnim spoštovanjem	501
JAKOB PREAC, trgovec
Preselitev trgovine I
S 1. julijem otvorim svojo odvetniško pisarno v MARIBORU, Aleksandrova . * . cesta štev. 18, L nadstropje. • .
djc. -A-lojzij Juvan
587	ečlvetniJK.	492
Odvetnik Or. Josip heskovar
naznanja, da je svojo pisarno 1	»	Premestil
v Sodno ulico Št. M2, X nadstr.
MAMI BOH, junija 1920,
Bedni občni zbor dne 31. mafnika 1920je sklenil zvišali delniško glavnico od O na IO milijonov kron ter pooblastit upravni svet izdali 10.900 komadov novih delnic po £ 400'— nominale pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem sc zagotovi opcijska pravica na ta naèin, da pt'lpadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu ML Too—.
Za izvrševanje opcijske pravice $e treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
9. Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu ML *»©•- novim delničarjem.
3.	JDelniee partipieirajo na čistem dobičku banke od M. julija 1990.
4.	kur zn i dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnem u zakladu. &. kupnino’je prPprijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo «•/. obresti do
3o. junija 1990.
O. Prijave se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino t? Času
od 4. do vštevšega 30. junija 1920.
9. kodelitevldelnic si pridrži upravni svet.	492-444
svet Mariborske	e ,