186. Min. i umom. i sredo. 12. ntuta 1908. XH leto. laOaja vsak dan avečer iarscmii osdslje Id araonlka trn velja po »oiti prejcman aa a vati a ogiaha delale aa vae leto 25 K, aa pol leta 13 K, aa ćetrt leta 6 K 50 h, ca en mesec 2 K 30 h. Za L|raMftajso t pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, aa pol leta 12 K, aa četrt kata 0 K, aa to raastt 3 Ki Kdor hodi aam ponj, plača aa vsa leto 22 K, aa pol lata U K, aa četrt leta 6 K 50 b, aa en mesec 1 K 90 h. — Za M—aeHs celo Isto 28 K. Za vsoldrnge delale in Amerika •ti« lato SO K. g- Na naročbo brao istodobne vpaMjajva naročnine se ne oaira. — Za T—ff-"r ae plačuje od petorostopna pettt-vrete po 14 k, če ae oonanila tiska enkrat, po 12 h, če se tlaka dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat ~^"DopUi naj sa iavoli franko vati. — Rskspiai se aa vračajo. — liaialilia ko osoaiaHiia |a v Knaflovu allcak tt. 9. — Upravntttvn naj sa blagovolilo polUjsti naročnine, reklamacije, oananila^L J. administrativne stvari. Grodmlirva talafn it M. Pnaaaaua številke po 10 II Upravniatva tolelon it 85. Klerikalni Študentje. Znano je, da je na Goriškem najmanj klerikalnih študentov. To dejstvo so spoznali klerikalca sami in iroriški nadškof dr. Sede j sam priznava v okrožnici na duhovnike goriške škofije: »In res oni, ki so s prepričanjem in srcem naši, so v veliki — manjšini.« Ko so preštevali klerikalci svoje vrste, so s strahom zapazili, da nimajo voditeljskega naraščaja, da je med njimi mnogo pre-priprostega ljudstva, malo pa inteligence. Spravili so se na dijake — srednješolce. Prirejali so ž njimi tajne sestanke, plačevali jim pijačo na izletih, povabili jih na kako kokoš in jih na ta način preparirali za »Danico« in »Zarjo«. Med visokošolci so imeli klerikalci reci in piši: celih l»et somišljenikov na celem Goriškem. Da se to število pomnoži, treba seveda pričeti s srednješolsko mladino. Z raznimi sredstvi so delovali in pridobili so si nekaj omahljivcev. Vrste klerikalnih visokošolcev so se ojačile za par oseb in zato bo moral biti shod »katoliških« študentov v Gorici. Za goriške klerikalne dijake-akademike, (h katerim se seveda ne sme prištevati teologov, ker niso akademiki), bi zadostovala mala okrogla mizica, okoli katere bi sedeli vsi in zborovali. Ker bi se pa utegnil kdo smejati takemu zborovanju, so povabili vse »katoliške« študente iz vseh ♦slovenskih dežel, iz Hrvaškega, češkega in Poljskega. V takem številu se bo zamoglo opaziti peščico goriških klerikalnih študentov le v slučaju, da bi zavzemali ti le mesto predsednika, podpredsednika in zapisnikarja pri zborovanju na odru. Na 21. in 22. dan avgusta, ko bodo imeli »katoliški« dijaki svoje zborovanje v Gorici, bodo torej kranjski in drugorodni klerikalni dijaki reševali čast goriških klerikalcev in že sedaj beremo v duhu pompozno poročilo v »Slovencu« z dne 24. avgusta o tem študentovskem zborovanju. »Tudi na Goriškem so se otresli visokošolci liberalnega terorizma, zbrali so se v mogočno falango in sovražnike je strah pred to veliko četo. Na zborovanju se je zbralo 200 goriških študentov, ki so se navdušeno ogrevali za svoje krščanske ideale ter si prisegali, da hočejo vse svoje sile uporabiti in žrtvovati za dobrobit našega priprostega ljudstva na Goriškem, ki tava še v liberalni temi in kateremu je tako potreba luči itd.« Prav izvrstna misel je bila, da priredi tudi akademično ferialno društvo »Adrija« isti dan svoj izvanredni občni zbor, da se bo zamoglo LISTEK. M ljubi ten. Že dva tedna nisem doprinesel nobenega hudodelstva; zato so me po dovršeni prvi šoli poslali starši k bo-Rati gorenjski teti Kristini na počitnice. Teta Kristina je bila sitna in Pusta stara devica. Njen obraz je bil podoben žalostno zamišljeni kozi. Zmeraj jo je vse bolelo, enomer je javkala, da je bolna. Pripravljala se je že deset let na smrt in valila tajin-stveno jajce svojega testamenta. Okoli nje se je smukalo vse polno lačne žlahte. Vsi so se ji sladkali in klanjali in ji ministrirali; skrivaj pa so šlatali, če ji že res kaj slabe je bi je žila. _______ Med vso to sebično drhaljo je bila edina izjema nečakinja in moja sestrična Milka. Bila je kakih osem let starejša od mene in prav imenitna punca. Še sladkeje kakor vsiljiva žlahta ^ je sukljal okoli tete gospod Artur Piepsl. Nikomur ni bil ta možic tako Podoben kakor slabo ponarejeni opici. Stanoval je v tetini hiši in se ji prešteti tudi vrste protiklerikalnih dijakov, ki bodo notabene vsi iz Goriške. Naj le delujejo klerikalci kolikor hočejo in kolikor morejo, tega so že sedaj lahko gotovi, da rodi njihova akcija le tem večjo reakcijo in da je na Goriškem v vsakem stanu in v vsakem kraju dovolj faktorjev, ki bodo skrbeli ne mogoče za to, da ne vzrastejo klerikalna drevesa do nebes, ampak za to, da ne dobe ugodnih tal za svoje korenine. Rauchova gonja za Srbi na Hrvaškem. Zagreb, 11. avgusta. Kakor vse kaže, je pridobil ban Rauch za svojo gonjo proti Srbom tudi madžarsko in avstrij. vlado, kajti ta ve-leizdajska komedija zavzema čimda-lje večjo obliko. Najbolje na celi stvari pa je, da so fantastičnega ovaduha Nastiča tudi zaprli v Zagrebu, ker so našli v njegovem stanovanju mnogo kompromitujočega gradiva. To aretovanje pa je najbrže nova Rauchova spletka, kajti Nastić je vendar rešitelj Raueha in njegove vlade. Ban se res neusmiljeno maščuje Srbom, ker niso hoteli biti opora njegove vlade. Po celi deželi so Srbi pod policijskim nadzorstvom ter jih tudi vlačijo v zapore; tako so v Du-bici zaprli več uglednih meščanov, med njimi župana Ervačanina in mestnega sodnika Vasica. Baje so že pripravljeni dekreti, s katerimi se odstavi in spravi v preiskavo cela vrsta srbskih uradnikov. Ta brezvestna gonja se vsakomur studi, edino Frankovci triumfirajo ter pomagajo Rauchu opravljati vohunske posle. Rauchova gonja se gabi celo Madžarom, ki so vendar mojstri v preganjanju in zatiranju drugih narodnosti. Tako piše »Pesti Naplo«, da ima gonja proti Srbom na Hrvaškem močno politično ozadje. Velikosrbska propaganda nima z zapiranjem Srbov na Hrvaškem najbrže ničesar opraviti. Cela stvar je banu Rauchu zelo dobrodošla, da more poseči po nasilstvih. Ogrska vlada mu tam pomaga morda bona fide, ker se ministrski predsednik skjicnje na varstvo interesov monarhije. S tem pa dr. \Vekerle le opravičuje svojo ]>o-1 iti ko na zgoraj. To je najfrivolnej-ša igra, ki se je sploh kdaj igrala. S tem se strasti in sovraštvo slovanskih narodov proti Madžarom le podžiga in stopim je. Zaradi fantastičnih sanjarij posamičnih rapsodističnih mož se ne sme zanetiti plamen po celi Hrvaški. Budimpešta, 11. avgusta. Minister pL Josipovieh je imel z mi- znal tako prilizniti, da je smel upati na roko uboge Milke, ki pa je bila zamaknjena v mladega pravnika. Že drugi dan sem se naveličal zoprne vloge pridnega angela. Na-kradel sem trdih, še zelenih orehov in jih izza podstrehe metal na mimoidoče, kateri mi niso bili po godu. Najhuje sem bombardiral cilinder gospoda Piepsla. Ubil sem tudi par oken in naredil mnogo nepričakovane zgage. Teta Kristina pa je natančno zabeležila vse moje pregrehe. Posebno piko sem imel na požrešno žlahto, ki je mučila Milko in mene. Nekega popoldne sem zlezel bos čez vrtno ograjo k sosedovim. Tam je prijazen dimnikar nekaj popravljal v dimniku. Hitro sem porabil ugodno priložnost in sem se namazal po obrazu, vratu, nogah in rokah s sajami. Dimnikar mi je rekel, da tako lepega zamorčka še ni bilo na Gorenjskem! Dobro zamazan sem se skrivaj splazil v hladno obednico. Tam je bilo že vse pripravljeno za popoldansko kofedro. Skril sem se za bele gar-dine ob oknu. Kmalu so prišli tetini ministranti. Bile so večinoma moje stare sestrične, vsaka s kupom razvajenih kričavih otrok. Milke in tete ni bilo. »Danes je naša stara maškara že zopet črno oblečena!« je dejala pr- nistrskim predsednikom daljšo konferenco zaradi velikosrbskega gibanja na Hrvaškem. V isti namen pričakujejo danes ali jutri tudi bana Raueha, ki sporoči ministrskemu predsedniku, da se je dosedaj njegova taktika proti velikosrbski propagandi dobro obnesla. Ustava za Bosno in Hercegovino« Budimpešta, 11. avgusta. V bodočem delegacijskem zasedanju se bo razpravljalo tudi o razmerah v Bosni in Hercegovini. Nekateri ogrski delegat je nameravajo dokazati, da je z ozirom na preobrat na Turškem dosedanji vladni zistem v Bosni in Hercegovini nezdriljiv. Zahtevali bodo, naj se odpravi vojaška uprava ter se naj da deželi taka ustava, ki bo zagotavljala prebivalstvu nekako samoupravo. V političnih krogih pa zatrjujejo, da bo vlada preprečila to debato s tem, da bo iže poprej sama ugodila takih željam ogrskih politikov. Skupno finančno ministrstvo je baje že pred mnogimi meseci, tedaj dokaj preti preobratom na Turškem, izdelalo načrt ustave za Bosno ter ga poslalo z obširno spomenico obema vladama. Dogodki na Turškem bodo brezdvomno pripomogli k temu, da se obravnave o tem načrtu pospešijo ter doženejo vsaj do začetka prihodnjega delegacijskega zasedanja. Nemške državne finance. B e r o 1 i n , 11. avgusta. V prvem četrtletju tekočega leta je imela država 56 milijonov mark manj dohodkov, kakor je bilo proračunjeno. Tako slabo se je obnesla reforma, indirektnih davkov. Ako se bo tudi v ostalih treh kvartalih primanjkljaj držal na tej višini, pride država v jako neprijeten položaj. Primanjkljaj pa je tudi zelo slabo spričevalo za finančnega ministra in ves njegov računski aparat. Sestanek med angleškim kraljem in nemškim cesarjem. B c r o 1 i n , 11. avgusta. Danes dopoldne se je pripeljal angleški kralj s svojim spremstvom v Cron-berg, kjer ga je že pričakoval nemški cesar s princi in princezinjo He-sensko. Pozdrav obeh vladarjev je bil ceremonijalno ljubezniv. Sestanek nima političnega ozadja, ker vladarja nimata v spremstvu mero-dajnih državnikov. Kralj Edvard se je le odzval opetovanim vabilom nemškega cesarja na prijateljski sestanek, da more cesar Viljem na zu- va. »TJ, ta naša teta! Toliko je že stara, pa je še zmeraj tako neumna!« »Pa res!« je pritegnila druga. »Trdno je preverjena, da se je njen častilec, tisti lajtnant, res ustrelil zaradi nje.« »U, pa jo zebe!« je hitela prva. »Zaradi dolgov se je.« »Ne,« je trdila tretja. »Defravdi-ral je.« »U, ta stara gos!« Tedaj pa sem skočil nenadoma izza gardin sredi mednje. Oh, kako so se prestrašile nedolžnega zamorčka! Prevrnile so mizo, krožniki, skledice in kozarci so padali na tla. Lep kup čepinj je bilo tukaj videti! Sestrične so kričale in javkale, otroci so cvilili, jaz pa sem skakal kakor mlad satan po sobi! Prestrašene so se gnetle pri vratih, jaz pa med njimi, da so bile hkratu njih bele obleke vse marogaste. Prekmalu je prisopihala teta Kristina in moja veseloigra je bila pri kraju. Sajasta žlahta pa je vpila nad mano in me tožila teti. In vsaka pritožba je imela refren: »U. ta Žiga! Spodite ga nazaj v Ljubljano! U ta falot!« »Žiga, Žiga!« mi je zažugala teta, ko je videla omarogane sorodnike in žalostne razvaline na tleh. »To si zapišem! Skoda, da hodiš že v prvo gimnazijo —« naj demonstrirati z dobrimi odnoša-ji z Anglijo. Dogodki na Turškem. Sultan za slogo in napredek. Carigrad, 11. avgusta Kakor poroča »Ikdam«, je sultan izjavil: »Ves narod tvori odbor za slogo in napredek. Jaz sem predsednik. Delajmo od danes naprej skupno za srečno obnovitev domovine.« Sultan — Mladoturek. Sultan se hoče na vse načine prikupiti mladoturskemu odboru, ker mu je znano, kako mogočen vpliv ima mladoturška ideja na prebivalstvo. Pri zadnjem selamliku je nosil sultan mladoturški znak ter je obenem zapovedal, da so si tudi vsi pri tej paradi navzoči vojaki morali pripeti take znamenje. Deputaciji inlado-turškega odbora iz Soluna je predlagal sultan, naj ga izvolijo za predsednika, češ, da je najstarejši Mladoturek. Častniki ostentativno ne nosijo nikakih redov več, temuč le mladoturški znak, to je rdeče - belo pentljo. Saniranje financ. Turška vlada bo od novega parlamenta najprej zahtevala, da ji dovoli najeti večje posojilo za izplača-nje zaostalih plač uradnikom in častnikom. Nadalje hoče vlada prihraniti velike vsote na ta način, da odpusti nepotrebne uradnike, ki se še potikajo po ministrstvih. Obenem pokliče vlada inozemske finančne in druge strokovnjake, ki naj pomagajo vzdigniti zemeljske zaklade. Odkar je izbruhnila revolucija, je oto-manska banka že posodila vladi 3,900.000 kron. Novi volilni zakon. Novi volilni zakon se je razdelil vsem upravnim oblastim. Volitve bodo indirektne. Vsakih 500 ali vsaj 250 volilcev odpošlje po enega volilnega moža.^ Volilni okraji se krijejo z mejami sandžakov. Na 50.000 moških prebivalcev pride en poslanec. Manjši sandžaki smejo odposlati svojega poslanca, ako imajo vsaj 25.000 moških prebivalcev. Sandžaki, ki imajo 75.000 do 125.000 moških prebivalcev dobe dva poslanca, 125.000 do 175.000 tri in do 220.000 štiri poslance. Aktivno volilno pravico ima vsak moški državljan, ki je 25 let star, ter sploh plača kake davke. Tudi aktivni vojaki imajo volilno pravico. Poslanec mora biti 30 let star. Mladoturška vlada. Mladoturški odbor nadaljuje z odstavljanjem in imenovanjem višjih uradnikov. Odbor je organiziral patrule, ki zabranjujejo manifestacije pred sultanovo palačo. Po deželi »Prosim, v drugo!« Teta je menda hotela kihniti, tako je raztegnila obraz; pa ni bilo nič. Zapela je samo skozi nos: »Mhm!« Jaz pa se nisem dal kar tako ugnati v kozji rog in sem ji povedal vse, kar so govorile prej o njej in o tistem lajtnantu. Teta je hotela zopet kihniti, pa se ji ni posrečilo. Rekla je samo »Mhm!« Jaz pa sem šel zamorčka prat. V moji odsotnosti se je menda šele razvil najlepši vihar. Teta Kristina je zapodila vso obrekljivo in dediščine lačno žlahto od hiše. Ostala sva le Milka in jaz. »Žiga,« mi je rekla teta, ko sem se vrnil lepo umit, »mera tvojih hudobij je polna! Pisala bom papanu, da pride pote!« Ob teh besedah me je izpreletel mraz, dasi smo živeli v vročih pasjih dneh. Videl sem že jeznega papana s palico pred sabo. Oh, in s sabo sem imel same tenke poletenske hlačice! Poparjen sem se splazil na vrt. »Eh,« sem si mislil, »tepen bom tako ali tako! Alea est iacta. Zakaj ne bi še gospodu Piepslu naredil nekoliko zgage!« Gospod Piepsl je stanoval v prvem nadstropju. Okno na vrt je bilo odprto. Pri sosedu sem izmaknil lestvico in po njej srečno splezal v Piep-slovo sobo. Komaj sem bil notri, že skrbi odbor za navdušenje in za prirejanje svobodomiselnih slavnosti. Funkcionarje stare vlade odbor povsod nadzoruje. Bivši komisar v Sofiji, Nedžfle paša Melhame, se je hotel odtegniti nadzorovanju v lastni hiši ter je hotel pobegniti v avrstro-ogr-sko poslaništvo, kjer pa so ga odklonili, nakar ga je prijela policija ter peljala v ječo. Melhame je bil poprej načelnik vladnih vohunov ter se je lani mudil v neki tajni misiji pet mesecev v Parizu, kjer je v tem času zapravil tri milijone državnega denarja. — Nekdanji visoki dostojanstvenik Mehemed Cerekes paša si je končal življenje, ker je uvidel, da ne uteče mladoturskemu odboru zaradi svojih velikih grehov. — V Smirni so Mladoturki odstavili polkovnika Fuada in stotnika Refika; ko sta prišla nato v Carigrad, ju je prebivalstvo psovalo, kamenjalo ter ju končno na gnojnem vozu peljalo v policijsko ministrstvo. Belgrad, 11. avgusta. Z bol-gasko-turške meje je prišla vest o resnih bojih med bolgarskim in turškim vojaštvom, pri katerem je bilo 12 turških vojakov ubitih. Baje so Bolgari prvi začeli streljati iz svoje čuvajnice Ormova na turški čuvajnici Kurlikule in Civteinaja. Med Te-miztepe in Čičtepe so Turki baje ubili 11 Bolgarov, nakar so bolgarski vojaki začeli streljati na turško vojaštvo, ki je prišlo dogodek pre-iskavat. Carigrad, 11. avgusta. Turško časopisje se bavi z dogodki na bolgarsko-turški meji. Tudi ministri so se o tej stvari izrekli. Veliki vezir je rekel, ako Bolgarska ne da povoda, je Turčija ne bo napadala. Minister zunanjih del je izjavil, da se širi vest, da Bolgarska sklicuje svoje rezerviste. Turška vlada bo te vesti strogo kontrolirala ter takoj odredila vse potrebno. Minister notranjih del je rekel, da turška politika sicer ni agresivna, toda ako bo napadena, bo znala Turčija prav energično odgovoriti. Za Bolgare bi bila agresivna politika samoumor. Vendar je treba sedanji dogodek smatrati za navadno mejno afero. — Tudi ministrski svet se je bavi] z dogodkom ter čaka sedaj na odgovor turškega komisarja v Sofiji. Kaj bo s Kreto? »Serventi Funun« piše glede Krete, da Grška ne bo imela več namena, priklopiti si Krete, ker je s turško ustavo tudi to vprašanje urejeno. Članek zahteva, naj tudi Krečani pošljejo svoje poslance v turški parlament ter upa, da bodo velesile to prizadevanje Turčije olajšale. je zarožljal ključ; jaz pa naglo pod posteljo. Piepsl je sedel za mizo in jel nekaj pisati. Kar ga je nekdo zdola j na ulici poklical. Odšel je in zaklenil za sabo. Neutegoma sem skočil izpod postelje, vzel Piepslovo pismo in se podvizal zopet skozi okno. Srečno sem shranil tudi lestvo pri sosedu. Med fižolom skrit sem bral Piepslov list: »Ljubi brat! Srečen slučaj je od-podil nevarno žlahto. Milka mi je obljubljena in dobi vse po starem krokodilu. Da bi bila le že neumna kamela tam, kjer muh ni. V kratkem kaj več. Tvoj Artur.« Tako nekako je pisal Piepsl. Pismo sem nesel takoj Milki. Ne vem, kako je bilo to — kar naenkrat se je vrnila k meni in klicala: »Žigs, ti si me rešil! Žiga, kako sem srečna!« Teta me ni zatožila papanu. Gospod Piepsl je izginil kakor kafra in Milka je — čez nekaj let — dobila svojega izvoljenca. Moja preljuba teta pa še vedno živi in ima vso žlahto za norca. Vsak mesec jo prosim na posodo. In teta mi pumpa vsak mesec. Bog ji daj doseči Metuzalemova leta! Rado Murnik. Nemiri v Perziji. London, 11. avgusta. V Teb-risu še vedno divja revolucija. Včeraj se je ves dan streljalo. Sultanove čete so bombardirale tisti del mesta, kjer stanujejo revolucionarji, z granatami. Proti večeru so zadoneli celo topovi. — Šah je izdal razglas, ki je prebivalstvo znova razkačil. Z razglasom se je namreč sklicanje parlamenta odgodilo na nedoločen čas. S tem je takorekoč ustava suspendirana. Šah je že povabil k sebi na posvetovanje 330 najhujših reakcionar-jev, iz katerih sestavi nekak posvetovalni odbor, da zastopa parlament in ministrski svet. Iz temnih kotov. Prijazna in simpatična je Ljubljana, vsa svetla je in kamor pogleda oko, zazre zelenje, travnike, vrtove in drevorede. Majhno mesto je še, a dolgo ne bo več; postalo bo veliko mesto. 40.000 prebivalcev že ima, a ker so Šiška, Vič in Vodinat v resnici le ljubljanska predmestja, ker gravi-tujejo po vseh svojih interesih v Ljubljano, že lahko rečemo, da ima naše stolno mesto 50.000 prebivalcev. Ljubljana je še majhno mesto in tudi malomestno je življenje. A tudi to malo mesto ima že svoje temne kote in v tem malomestnem življenju se primerjajo pojavi, ki pričajo, da se nekako paralelno z zunanjim, z očividnim razvojem mesta preininja-jo socialne razmere in to v dobrem in v slabem. Ljubljana je na potu, da postane veliko mesto in stara stvar je, da imajo velika mesta svoje jako temne strani. Čim več je kje luči, tem več je tamkaj tudi teme. V malih mestih se prebivalstvo razlikuje prav malo, na kmetih nič, v mestih pa se deli prebivalstvo na različne socialne plasti in kolikor večje je mesto, toliko bolj je prebivalstvo socialno diferencirano. Najnižje socialne plasti prebivalstva zanimajo sociologe v prvi vrsti. Ponekod vladajo v teh plasteh razmere, ki so vprav grozne. A tisti fenomeni, ki se pojavljajo v resnično velikih mestih, se opazujejo tudi drugod, seveda v milejši obliki, in celo v Ljubljani. Koder prebiva mnogo ljudi sti-snenih na majhen prostor, takih ljudi, ki niso imeli prave vzgoje, ki niso hodili dosti v šolo, ki žive v ubo-štvu ali celo trpe pomanjkanje, tam se vedno pokaže resničnost starodavne primere, da eno gnilo jabolko okuži celo polico zdravili jabolk. Zdravnik in sociolog imata podobne naloge: prvi preiskuje zdravstvene razmere, drugi socialne. Pri nas mislijo ljudje največkrat, da obsega pojem socialnega vprašanja samo izboljšanje ekonomičnih razmer posamičnih skupin. Tako mislijo dostikrat tudi tisti, ki so v največji meri interesirani na socialnem vprašanju. Če se podraži pijača, so takoj pripravljeni iti na boj, nič ne pomislijo, da ima podraženje pijače ne le slabe posledice, nego tudi dobre. Slaba posledica je, da se zvišajo konsu-mentom izdatki, dobra pa, da se omeji pijančevanje. V naslednjih vrstah hočem na podlagi zanesljivih informacij ter lastnih raziskovanj posvetiti v nekatere temne kote ljubljanskega življenja, oziroma življenja v ljubljanskih predmestjih. Navedel bom le dejstva, suha dejstva. Ne bom teh dejstev ne tolmačil ne izvajal iz njih zaključkov, ker hočem podati samo m (Spisal F. Mrak) (Dslje.) Četvero oči je z največjo napetostjo motrilo gospo Katarino in barona Herberta, ko sta se drug drugemu poklonila. Berta je predstavila barona svoji vzgojiteljici. Z največjo pozornostjo je opazovala oba in ravno tako Ada. Toda niti najmanjša stvarica ni kazala, da bi se baron in gospa Katarina poznala. Oba sta se vedla naravno in neprisiljeno, s tisto prijazno vljudnostjo, s katero se pozdravljajo tuji ljudje, ako se slučano sestanejo. Dokler je gospa Katarina govorila z baronom, se Ada in Berta nista premaknili z mesta in sta se odstranili šele potem, ko se je prigu-gal stari Mesesnel in mu je hitel Herbert naproti, da ga pozdravi. »Tvoja opazovanja so pa res mnogo vredna,« je Berta porogljivo zasepetala svoji sestrični na uho. »Ali si jih zdaj opazovala? Od daleč je bilo spoznati, da se ta dva še nikdar nista videla, kaj še, da bi se poznala.« »Hvala Bogu, da je tako,« je rekla z resničnim zadoščenjem Ada. »Tudi jaz sem ju ostro opazovala. Prav nič se nista izdala. Zdi se mi, skico socialnih razmer v najnižji' plasti ljubljanskega prebivalstva, v namen, da vzpodbudim s tem v širših krogih zanimanje za socialne odnosa je v našem mestu. Značilno za Ljubljano je, da prebivajo v tem mestu večinoma ljudje, ki niso tod doma, nego so se prej ali pozneje semkaj priselili. To se opaža tudi drugod, saj je to naravna posledica izredno hitrega naraščanja mest.Vsa mesta, ki so postala velika, so postala to vsled priseljevanja, potom poninoževanja avtohtonega prebivalstva se ni nobeno mesto posebno razvilo. Mesto je povsod nekak poseben magnet za ljudi, ki žive zunaj na deželi. Kdor je na deželi s svojimi razmerami popolnoma nezadovoljen, ta navadno sili v mesto v nadi, da si tu izboljša svoj položaj in da bo tu živel srečneje in udobneje. Seveda je to priseljevanje vedno odvisno od razvoja industrije in trgovine. Ko bi se bilo v Ljubljani vršilo to priseljevanje zadnjih pet let redno, bi bila Ljubljana danes že jako veliko mesto. Toda priseljevanje v Ljubljano se je pri nas znatno omejilo vsled tega, ker so se ljudje izseljevali v Ameriko. Deloma je bilo to pač na škodo Ljubljani, v obče pa vendar na korist, kajti trgovina in industrija se nista posebno razvili v teh letih in če bi se bili ljudje v večjem številu sem selili, bi morda že imeli v Ljubljani tak proletarijat, kakršen je zbran v starem mestu v Trstu. (Dalje prihodnjič.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. avgusta. — Kongres slovanskih časnikarjev. Jutri zvečer ob 8. s,o povabljena v »Narodni dom« razna narodna društva v svrho, da se izvoli odbor, ki bo prevzel nase pripravljalna dela glede sprejema slovanskih gostov, ki pridejo na kongres slovanskih časnikarjev dne 8. in 9. septembra v Ljubljano. Društva, ki so dobila vabilo, prosimo, da zanesljivo pošljejo na ta sestanek svoje zastopnike. — Na kongresu se bo razpravljalo tudi o ustanovitAi centralnega organa slovanskega časopisja. Podrobni načrt o tem je sestavil delegat 1. vseruskega časnikarskega shoda A. S t a h o v i č in ga poslal županu Ivanu Hribarju. Svoj predlog bo Stahovič osebno utemeljeval na kongresu. Centralni organ slovanskega časopisja bi se naj tiskal po Stahovičevem načrtu v ruskem, poljskem, češkem, srbo-hrvaškem in francoskem jeziku. Za stroške bi prispevali .Rusija 25%, Poljska 20%, Češka 207c, Srbija 10%, Bolgarska 10%, Hrvaška 71/2% in Slovenija 71/2%. — »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev« prosi slovenske liste, da bi ponatiskovali notice, tičoče se vseslovanskega časnikarskega kongresa, ki se priobčuje-jo v »Slovenskem Narodu«, ker je tajništvu radi preobilih, na kongres se nanašajočih poslov popolnoma nemogoče vsakemu posamnemu listu pošiljati notice. — Prvi sestanek slovenskih svo-bodomislecev se bo vršil 7. septembra v Ljubljani. Tako se izpolni vendar enkrat želja slovenskih svobodomiselnih vrst, ki so bile dosedaj razkropljene brez skupne vezi in raztresene po Sloveniji. Tu se bo nudila prvič prilika, da se vsi oni resni delavci za svobodo proti tlačaustvu klerikalizma in drugih zasužnujočih institucij, vsi zvesti pristaši »Svobodne Misli« in njenega stremljenja za svobodo naroda vseh spon duševnih ka- da se res ne poznata. O Berta, ti si ne moreš misliti, kako me to veseli.« Berta je samo skomizgnila z rameni, kajti zavedala se je, da s tem še ni dosti doseženo, da se baron Herbert in gospa Katarina ne poznata. Ada pa ni imela časa razmišljati o tem, ker se ji je pridružil baron Herbert, čim je bil pozdravil hišnega gospodarja in ji je posvečal tako nežno pozornost, da jo je prevzemalo najsladkejše zadovoljstvo. Zdaj se ni več bala tekmovanja lepe gospe Katarine in zdelo se ji je, da ima tudi veliko več upanja na končno zmago kakor njena sestrična Berta. Domače zabave se je udeležil tudi Mesesnelov sin Ivan. Držal se je sključeno kakor vedno in bil zamišljen in malobeseden kakor vedno. Berta se je čudila, da je sploh prišel v družbo, ker je vedel, kdo je vse povabljen in da med gosti ne bo nikogar, ki bi ga utegnil zanimati. Začudenje Bertino je pa še naraslo, ko je zagledala malo kasneje svojega brata v prav živahnem pogovoru z gospo Katarino. Poznala je svojega brata itt vedela takoj pri čem da je. Poreden usmev se je pojavil na njenih ustnih. Odkar je začutila možnost, da bi gospa Katarina zamogla kdaj postati njej nevarna, je ni več marala. Mladi Mesesnel je sedel z gospo Katarino pri oknu, nekoliko stran kor fizičnih, vseh predsodkov in kakršnegakoli hlapčevanja, ki je poni- ževalno za človeško dostojanstvo, natančneje seznanijo in se spoje v tesne vrste za naše delovanje v bodočnost. Podrobnejši program se bo se pravočasno objavil po časopisju. Opozarjajo se pa vsi naši somišljeniki in prijatelji svobodomiselnega gibanja med Slovenci, da je vstop dovoljen izključno le onim, ki se bodo javili uredništvu »Svobodne Misli« (Vinogradi — Praga) in doposlali 1 K 10 vin. z natančnim imenom, da se jim izgotovi legitimacija. Na naš sestanek vabimo le one odkrite prijatelje svobode, ki se ne bodo strašili v javnem življenju klerikalnega boja in kojim je na srcu, da otmeino naše ljudstvo pravljic praznoverja in klečeplastva pred lesenimi maliki in strankarskimi »božjimi« namestniki. Na one, ki se ne priglase, se ne bo oziralo. Posebej se ne bo vabilo nikogar. Kdor se čuti svobodomiselnega, nam je dobro došel. Posebno napredna, demokratska in svobodomiselna društva naj blagovolijo odpo-slati delegate na naš prvi sestanek, da si tam začrtamo smer našega podrobnega dela. Vsled važnosti novega kulturnega pojava, katerega je prinesla »Svobodna Misel« tudi na Slovensko, se bo gotovo tudi naše napredno dijaštvo udeležilo shoda. Velika vloga pa čaka tudi naše ženstvo, ki mora čutiti svojo dolžnost, da se vzdrami k delu za svobodo in samo poseže krepke je in odločneje v usodo našega naroda in njega bodočnost. Predvsem torej oni, ki se vam ni treba bati »krščanskega« maščevanja klerikalcev, pridite na svobodomiselni shod in se strnite v trdno falango za boj proti klerikalizmu. Somišljeniki na delo! Vse dopise je naslavljati na uredništvo »Svohodne Misli« (Vinogradi — Praga). — Shod slovanskega učiteljstva v Pragi. Slovanski shod, ki se je pred kratkim vršil v Pragi, je mogočno poživil misel slovanske vzajemnosti med vsemi slovanskimi narodi. Vsepovsod čutijo, da je treba ožjih, in-timnejših zvez med posamičnimi slovanskimi narodi. To priča sijajno tudi slovanski učiteljski shod v Pragi. Skupna zadeva, skupna skrb vseh slovanskih narodov je vprašanje o narodni vzgoji slovanske mladine in ta velevažna zadeva je pripeljala na stotine slovanskih učiteljev v Prago. V nedeljo je bil na Žo-finju prijateljski večer. Naval občinstva je bil ogromen. Na stotine ljudi sploh ni dobilo prostora. Po-, sebno presrčno in simpatično so bili sprejeti jugoslovanski učitelji in njh da*/e. V ponedeljek je bila slavnostna otvoritev shoda. Na to sejo so prišli podžupan dr. Št veh in mnogo državnih in deželnih poslancev. Za predsednika je bil izvoljen starosta zveze čeških učiteljskih društev I. Č e r n v , za častne predsednike pa zastopniki vseh slovanskih narodnosti, med njimi D. Trstenjak, I. Ma-glen in B. Vrečko. Pozdravili so shod v imenu Prage podžupan dr. Štych, v imenu češkega narodnega sveta dvorni svetnik prof. Čelakovskv, v imenu češkega vseučilišča profesor Drtina, v imenu mednarodne federacije »Svobodne Misli« dr. Bartošek, v imenu češkega kmečkega ljudstva vodja agrarne stranke poslanec Za-zvorka. Za zvezo jugoslovanskih učiteljskih društev je govoril Luka J e-1 e n c. Po referatu Jos. Černega »O narodni vzgoji«, je bil banket, na katerem je bilo izrečenih mnogo navdušenih napitnic. Popoldne so zborovale tri sekcije, ki so se posvetovale o tcinatih: Narodnost in njen pomen za vzgojo, narodna vzgoja v šoli in od ostale družbe. Zmenil se ni nihče za nju in tako sta se lahko nemoteno razgovarjala in zabavala. »Navadno ne maram takih velikih in šumnih družb,« je govoril Ivan, »in če sem doslej sem in tam prišel za kake pol ure, sem to storil samo iz obzirnosti do očeta, ki ima na takih priredbah svoje veselje, danes pa sem prav zadovoljen, da sem prišel, ker imam vsaj enkrat priliko, da se z vami malo porazgovorim.« Berta, ki je prisluškovala, se je na tihem smejala rožicam, ki jih je začel saditi njen brat. »Kako je neroden,« si je mislila in se čudila, ker je imela brata že davno na sumu, da je njegova melanholija samg maska, sicer pa da je skriven lahkoživec. Tudi gospa Katarina se je nasmehnila nekoliko okornemu poklonu mladega Mesesnela. »Zanimate me že dolgo, gospa,« je nadaljeval Ivan. »Kadar sem imel priliko vas videti, sem imel vtisk, kakor da nosite v svojem srcu posebno tajnost. Tako rezervirani ste vedno, tako hladni, nikdar se ne smejete glasno in od srca, nikdar niste prav vesela.« »Opazovali ste me natančno,« je rekla gospa Katarina resno in kakor da bi bila nekoliko vznemirjena. »Ali moja rezerviranost je posledica mojega temperamenta in moja res-noba posledica nesreče, ki me je aa- narodna vzgoja izven šole. Zvečer je bila na čast slovanskim učiteljem slavnostna predstava v »Narodnem divadlu«. — Napadi na učiteljstvo se zadnji čas vedno bolj množe v klerikalnih listih. Tudi Gostinčarjeva »Naša Moč« blati učitelje tako podlo kot pouličen fakin. V zadnji številki piše takole: »Tržaški liberalni učitelji so sploh največja mizerija, kar jo je človek še kdaj videl. Večina od njih ima le štiri razrede ljudske univerze, potem skozi pripravniški razred zlezejo v koprsko učiteljišče, iz katerega pridejo še bolj trapasti kakor so šli vanj. Ne znajo ne dobro slovensko, ne italijansko, ne nemško; šolo zanemarjajo tako, da v tržaški okolici otroci še v petem razredu ne znajo brati, temveč le »puštabirajo«, kakor pravimo. Redek je tisti otrok, ki ga spravijo te dike slovenskega liberalnega učiteljstva na srednje šole! Kdor hoče otroka kam višje spraviti, je primoran dati ga v nemške šole. Na Kranjskem se celo po zavodih strašno boje tržaških otrok, če sem prosijo, ker nič ne znajo in so podivjani. So pa tržaški in istrski učitelji uprav kneževsko plačani.« Pod plaščem svoje jx>slanske imunitete Gostinčar lahko tako psuje, vendar bi mu kakega povračila, ki ga je zaslužil za tako barabsko pisanje, sam sveti Peter ne odvzel. Naj bo vesel Gostinčar, da so bili liberalni učitelji tisti, ki so ga navadili brati in pisati in se mučili toliko let z njegovo butico. V zahvalo zato jih zdaj psuje! Dobrota je res sirota! — Ustavljena preiskava. Piše se nam: Pri zadnjih deželnozborskih volitvah se je dogodil v Dornbergu škandal, o katerem je že svoj čas poročal »Slovenski Narod«. Volilna komisija je namreč razveljavila pri ožji volitvi 67 glasovnic,ker je manjkalo pri imenu »Alojzij Štrekelj, državni poslanec«, bivališče. To je pro-vzročil župnik Juvančič, ki je sedel v komisiji. Proti temu koraku je bila podana kazenska ovadba in sedaj je preiskava naenkrat — ustavljena. Zakaj ? Ali niso več mogoče pred pravico v Avstriji vsi enaki? Ali je za duhovnike druga mera f Tudi pri nas smo čitali pismo kostanjeviškega kaplana Bartola na dr. Lampeta. — Ubogi kmet in njegov najboljši prijatelj. Iz žužemberškega okraja se nam piše: Zadnji čas smo iz ust »najboljšega prijatelja« naših kmetov, to je iz ust duhovnikov, po-gostoma slišali stokanje, da ni krme in da mora kmet živino prodajati za slepo ceno. Tudi »Slovenec« in »Domoljub« sta na dolgo in na široko pisarila, kaj bo počel ubogi kmet, ko nima krme in s čim bo čez zimo redil živino. Lejte, lejte, smo si mislili, ko smo to čitali, kako nas imajo radi; kako se jim smilimo. Pa te misli so nam kmalu prešle. Ko bi bilo »Ga-spudom« res toliko za ubogega kmeta, kakor govore, ne bi kaplanje spravljali na farovške svisli celih vozov mrve, nabrane od kmetov za bero. Častiti gospod 2avli iz Žužemberka nima ne krav ne konj, ne koz ne kozlov, pa vendar je nabral pri kmetih lepo naložene vozove mrve, če prav je nima za kaj rabiti. Pa še prav zadovoljen je bil, ko je pobiral od kmetov stare »kluke« mrve in jo nalagal na vozove in njegovo srce ni kar nič vprašalo, če kmet te mrve ne bo pogrešal. Ako bi mu bilo res kaj za reveže kmete, ki prodajajo vsled pomanjkanja krme živino iz hlevov, bi gotovo ne pobiral blaga, ki ga kmet zlasti letos krvavo potrebuje, kaplan ga pa nima kaj rabiti. Kar milo se stori človeku, če vidi kako neumni, neskončno neumni so naši kmetje, ki dela. To vam je vendar znano, kako hitro po poroki je moj mož umrl.« »Da, da,« je zamišljeno menil Ivan, »a ne morem se iznebiti čuvstva, da vam leži nekaj posebnega na srcu. Sicer pa ima vsak človek kako tajno bolest, vsak ima svojo skrivnost, ki mu gloda na srcu . . .« Gospe Katarini ni ta pogovor kar nič ugajal. »Kaj neki hoče?« se je na tihem vpraševala in začudeno pa tudi vznemirjeno ogledovala svojega soseda. »Na mojem srcu ne gloda ničesar in tajnosti nimam nobenih,« je izjavila resolutno. »Včasih sem pač žalostna, kadar se spominjam, kako nenadoma mi je kruta usoda vzela ljubega moža, ali kolikor je mogoče, sem se potolažila. Da nimam premoženja in da si moram svoj kruh služiti z delom, to mi življenja ne greni; človek je lahko srečen, tudi če nima premoženja in moje delo v hiši vašega očeta je prijetno in hvaležno.« Ivan Mesesnel je zavzdihnil in povzdignil poglede h gospe Katarini. »Kako plemenito je vaše mišljenje,« je rekel, »odslej ne bom občudoval samo vaše lepote, nego tudi vaš značaj.« Te besede so spravile gospo Katarino v resno nevoljo. Rada bi bila mladega Mesesnela energično zavr- dajo mrvo, ki jo bodo sami krvavo rabili, ljudem brez družine in brez živine. Na spomlad se bodo farovške svisli na široko odprle in tista mrva, ki so jo zdaj kmetje darovali^ se jim bo tedaj vagala po najvišji ceni. — Za zboljšanje plač štajerskemu učiteljstva. Razni okrajni šolski sveti na Gor. Štajerskem so sklenili soglasno, naprositi deželni šolski svet, naj izdela zakon, s katerim se zenačijo plače učiteljem in učiteljicam s plačami državnih uradnikov 11. do 8. činovnega razreda. Ta načrt se naj predloži deželnemu zboru že v letošnjem zasedanju, a deželni šolski svet naj zastavi vse sile, da bo zakon tudi sprejet. Izmed korpo-racij na Spodnjem Štajerskem je sprejel tak sklep dosedaj menda le okrajni zastop v Rogatcu na predlog dr. Schusterja. — Imenovanje. Ivan C i b i c je imenovan za računskega asistenta pri pomorski vladi v Trstu. — Iz umetno - obrtne strokovne šole. Profesor na umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani, Josip V e-. sel, je pomaknjen v VII. činovni razred. — Iz šolske službe. Suplentinja na šoli v Št. Petru, gdč. Leopoldina K o g e j , je imenovana za provizo-rično učiteljico in šolovoditeljieo v Vojskem okraj Logatec. Frane Kadilnik +. V visoki starosti 83 let je danes umrl v Leoni-šču prvi slovenski turist, oče slovenskega hribolastva, gospod Fran Kadilnik, častni člau slovenskega planinskega društva. Rajnik, ki je sadnja leta prebil v pokoju, je bolehal že dolgo časa. Kaj pomeni Fran Kadilnik za slovensko turistiko, je bilo že večkrat obrazloženo v »Slovtm-skem Narodu«. Kdor je pokojniku poznal, ga je čislal. Bil je zlata cra&a, ljubezniv in priprost, ki je na sveta ljubil le dvoje: gorenjske planine iu svoj narod. Kadilnik ni bil samo prvi in najpopularnejši slovenski turist, bil je tudi z dušo in telesom narodnjak. Bodi ljubeznivemu možu prijazen spomin. Dr. Anton Arko +. Okrajni zdravnik v Škof j i Loki dr. Anion Arko, je včeraj zjutraj po kratki bolezni umrl v Leonišču v Ljubljani v starosti 62 let. Pokojnik je bil zelo priljubljen, obče čislan zdravnik iu vedno zvest pristaš narodno - napredne stranke. Blag mu spomin! Izžrebani porotniki. Za III. porotno zasedanje, ki se začne 31. t. ni. v Novem mestu, so izžrebani sledeči porotniki: a) glavni: Leopold V i d m a r, posestnik in gostilničar v Straži; Daniel M u r n , trgovec v Gradacu; Alojzij T o m a ž i n , posestnik in gostilničar v Smedniku; Franc Lov, trgovec v Kočevju; Martin Vol ovce, posestnik in trgovec v Št. Jerneju; Ivan S t i p a-nič, posestnik v Gradacu; Franc Plut, trgovec v Ratjem; Anton Arko, posestnik in mizar v Ribnici; Alojzij Hude, trgovec in župan v Mirni peči; Ivan R e p o v ž , posestnik in trgovec v Št. Janžu; Andrej T u r k , posestnik in mesar v Višnji gori; Herman K 1 o b u č a r. posestnik in klepar v Krškem; Ivan S c h a u e r , trgovec v Čermošnjici; Karel N a c h t i g a 1 , usnjar v Žužemberku; Josip Čudo va n, posestnik v Čadrežu; Juri S t e r k , trgovec v Vinici; Anton Struni-belj, posestnik v Gornji Ajdovimi; Josip KapŠ, posestnik in gostilničar v Prelesjem; Franc K u ž n i k , posestnik in župan v Podliscu; Andrej L a k n e r , posestnik in go>! il-ničar v Črnomlju; Anton Fajdi- (Dalje v prilosri.* nila, a premagala se je, čuteč, da mora imeti nekaj ozirov do domačega sina. »S takimi komplimenti me bo-dete še razvadili, da bom postala ošabna,« je končno rekla in ostala s svojega sedeža. »To ni prav in mi tudi ne dela nobenega veselja.« Mesesnel je dobro čutil, kar mu je hotela gospa Katarina s tem reči-Česar mu niso povedale besede, to mu je razodel glas, s katerim so bile izrečene. Toda bil je neobčuten za take nežne, majhne pšiee. Samo za-meketal je in se gospe Katarini globoko poklonil. »Ne zamerite mi,« je prosil »Malo pridem med ljudi in vsled te-ga sem neroden v izrazih, kadar in« simpatija do kake osebe prevzana1 • oprostite.« Gospa Katarina ni vedela, kaj 1>1 rekla. Bolj še kakor Mesesnelove besede so jo ženirali goreči pogledi t#-ga najnovejšega čestilca. Ozrla se j*4 po dvorani, kakor bi z očmi iskal* pomoči. Tolsta soproga Mesesnelove-ga knjigovodje je bila ravno začela svirati na klavirju nov valček. Baron Herbert je ujel proseči pogled gospe Katarine, v trenotku je bil prl nji in jo je na veliko jezo mlade** Mesesnela odvedel na ples. (Dalje prihodnjič.) Priloga „Slovenskemn Narodn" it 186, dne 12. avgaata 1908. g a, posestnik in župan v Temenici; Anton B o h o r č , posestnik v Spodnjem Suhorju; Jakob O raže m, posestnik in ključavničar v Ribnici; Ivan J e r m a n , posestnik in gostilničar v Krškem; Tomaž Orne, posestnik v Črnomlju; Franc Štefane, posestnik v Ratežu; Ernest Hribar, posestnik in trgovec na Jesenicah; Franc Beg, posestnik na Zgornji Sušici; Ivan Gliebe, posestnik v Smuki; Anton T r č e k , posestnik in klobučar v Metliki: Alojzij Š 1 a j p a h , posestnik in go-Milničar v Veliki Loki; Iv. K u m p, pnsestnik iu lesni trgovec v Kopri v-uiku; Janko B o h t e , posestnik v Zastavi; Štefan Kožar, posestnik in gostilničar v Črnomlju; Josip K a-1 i n ml., posestnik v Obrezah; Franc Zupančič, posestnik v Trebnjem; b) nadomestni: Dimitrij Štefan o v i c , posestnik in čevljar v Novem mestu; Karel Barborič, posestnik in trgovec v Novem mestu; Josip Cvetan, posestnik v Mali l "i kavi; Ivan Planinšek, posest-nik v Doljnjih Kamencih; Anton M e dv ed, posestnik v Ločni; Fran (1 r a š i č , posestnik v Gotni vasi; Franc Božič, posestnik in trgovec v Novem mestu; Franc M o ž i n a , posestnik in gostilničar v Novem mestu ; Franc R o h r m a n , posestnik in gostilničar v Malem Zlateneku. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani poživlja svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba prvega druSfcvenega dobrotnika, najstarejšega planinca in častnega Slana gospoda Franceta Kadilnika, kise vrši v petek, dne 14. avgusta t, 1. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v Leonišču. Nače ribarstvo- Piše se nam: Pcgostoma je slišati pritožbe o po-končavanju rib posebno letos do zadnjega dobrodelnega dežja. Kako bi se dalo temu v okom priti, pač ni težko vprašanje. Vsaka tatvina ali poškodba, vsako zastrnpljenje ali bo-denje z orodjem naj bi se eksempla-rilno kaznovalo z zaporom in obsodbo na odškodnino — pa bi bilo kmalu bolje. Ce pojde tako dalje, kakor zadnji Čas, bodo naše vode kmalu brez rib. Še nekaj. Deželni zbor bo naposled vendar prišel do dela. Ali bi se ne dalo kaj izdatnega storiti za ribarstvo. V drugih deželah posvečajo ribarstvu največjo pazljivost. Praga na pr. je za Vltavo kupila lansko leto za 100 000 K ribjega zaroda za oploditev. Kaj pa se stori pri nas? Morda bi vendar kazalo ustanoviti društvo, ki bi zamoglo ribarstvu kaj koristiti. Nekaj ljudi je vendar, ki se utegnejo stvari posvetiti. Jez v Gruberjevem kanalu. V petek ob 11. dopoldne je bilo stanje Ljubljanice še 2 m 18 cm pod 0. Do 8. zvečer pa je voda že narasla za 2 m 20 cm torej v 9 urah. Iz hidrografskih zapiskov dež. vlade je razvideti, da je nekdaj Ljubljanica v eni noči narasla za 1 m 70 om ali toliko, kakor sedaj, Še nikdar. Delo pri jezu se je nekaj zakasnilo in pred koncem septembra nikakor ne bo dovršeno. Škoda ni velika, ker je voda odnesla samo nekaj lesa, pilotje pa vsi stoje. Voda že znatno pada. V klerikalnem kensumu v Vevčah je za mesečnih šestdeset kron bila v službi neka Marija Gregorec. Kljub tako nizki plači je živeta ženska silno nobel, dasi je imela skrbeti za 5 ali 6 otrok. Bila je zelo klerikalna. Pri vsej njeni klerikalnosti so jo pa odločujoči faktorji konsuma odslovili iz službe. Ženska je šla in si kupila lepo hišo. Ljudem je vsa stvar precej uganka, zato bi radi zvedeli od „Slovenca", ki je sicer o vsaki stvari tako dobro poučen, naj bi tako le pri priliki povedal, zakaj je bila Gregoreo odpuščena iz konsuma v Vevčah. Bralno in pevsko društvo „Ladlja" V Devinu priredi v nedeljo dne 16. t. m. javno tombolo v korist slovenskega otroškega vrtca v Devinu. Dobitki so Činkvina 100 K, tombola 200 K. Začetek ob 6. uri zvečer. Pred in po tomboli bode javni ples. Svirala bode vrla godba i« Mavhinj. Zvečer se bodo zažigali umetni ognji. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelni namen, prosimo slavno občinstvo, da uvažuje fo prireditev. V slučaju slabega vremena se bode vršila tombola dne 23. avgusta 1.1. Finančno takso plača dobitelj dobitkov. Tepež. V nedeljo večer se je v štruklje vi gostilni v Gunoljah sprlo več faotov. Mizarski pomočnik Franc čuden se je napotil proti domu, a se je kmalu ves krvav vrnil v gostilno. Kakor se je dognalo, napadel ga je fant Tone Sono in mu zadal s polenom na glavi več težkih poškodb. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v tukajšnjo deželno bolnico. Smrtna nesreća. V Llovdovem arzenalu v Trstu je 331etni Anton Bestok, kotlar iz Kopra, padel 12 metrov globoko. Poškodoval se je tako, da ne bo okreval. Strt mu jo zatilnik, zlomljeni obe piščali itd. Ranjenec se je umiraj e dal poročiti * svojo zaročenko Antonijo Brajnik, ki ji je obljubil poroko in hotel na vsak način izpolniti to obljubo. Odbor gor. akad. far. drnitva „ Ve ena" se je v svoji prvi seji konstituiral sledeče: Predsednik: dr. Jos. Haoin, I. podpredsednik: iur. Ciril Pavlin, II. podpredsednik: iur. Joia S a j e v i o, tajnik: vet. Lovro Te-pina, blagajnik: techn. Vinko M ajdi Č, knjižničar: iur. Ivan Stano-nik, tajnika namestnik: iur. Juro Jan, blagajnika namestnik: iur. Fran Suhadolnik. Pregledniki: phil. Evgen Vavken, med. Andrej Jenko, vet. Joža Sin k. Odbor gor. akad. fer. društva „Vesna" poživlja vse tt. Člane, da se kar najštevilneje udeleže zleta gorenjskih sokolskih društev, vršečega se dne 15. t. m. v Kranju, člani se zbero ob polu 11. na vrtu gostilne g. Majrja. Narodna čitalnica ▼ Slove njem građen priredi v nedeljo dne 16. avgusta konoert a veselico. Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje klavirja, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Strupeno gobe |e prodalal v Trstu 651etni Jakob Gržen in Senožeč. Zaprli so ga. Pobegnil je ti zapora okrožnega sodišča v Gelju Florijan Pa-nagl. Vdrngič omoiena pri živem prvem mOŽU« V Gorenji vasi nad Medvodami se je svoj čas poročil posestnik F. S. Vzel je za ženo žensko, ki mu je prinesla v zakon 4000 goldinarjev. Zakon pa ni bil srečen. Tri tedne je bila žena pri možu, potem jo je pa pobrisala od njega. Pravila je, da bi domači kreg in prepir, ki je nastal z njenim prihodom v hišo, že še prestajala, da bi trpela sitnarijo talČine in svakinj, a da je šla proč, je vzrok mož, ki ni pravi mož, ampak — ne tič ne miš — moški in ženska, vse skupaj. Moža so preiskali zdravniki, ki so potrdili, da ženska govori resnico. In šla je prošnja do papeža, ki je razveljavil zakon. Ženica je bila zdaj prosta. Stvar je trajala ravno 17 mesecev, predno jo je rešil Rim. Zdaj si je ženska poiskala drugega moža. '..Dasi stara 45 let, je vzela 261etnega samca iz Most pri Ljubljani. Upati pa je, da bo ta zakon bolj srečen za ženico kot je bil prvi. Slovensko gledališče v Trstu. Za predstojeČo sezono prevzame „Dramatično društvo" v Trstu od nTržaške posojilnice in hranilnice4* gledališko dvorano v „Narodnem domu" v izključni najem, tako da bo .Dramatično društvo" v bodoče svobodno razpolagalo z gledališkimi prostori, kar bo gotovo važen faktor za nadaljni razvoj slovenskega gledališča v Trstu. Intendanoa je angažo-vala za prihodnjo sezono doslej 14 moči, 8 igralcev in 6 igralk, ki so večinoma izšli iz domaČe gledališke šole. Z ljubljanskega gledališča sta angažovana samo VerovŠek in Danilova. Utonil Je. Ko se je 8. t. m. več otrok iz BaČa pri Zagorju, okraj Postojna, igralo ob jami, ki je bila meter visoko napolnjena z vodo, padel je sedemletni Pavel Kirn vanjo. Otroci so klicali na pomoč in Kima so res potegnili živega iz vode, a je umrl kmalu nato. Mati utopijenčeva je bila na polju, ko se je ponesrečil. Premije za stavljenje koz za leto 1907 so dobili okrožni zdravniki gg. dr. Julij Dereani v Kamniku, dr. Živko Lapajne v Št. Vidu nad Ljubljano in dr. Konstantin Konva-linka v Žužemberku. Obesil 80 jO v PodpeČi 221etni hlapec Alojzij Tavželj, ki je služil pri posestniku Petru Ložarju. Bil je doma iz Vrbljenj. Vzrok samomora ni znan. Konec voznik ugodnosti na Južni železnici- Dne 15. t. m. izide razglas, da s 1. oktobrom t. 1. pre nehajo na Južni železnici vse ugodnosti glede voznine, in sicer se odpravijo returni vozni listki, pa tudi znižanje tarifa za kombinirane vozne listke, dočim se znižanje oen za abo-nirane vozne listke znatno omeji. — Za poštno upraviteljico v Vuhred pride gdč. Hedvika Vau-potič iz Gor. Štajerske. Ogenj. V Trstu je gorelo v hiši št. 9. v vioolo S. Vito, ki je last dedičev Tomaža Holta. Ogenj je napravil škode za 10.000 K. Porinčičf dobro znani duhovnik goriške nadškofije, ki ima marsikaj na svoji vesti, je suspendiran. Že pred časom, ko ni imel nobene službe, se ga je usmilil de vinski dekan, ter ga nastavil v Famljah v svojem področju. Slednjič je PerinČiča vendar doletelo to, kar bi ga moralo doleteti že pred davnim časom in marsikatero pohujšanje bi bilo odstranjeno. Zaprli 00 Blletnega natakarja Ferdinanda Justa iz Zetal pri Ptuju, ker je p one veri 1 100 K. Vojaški beguni ali ipljoni? Sodišču v Celovcu so izročili orožniki pet mladih Italijanov, opravljenih v uniformo italijanskih vojaških lovcev. Aretiranoi pravijo, da so pobegnili od svojega polka in pribežali čez mejo, v Celovcu pa sodijo, da so ogledalu. 1M konoartuie jutri, v četrtek ■veder pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Vaolava Talio ha ob vsakem vremenu v hotelu „Ili-r i j au (Kolodvorske ulica). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Po ameriško. Včeraj se je iz Amerike po vrni vsi Lovro Gor j up iz Viča z izvoščkom pripeljal v neko gostilno poleg kemične tovarne. Ko je ob 11. zvečer govoril z neko urad-nikovo vdovo, katere otroci so tudi v Ameriki, ga je nazval uslužbenec v kemični tovarni Jožef Diirnplatz za ameriškega agenta. To je Gorjnpa tako razkačilo, da je potegnil iz žepa samokres in ž njim ustrelil v glavo izzivača Nemca Diirnplatza, potem pa zbežal proti »Zeleni jami«. Diirnplatza, ki je na desnem očesu močno poškodovan, so prepeljali v deželno bolnišnico. Priporočljiv tujec. Ko je prišel včeraj v Kovačevo gostilno v Kolodvorskih ulicah popit neki tujec vrček piva, in ga potem plačal z bankovcem za 20 K, je, ko mu je natakarica dala nazaj drobiž, bankovec in drobiž pobasal v žep in jo odkuril v mesto. Iz garnizijskega zapora sta pobegnila včeraj popoldne 241etni prostak tukajšnjega c. in kr. 27. pešpol-ka Fran Hammere, rodom iz Feld-kirehna in 251etni prostak c. in kr. 83. pešpolka Leopold Oton Flasch, rodom z Dunaja. Prvi je bil zaradi dezertacije že ponovno kaznovan. Krenila sta proti Štefan j i vasi. Čigav je vol? Glasom neke brzojavke je neki neznan Hrvat prodal mesarju Bučarju na Rakeku vola, ki je bil baje nekje ukraden. Pravi lastnik naj se obrne zanj do prvega varnostnega oblastva. Pogreša se 141etni Feliks Cepel-nik, ki je bil do minolega tedna v varstvu pri Andreju Kregarju v Vižmarjih št. 59. Deček je za svojo starost majhen, je brez dokumentov in je videti nekoliko bebast. Kdor o njem ve, naj sporoči županstvu v Št. Vidu nad Ljubljano. V deželno bolnišnico so pripeljali delavca Ivana Božjaka, ki je padel v rudniku v Trbovljah kakih 30 m globoko ter se po celem životu močno poškodoval. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega koledvora -odpeljalo v Ameriko 20 Hrvatov in 34 Slovencev, nazaj je pa prišlo s posebnim vlakom 400 Ogrov in Hrvatov. V Heb je šlo 25, v Inomost pa 20 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Sluga Henrik Schauperl je izgubil zlato brožo. — Orožniški nadporočnik g. Fran Hadriger je našel žensko ročno torbico s srednjo vsoto denarja, delavka Klementina Zlatičeva pa srebrno žensko uro. Lastniki dobe oboje nazaj pri magistratu. Drobne novice. — Profesor Wahrmund je že napovedal, da bo v zimskem semestru predaval na nemškem vseučilišču v Pragi o kanoničnem premoženjskem in patronatnem pravu. Predaval pa bo le do božiča, nakar nastopi enoletni dopust, da napiše večje delo o kanoničnem procesu. — Razpust češke anarhistične zveze. Praška policija je razpustila zvezo radikalnih socijalistov, imenovanih tudi anarhisti. Zveza je štela 4000 članov. Pri vseh odbornikih po celem Češkem so se vršile hišne preiskave. — Vožnja skozi goreč gozd. Pri Algesirasu na Španskem je nastal velik požar v gozdu, skozi katerega je pripeljal ekspresni vlak. Vlako-vodja je spoznal, da bi bili vsi potniki izgubljeni, ako bi ostali v gozdu, zato je pognal skozi goreči gozd na življenje in smrt. Vsi potniki so dobili težke opekline, da so jih morali prenesti v bolnišnico. Vozovi so bili vsi osmoj en i in nekateri so že goreli. — Edisonov zrakoplov. Edison je povabil zrakoplovcaFarmana k sebi ter mu razkazal načrte za svoj zrakoplov na krmilo. Farman je prepričan, da bo Edisonov zrakoplov daleč prekosil vse tozadevne dosedanje iznajdbe. — Pol mesta Skopi j a je zgorelo, večinoma turške hiše. Škoda znaša nad tri milijone kron. — Srbska skupščina je sprejela državni proračun za leto 1908. z 79 glasovi proti 27 glasom. — Mednarodni kongres hudodelcev je hotel sklicati v Cikago znani socijolog dr. Reichmann. Ideja se je razbila, ker policija ni hotela dovoliti udeležnikom prostega prehoda, temuč je zagrozila, da bo takoj vse zaprla. — Poroka hčere francoskega predsednika gdč. Fallierea s predsedniškim tajnikom Lanesom se je vršila v ponedeljek najprej civilno, potem pa cerkveno. Pri civilni poroki so bili navzoči vsi ministri, pri cerkveni pa le diplomatičui zastopniki \ »katoliških« držav, med njimi tudi avstro - ogrski poslanik grof Khe-venhiiller. Bune stvori. * Čebelni pik — zdravilo. Kakor znano, vpliva čebelni pik blagodejno proti revmatizmu. To zdravilno moč hoče neki ameriški čebelore-jec praktično izkoristiti. Stopil je z lekarnarjem v zvezo ter mu obljubil priskrbeti vedno zadostno množino žel pikaj očih čebel, da se pripravi iz njih zdravilni strup proti revmatizmu. Za 1000 žel zahteva 20 mark. In kako pride zviti Amerikanec brez škode do strupenih žel? Obleče se v debeli kavčuk, ki ga poprej nadrgne s konjsko dlako. Tako oblečen se gre sprehajat med panji. ČJebele zaduha-jo vonj po konju, ki jim je posebno zopern ter takoj planejo po preoblečenem. Ta se pusti napikati, doma pa izvleče žela iz kavčuka. * Blamaža spiritistov. Nedavno je razpisal Gustav de Bon s podporo princa Rolanda Bonaparte in dr. Da-rieca nagrado 2000 frankov za medij, ki pri dnevni svetlobi more vzdigniti na mizi ležeč mal predmet, ne da bi se ga dotaknil. Samo pet oseb se je oglasilo, da poizkusijo srečo, a prišli ste samo dve osebi, ki sta si stvar ogledali, potem pa odšli, ne da bi se vrnili. Fijasko za spiritiste je torej popolen, posebno, če se vpo-števa, da odlični spiritist sedanjosti, dr. Maxvell, zagotavlja, da svetloba dneva ne ovira dela spritistov. Spi-ritisti zdaj pravijo, da so pred 40 leti duhovi vzdignili celo mizo, na kateri je blo za 75 kg težkega kamenja. Nam se pa zdi čudno, da bi mediji, ki so pred 40 leti vzdignili 75 kg, sedaj ne mogli vzdigniti niti par gramov, 2000 frankov zaslužiti v dveh minutah in rešiti »važno znanstveno vprašanje«, bi se pač izplačalo. * Hči ustrelila očeta. Pri družini Amosa Polhemusa v Delmontu v Ameriki so vladali večni prepiri. Kadar možu ni kaj ugajalo, je žena godrnjala, kadar je pa žena godrnjala, se je mož smejal. V družini so vladale že dalj časa neznosne razmere, vsled katerih Je oče skoro poblaznel. Te dni je Polhemus prišel domov že najbrž z namenom, da pobije in po-strelja celo družino. V kotu svoje sobe je opazil debelo gorjačo in hitel z njo v družinsko sobo, kjer je opazil svojo šestnajstletno hčer Alice; takoj je zavihtel nad njo debeli kol, da se je Alice pri priči onesvestila in zgrudila na tla. Ta trenotek je prišla v sobo tudi njegova najstarejša hči Helena in grozila očetu, da ona napravi konec pretepu, če ne miruje. Oče se ni zmenil za njene opomine, temveč hitel v gorenje nadstropje, kjer je spala mati z najmlajšim otrokom. Divjak tudi nad ženo zavihti svoje orožje in jo udari po hrbtu, da se je skrivila. Udarec je zadel tudi otroka v zibeli. Dočim je še stal pri postelji svoje žene in se pripravljal na drugi mahljaj, da ženo ubije, se je prikazala na vratih Helen z besedami: »Vi ubijate svojo ženo, a hči svojega očeta,« sprožila je tri krogi je na Polhemusa, svojega očeta, ki je na mestu izdihnil. Streljanje in pobijanje v hiši je privabilo na lice mesta veliko sosedov. Hči je še držala kadeči se revolver, s katerim je ubila svojega očeta, v roki, ko jo je dospela policija aretirala. V svojo obrambo ni izpovedala ničesar drugega, kot da so družinske razmere zahtevale, da se naredi konec takemu položaju. Da ni ona ustrelila očeta, bi mož svojo ženo gotovo ubil. Raje je videla, da je mati živa, kot pa njen oče, ki se loti svoje žene. * 100nadstropno poslopje. Ako bode zidanje visokih hiš v Newyor-ku tako hitro napredovalo, kakor sedaj, potem bodo v par letih' imeli prvo stonadstropno poslopje. Tega mnenja so namreč newyorški arhitekti, kajti minulo je sedaj jedva 21 let, odkar so v New Yorku zgradili prvo visoko hišo.Ta hiša še sedaj stoji in je visoka deset nadstropij. Dne 1. maja je bila dograjena 41 nadstropna Singerjeva hiša na Brod-wyu, dočim bode 51 nadstropna hiša Metropolitan družbe v kratkem dogotovljena. Načrti za 62nadstropno poslopje zavarovalne družbe Equi-table, so že izdelani in vloženi in kmalo bodemo lahko poročali, da se v Newyorku gradi prva hiša, ki bo sto nadstropij visoka. * Kongres slepcev. Pretekli teden je zboroval v Manchestru kongres slepcev. Udeleženci so bili iz vseh evropskih držav, pa tudi iz Indije, Avstralije, Amerike in Japonske. Predsednik Royle je pozdravil udeležence ter humoristično obžaloval, da ne more vseh videti. Potem se je razpravljalo, kako naj vlade posameznih držav skrbe za slepce. Konstatiralo se je, da živi največ slepcev na Angleškem, kjer so jih našteli približno 40.000. Zvečer so priredili slepci koncert s petjem in humoristi-čnimi deklamacijami. Telefonsko h brzojavno poročila. Slovenski kmetovalci na Češkem. Kolin, 12. avgusta. Celo naše potovanje je ena'sama slovesnost. Od Budjejovic do Tfebenic, od Prage do Kolina povsod nas pozdravljajo naj-presrčneje in kar imajo najlepšega, nam kažejo. Tukaj nas je mestni za-stop slovesno sprejel, okrajni zastop pogostil in mesto nam je dalo slove-čo Kmochovo godbo na razpolago. Slovenski agrare i. Radi Tolstega obsojen. Petrograd, 12. avgusta. Dnevnik »Slovo« je bil obsojen v globo 2000 kron, ker je priobčil neki članek iz peresa grofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Nova železnica na Turškem. Carigrad, 12. avgusta. Uprava orientalske železnice je na turško vlado vložila prošnjo za koncesijo, da sme zgraditi normalnotirno železniško progo iz Prištine na srbsko mejo. Gonja proti Srbom na Hrvaškem. Zagreb, 12. avgusta. V Kostajnici so zaprli 22 uglednih Srbov, češ, da so aktivno sodelovali v odboru, ki si je nadel nalogo revolucionirati jugoslovanske dežele in jih osvoboditi od tujega jarma. V Kostajnico je odšel tukajšnji državni pravd ni k Akurti. Vohun Nastie zaprt. Zagreb, 12. avgusta. Vohuna Nastiča, ki je povzročil s svojo brošuro »Finale« gonjo proti Srbom, so zaprli, da bi si s tem zagotovili glavno pričo v procesu proti srbskim »veleizdajalcem«. Predno ga je policija aretovala, ga je v hotelu »Avstrijski cesar« posetil dr. Josip Frank. Sandanski o položaju. Carigrad, 12. avgusta. Vodja bolgarskega revolucionarnega gibanja Sandanski se je izrazil, da Bolgari ne odlože preje docela orožja, dokler ne dobe zanesljivih garancij, da se bo ustava pošteno in pravično izvajala. Nadalje zahteva Sandanski, da se duhovščina odstrani iz šol in da se pouk popolnoma laizira. Sandanski priznava turščino kot državni jezik, zahteva pa, da morajo uradniki v krajih, kjer prebivajo Bolgari, biti vešči bolgarskega jezika. Ogrska vlada ne ve ničesar o veliko-srbski propagandi. Budimpešta, 12. avgusta. Budimpeštanska korespondenca priob-čuje oficialni komunike, v katerem se zanika, da bi se bil ministrski predsednik dr.Wekerle na Dunaju posvetoval z ministrom zunanjih del baronom Aehrenthalom tudi o veli-kosrbski propagandi. Preiskavo radi veleizdajstva je povzročila zgolj Na-stičeva brošura »Finale«. Zaslišanje Gjorgja Nastiča. Zagreb, 12. avgusta. Zaslišanje vohuna Gjorgje Nastiča je trajalo včeraj dve uri in se danes nadaljuje. Preiskovalni sodnik je neprestano na delu in je baje zbral že mnogo ob-težilnega materiala proti — oficialni Srbiji. Preiskava je baje dognala, da je bil sedež jugoslovanskega, oziroma srbskega revolucionarnega gibanja Novi Sad in Karlovci. Govori se, da bo policija še danes aretovala več uglednih srbskih politikov. V afero je baje zapleten tudi saborski poslanec in hrvaški delegat v peštanskem parlamentu srbski radi« kaleč dr. Krasojevič. Dementi Nastičevih trditev. London, 12. avgusta. Srbski poslanik je pooblastil »Times«, naj kategorično dementujejo Nastičeve trditve, priobčene v brošuri »Finale«, ter jih proglasijo za podlo laž. Kralj Edvard v Išlu. Išl, 12. avgusta. Danes ob 11. je dospel semkaj kralj Edvard. Na peronu ga je čakal cesar s svojim spremstvom. Vladarja sta se objela in dvakrat poljubila. Na to je kralj Edvard korakal mimo častne stotni-je in pozdravil na kolodvoru navzoče nadvojvode in nadvojvodiuje. Med navdušenimi ovacijami prebivalstva sta se vladarja odpeljala v cesarski grad. Cesar je ostal pol ure v sprejemnem salonu pri svojem gostu. Izgredi na Francoskem. Besa neon, 12. avgusta. Včeraj so bile tudi velike delavske demonstracije. Da napravi mir in red, je vojaštvo moralo rabiti orožje. Več oseb je bilo ranjenih. Svobodomiselni Slovenci in Slovenke, prispevajte za Trubarjev spomenik. Književnost. »Narodna knjigarna« priporoča naslednje knjige: Ivan Cankar: Aleš iz Razora. Povest iz narodnega življenja. Broširan 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin., spošto 20 vin. več. Ivan Lah: Vaška kronika. Zgodovinske poveti iz dobe turških vojsk, kmečkih vstaj in verskih bojev. Broširan 1 K 70 vin, vezan 2 K 70 vin., s pošto 20 vin. več. Zbirka znamenitih povesti. Prvi snopič. Maksim Gorkij: Človek. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Zbirka znamenitih povesti. Dru gi snopič. Vaelav Beneš: Brodkovski odvetnik. Roman. Cena 1 K 50 v, s pošto 1 K 60 v. Rado Murnik: Najhujši sovražniki. Poučna razprava o roditeljih nalezljivih bolezni. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Ante Beg: Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisna in zgodovinska razprava o koroških Slovencih. Z zemljevidom. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Fr. Lipič: Strahovale! dveh kron. Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko, turškim cesarstvom in slovenskimi ter hrvaškimi pomorskimi roparji. Dve knjigi. Cena obema 2 K, s pošto 40 vin. več. M. Senčar: Čez trnje do sreče. Roman iz slovenskega življenja. Cena 1 K 20 vin., vezan 2 K 20 vin., s pošto 10 vin. več. Fr. Remec: Premaganci. Novela iz ljubljanskega življenja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. K. Oblak: Stara devica. Povest. Cena 60 v, s pošto 70 v. Ante Beg: Ustoličenje koroških vojvod, kulturno zgodovinske črtice. Cena 30 v, s pošto 40 v. Novi obrtni red. Slovenska izdaja. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 vin. Novi vinki zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in vsak vinogradnik. Cena 70 vin., s pošto 80 vin. Vzorna pravila za obrtne zadruge. Cena 50 vin., s pošto 60 vin. Vzorna pravila za pomočniške zbore. Cena 30 vin., s pošto 40 vin. Delavski red za opekarne, sestavljen po določbah zakona in ministrskih naredb. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah. Cena 50 vin., s pošto 60 vin. Tiskovine za odvetnike in notarje. Troškovnika a 5 vin., pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a 5 vin., notarski akti na navadnem papirju a 5 vin., na močnem in finem dokumentnem papirju a 15 v. Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Cena vezani knjigi 5 K, s knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 v. Novi hitri računar. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupilu in prodaji potrebno, že zanesljivo izračun j eno. Cena vezani knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 vin. Darila. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca julija 1908. sledeče doneske, oziroma prispevke : I. doneski nabiralnikov: dr. Vilko Maurer, Krško, pri Gregoriču 6 K 30 vin.; ženska podružnica Trst, in sicer pri g. Luksu, Prosek 10 K, konsumno društvo v Barko vi j ah 2 K 10 vin., skupaj 12 K 10 vin.; I. Čiu-kole, Ljubljana 6 K; I. Ušlakar, Črnomelj, iz Spreizerjevega nabiralnika 5 K; Josip Šter, Tržič 4 K; Loj-zika Ros, Hrastnik 25 K 4 vin.; Viki Dolenec, Vrhnika 10 K; Olga Gomba-čeva, Matavun 15 K; moška podružnica Trst ,in sicer kavarna »Comer-eio 45 K 55 vin., restavracija »Balkan« 1 K 35 vin., kavarna »Balkan« 2 K 77 vin., čitalnica 2 K knjtgotr. Gorenjec 2 K 63 vin., skupaj 54 K 30 vin.; dr. Vladimir Sernec, Maribor v »Narodnem domu« 34 K, pri »Pošti« 15 K, skupaj 49 K; dr. Jos. Komljanec, Ptuj, v Narodni čitalnici 11 K 23 vin., pri Muršecu 2 K 32 v., skupaj 13 K 55 vin.; Peter Malic, Vinica 10 K; A. Fajdiga, Sodražica 30 K; Fr. Konšek, Trojane 5 K; restavracija »Narodni dom«, Ljubljana 4 K 18 vin.; Jos. Kotnik, Sv. Jošt 60 vin.; Ant. Feganeli, Miren 10 K; Jan Blagajne, Vače 5 K; podružnica na Vranskem, in sicer v gostilni g. Košenine 5 K; Brinovca 3 K, Turn-šeka 7 K, skupaj 15 K; M. Lončar, Tržič 30 K; gostilna pri »Zlati ribi«, Ljubljana 4 K 70 vin.; Bertica Miil-lerjeva, Zagorje ob Savi 6 K; V.Ogo-relec, Škofljica 5 K; V. Watzak, Šmartno, in sicer pri F. Sajovicu 8 K 96 vin., V. pl. Wurzbach 3 K 10 vin., A. Primfalk 11 K 30 vin., Al. Haslinger 5 K 74 vin.,. I. Raz-boršek 1 K 54 vin., Iv. Robavs 1 K 50 vin., Ig. Zore 5 K 66 vin., skupaj 37 K 80 vin.; gostilna Ivan Zupan- čič, Ljubljana lfr K; R. Orel, Prvači-na, v gostilni Mozetič 5 K 39 vin.; Fran Jelene, Brdo, v gostilni Fr. Kompare, Krtina 7 K 14 vin., gost. Vek. Škofič, Sv. Vid 6 K 7 vin., gost. Jos. Bevc, Lukovica 8 K 56 vin., skupaj 21 K 77 vin.; G. Pikel, Postojna, gost. Fr. Arko 10 K 88 vin., pri g. Pikel 5 K 62 vin., skupaj 16 K 50 v; podružnica Ljutomer, in sicer pri Vaupotiču 3 K 80_vin., pri Sršenu 10 K 20 vin., skupaj 14 K; Lav. Cvetnič, Rojan 5 K 60 vin.; Mina Kovač, Hrib 8 K 50 vin.; I. Koder-mac, Sovodje 5 K; G. Pikel, Postoj na, v narodnem hotelu g. Paternosta 18 K 14 vin.; moška podružnica Ajdovščina, Josip Vidrih 11 K 14 vin.; pisarna Lokar 2 K 73 vin.; g. Ig. Ko vač 4 K 10 vin., gost. Jos. Mare. 1 K 89 vin.; rtg. Fran Repič 6 K 80 vin.; trg. M. Malik 79 vin., trg. Štipko Stehar 2 K 73 vin., skupaj 30 K 18 vin.; moška podružnica Celje, iz na biralnika gost. mesto »Gradec« in konfidenti skupaj 54 K 83 vin.; moška podružnica Idrija, in sicer v gostilni Iv. Grudna 20 K, pl. Premer-steina 10 K 40 vin.; Fr. Božiček 3 K 60 vin., skupaj 34 K; podružnica Ljutomer, od zadruge C ven 4 K 9 v.; Iv. Maselj, Novo mesto, in sicer gostilna pri »Vratih«, K. Rozman 14 kron 77 vin., Jakše 11 K 52 vin.; Tu-ček 6 K 60 vin.; v Kandiji v gost. Štembur 10 K 20 vin., Al. Pavlin, Trebnje 13 K, Al. Slajpah, Velika Loka 8 K, skupaj 64 K 9 vin.; gost. na Rožniku pri Ljubljani 5 K 70 v.; France Drolc, Laški trg v pivnici 14 K 50 vin.; Val. Vončina, Gor. Logatec, in sicer pri Riharju 3 K 72 v., pri Ferjančiču 7 K 24 vin., skupaj 10 K 96 vin.; Janez Kropivnik, Sveče 5 K; Iv. Mrzlikar, trafika, Ljubljana 3 K 18 vin.; gost. pri »Orlu« Gorica 12 K; Filip Cerne, Toma j, in sicer v gost. Skrezlj, Toma j 1 K 40 vin. in na veselici v Dutovljah nabrala in nabirala Rezika Živic 14 K 60 vin., skupaj 16 K; Jakob Zalaz-nik, Ljubljana 12 K 30 vin.; Josip Živic, Skope 6 K 80 vin.; Helena Fe-gandi, Miren 9 K; podružnica Ljutomer, in sicer v gostilni Kukovca 4 K; Ljudmila Mašera, Kobarid, pri odhodnici svetnika Fabijana nabrala 30 K, Ig. Bajželj, Kamna gorica 2 K 12 vin.; Simon Gregorčičeva knjižnica, Ljubljana 5 K; I. Drenik, Ljubljana, iz gostilen v Šiški: pri Breskvarju 38 vin., Lukežič 5 K 34 vin., P. Rak 1 K 36 vin., Tonih 44 v., Mohar 7 K, skupaj 14 K 52 vin.; R. Rainhofer, Rajhenburg 36 K 56 vin.; podružnica Polzela, 9 K 20 vin.; Tomo Šorli, Komen, in sicer Jos. Zigon 0 K, Fr. Nemec 6 K 3 vin., J. Adamič 2 K, Ant. Raubar 2 K, Drag. Nabergoj 4 K, Iv. Della Schiava 6 K 24 vin., Avg. Stare 27 K 1 vin., A. Konal 3 K 33 vin., skupaj 56 K 61 vin.; Flor. Zorko, Družinska vas 4 K 50 vin.; L. Bučar, Kostanjevica, v čitalnici 15 K; moška podružnica v Radovljici, in sicer Florjan Jane 21 kron, pri R. Kunsteljnu 16 K, skupaj 37 K; restavracija pri »Roži«, Ljubljana 30 K 66 vin.; Andr. Lov-še, D. M. v Polju 3 K 65 vin.; Fran Mravljak, Vuhred, v hiši gospe Pa-hernikove 12 K 40 vin.; Iv. Vrhovnik, Ljubljana, v trnovskem župni-šču 7 K 37 vin.; družbina pisarna, Ljubljana 5 K 10 vin.; Frnnjica Pavlin, pri Francka, Podbrezje 38 kron; Tomaž Olip, v Selah pri Bo-rovlju 10 K; Ivan Koželj, slovensko omizje pri Tratniku, Celovec 25 K; dr. Vlad. Sernec, Maribor, iz nabiralnika v »Narodnem domu« 17 K, pri »Pošti« 3 K, skupaj 20 K; gostilna »Jamnikova«, Ljubljana 7 K 20 vin.; Simon Gregorčičeva čitalnica, Ljubljana 4 K 20 vin.; podružnica Velike Lašče, in sicer M. Hočevar 5 K 46 vin., J. Pucelj 4 K 42 vin.; L Hočevar (Padarjev) 6 K 90 vin., I. Hočevar 5 K 40 vin., Fr. Grebene 74 vin., U. Somrak 3 K, Št. Podboj 2 K, Mar Kastelec 1 K 86 vin., J. Gruden 5 K, J. Žužek 5 K 8 vin., skupaj 39 K 86 vin.; gost. Konšek, Trojane 5 K 80 vin.; gost. pri »Petelin-čku«, Gorica 18 K; gost. pri Gorjancu, Gorica 4 K; restavracija pri »Je lenu« ,Gorica 2 K 40 vin.; Leni Kožar, Turjak 10 K; Iv. Ušlakar, Črnomelj, iz Spreizerjevega nabiralnika 10 K; Josip Mešiček, Sevnica 27 K 40 vin.; Tomo Šorli, Komen, pri Jos. Kovačiču v Komnu 7 K 31 vin., Lud. Ditrich, Postojna 8 K; Janko Gar-vas, Faravas v Petrinji 4 K 33 vin. \J\ ravništvu našega lista so poslali: Za draibo ar. Cirila In Metoda. Le kleplji, kleplji« nabral v veseli družbi v Šiški 320 K. — G. dr Janko Vilfan, odvet. Radovljici 26 K, iz neke poravnave v kaz. zadevi K. ca. J. — G. M. Mežan, učitelj v Orehku 2 K, nabrane v veseli družbi v šoli. — G. Milka Sirca na Uncu 12 K, katere je nabrala na vrtu. g Beleta med Cerkničani, Rakovčani ter domačini. — G. A. Skulj, nad-učitelj v Tržiiču 380 K z dostavkaro: »Ko so bili veseli Štajerci v Tržišču, za vsako trkanje groš!« — Skupaj 47 K. — Srčna hvala! — Živeli! Slovenci, kupujte najboljše X Kebrovo čistilo za čevlje v korist dražbi sv. Cirila in JKetoda! Rsailrjano doiasoo zdravuo. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem frameo-ikem žganja in soli" dokazujejo napela! vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti nteSujoce, dobro znano antnsvma-tafino mazilo. V steklenicah po K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 0. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan e varnostno znamko in podpisom. 4 86-11 2699 Rogaški nareja apetiti pospešuje pre- Jempel-vrelec' Wie ,n odvajanje. Grand Cirque Ftf res Villond (prej s. EEUZ) pride v nekoliko dneh s posebnim vlakom, obstoječim iz 22 vagonov v Cjubljano. 2801 Zlata svetinja Buolln, Pariz, Rim M. 800*-20 2». Izdelala i 0. Seydl Stritarjevi ulici 7. Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska 0 str ova. Natančno in temeljito sem preis-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: „Seydlin'*. 1 Proti prah a jem, luskinam in izpadanja las del vaje najbolje« priznana Taio-chiM tinta »tem okrepčajo laalsce, odstranjaj* luske in preprečuje Izpadanje las. 1 steklenim s navodom t krona. 3azpo8ilJa m s obratno pošto no manj kot dve steklenici Zaloga veeh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgišklh obvoz, sveiih mineralnih vod 1.1 d. D 92. lekarna; Milana Lensteka i LJubljani, Rešljiva cesta it. I polog novozgrajenega Pran Joiofovoga labiL meeta 16 32 (M Slov. planinsko društvo v Ijubljani naznanja tužno vest, da je njegov velezaslužni častni član in požrtvovalni dobrotnik, gospod f rance Kadilnik danes (12. avgusta) ob 1,6. uri zjutraj 83 let star mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši dne 14. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice v Leonišču k Sv Križu. 2799 Ravnateljstvo trgovskega bolniškega In podpornega dr nit v a v LJubljani naznanja žalostno vest, da je njega mnogoletni član, gospod Franci KodllniK zasebnik danes ob 6. zjutraj po dolgi} bolezni, previden s svetimi zakramenti ta umirajoče, v 83. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Truplo pokojnika bo v petek, dne 14. avgusta ob 4. popoldne iz mrtvaščnice v Leonišču prepeljano k Sv. Križu in ondi položeno k večnemu počitku Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, 12. avgusta 1908. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubljeni soprog, ozir. oče, sin, brat, stric in svak, gospod 2798 Fran Sopčič bivši brivski mojster včeraj ob 7. zvečer po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 29. let, mirno preminil. Pogreb nepozabnega rajnika bo v četrtek, dne 13. avgusta ob 5 popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, %% avgusta 1908. ialuloči ostali. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes dne 12. t. m. umrl gospod Jožef ženko nadaprevodnik Juine železnice po dolgi in mučni bolezni, previden s sv zakramenti za umirajoče. Pogreb dragega rajnika bode jutri, 13 avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Ravniharjeve ulice št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 12. avgusta 1908. 2803 Žalujoči ostali. 2789 Marija Maver roj. Arko naznanja v svojem ter v imenu vseh drugih sorodnikov vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je njen srčno ljubljeni, nepozabni brat, ozir. svak, stric in prastric, gospod (r. Anton Arlio okrajni zdravnik po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umira joče, dne 11 avgusta t. 1. ob 3 zjutraj v Ljubljani (Leoninum) v 62. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pozemski ostanki dragega premi-rulega se v sredo, dne i2. avgusta ob polu 2. popoldne iz Leo in uma v Ljubljani po svečanostnem blago-slovljenju prepeljejo z mrtvaškim vozom v Skofjo Loko ter isti dan po zopetnem blagoslovljenju ob 5. popoldne polože na ondotnem pokopališču k zadnjemu počitku. Sv. zadušne maše s? bedo darovale v župni cerkvi v Skorji Loki. V Škofji Loki, 11. avg. 1908. Zahvala« 2795 Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, strica in svaka, gospoda Albina Oiranla učitelja izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa g nadučitelju Legatu za njegovo veliko požrtvovalnost in za ganljivi nagrobni govor, slavnemu sokolskemu društvu za polnoštevilno udeležbo in za prekrasui venec, vsem gg. uradnikom in vsem drugim, ki so v tako mno-gobrojnem Številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku in s tem tolažili našo neutolažljivo žalost. Logatec, 12. avgusta iS08 ialuloči ostali. ffeteorolosično poročno, 3 > Caz opazovanja Stanje barometra v mm fio o. *" H Vetrovi Neb* n. 9. zv. 7333 19-3 si jjzahod jasno 12. 7. zj. 734C 16-5 sr. svzh. oblačno ■ 2. pop. 7345 144 sr. jvzh. dež Srednja včerajšnja temperatura 18*3« norm 193 Padavina v 24 urah 0 0 mm Po noči nevihta. Kupi ao takol že rabljeno, toda dobro ohranjeno sidro (Anker) Ponudbe je pošiljati na naslov: J. M. Finck's Eldam, Dol pri Ljub-liani, 2794 Mirna stranka i 5če stanovanje z 2—3 sobami za takoj ali pa za november 2790-1 Kje, pove uprav. „Siov. Naroda". Ob vsakem vremenu! HOTEL „ILIRIJA" w flLJaalalf staal« Jutru u četrteb, 13. oususta - velik - KOHCCRT popoln« Ljubljanske društvene godbe pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Vaclava Talicha. Začetek ob 8. Vstop prost. Na obilen obisk vljudno vabi 2797 Jlforija Jtfovak hotelirka. Ob liftkeni vremenu! Tk Rojal Woodep Bio Tho gre a test Bio-Theater o! the VVOrld, 2793 Danes, IZ. avgusta t. L velika predstavo o Lattermannooem drevoredu Vsake tri dni nov spored. Izvleček Iz sporeda Pogledi lz Švice. 9. Švica pozimi. 2. Proga Montreaux - Oberland. 3. Slap Rena pri Schaffhausenu — Manevri nem'ke mornarice. — Medvedji lov v Sibiriji. — Nas arah. — Umetniške točke lz Bio-Variete: 1. Punčka z udi. 2. Plesalka po vrvi. 3. Čudovita senca. (V barvah). 4. Spretna komornu sobarica. — Napad na železnico v Divjem zapadu. — Rrovčeva hcL Prizor iz življenja v več slikab. — Vesele vaako-vrstnosti. — Živeče cvetlice. (V barvah), — V deželi sanj. Prizor v barvah pojules Verne u. Začetek ob poln 9. zvečer. — Ob nedeljah in praznikih tudi popoldne ob 4. nrL Cene s Loža za 4 osebe 6 K; fotelj 160 E} I. prostor la20 E; II. prostor 80 vin.; III. prostor 00 v. j IV. prostor 40 v. H. GovriC poslovodja. , L Geni I ravnatelj. * V e i Sfl i »dfclazaZ Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh naj topleje priporoča domača tvrdka Josip Škerlj. epe dl ter. 2800—1 % s r 9 9 9 9 9 z 2 sobama in pritiklino se ođda sa aetoanbrov termin na Tr laški ceatt ItOV. 11. 2698-3 ae aprelme takol v špecerijsko trgovino. VeČ se izve na S?• Petra cesti it. 14 ¥ Ljubljani 2700 3 izurjen v vseh pogojilniških poslih, zmožen slovenskega, nemškega, hrvaškega in italijanskega jezika, želi spremeniti svojo dosedanjo službo. Ponudbe na „Zvezo slovenskih zadrug11 v Ljubljani. 254 -4 zanesljiv, vesten in za moška dela spretno uporabljiv, se sprejme V službo Plača po dogovoru. 2791 Več se izve pri g. Ivanu Kaste-llcu, brivskem mojstru v Florijan-skih ulicah št 25. Spre Ime ta so v stalno delo v 2720-3 vajenec pri Simonu Negru, kleparju v Postojni, podružnica v Cerknici Zeniina ponudba. Žele^nični uradnik, star 2? let, lepe zunanjosti, simpatičen, srednje postave, premočen, j lepo prihodnostjo, Seli $nanja j izobraženo in premočno aospico. Pev^e imajo prednost. Le resne ponudbe s slifat 4* se takoj vrne, je poslati do 22. avgusta i. L na naslov: „Veran 27, Trst, poste restanteu. — 7ajnosi je ja-iamčena. 2696 4 V nedeljo 23. avgusta 1.1. ob 11. dopoldne se bode prodala na prostovoljni favni dražbi veliko novo vilo v Rudolfovem ležeča ob ljubljanski cesti, oddaljena pet minut od novomeškega kolodvora* Vila je pripravna tudi za gostilno, ima štiri separirana stanovanja, katerih vsako obsega štiri lepe sebe, veliko kuhinjo s shrambo, dve kleti in v vsakem delu vile ena ko-pališčna soba. Prodala se bode skupno ali pa tudi na dva dela, ker je tako zidana. Kupci si lahko ogledajo vilo sami in dobe natančnejša pojasnila pri posestniku g. Alfonzu Mtaissi-ni|Uf stavbnemu podjetniku v Rudolf o vem Izklicna cena cele vile je 70.000 kron« Dražba se vrši na licu mesta. 2792—1 SMO Kron zaslužim V'H^if onemu, ki ml dokaže, da moja čudesna zbirka 600 kosov samo za 5 kron nI priložnostni nakup In sicer;] Pristna švicarska pat slsL RoskopI tepna ura, točno regnL in ki natančno gre, ■ dietno trornifiko pismeno garancijo; amerižka doable-slzta oklepna verižica; z amer. donb;e-zlata prstana (sa dame in gospode); aogl. pozlačena garnitura: man še tn i, ovratnifiki in naprsni gumbi; 5demi amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po ielii; prekrasna naprsna igla s eimili-briljantom; siiČna damska damska broža, poslednja novost, koristen žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nanj. denarnica; par amer. butonov a bnit žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 umetn. ter naj* lepšimi pogledi sveta; prekr. kolft sa na vrat Sil v lase iz pristnih jutrovskih biserov; b mdiskib čarovnikov — razvedre vsako dražbo «■ ic 360 razi. predmetov, koristnih in neu-trpUrvih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj ■ ©leg. sist Roakoaf tesno zure. kl je □o a dvakrat toliko vredna,' samo 9 krosu Po aovaetjn ali denar naprej (tadi znamke) poiuja L III1CH, svetovno razpoillnlnlcs. krakov štev. «9. H. B. Kdor naroči i zavitka, mu prideaezs angl. britev ali 8 najfln. iepnlh teko) nazaj, vsak 2455 Vodovodi kmtiftcav kopala« vam Konrad Lacbnlk, UuDUana 801,4. onijoif: Lazuk-uaiiaf Projekti in izvršitev pri domači specialni tvrdki (tchn. z ved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). Sprejme ae trgov, pomočnik prva moč, Če mogoče voja&Čine prost, zmožen obeh deželnih jezikov, v trgovino z mešanim blagom M. VolOVOO v Št, Jerneju 2744-3 Veliko zalogo gramofonov m plofi tudi s slovenskimi komadi; FR. P. ZAJEC, urar Ljubljana. Sari trg 26. 2291 13 Lično hlia is proste roke sa zelo nizko oeno. 2718—3 Pojasnila daje A. Meklf, Betu dolina it 201 pri Mo^anL NIGRIN uajbeljše snažilo se navilo daje najlepši blesk in ohranja usnje stanovitno IVMtBJsMJSlIfaT je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809—24 ==— Naprodal povsod. ;^ St. FernOlendt, Dlinol, c in kr dvor. dobavitelj Zastonj in poštnine prosto naročajte —— moj novi veliki —— cenik s koledarje za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel. FR. ČUDEN ™ Oes. kr. avstrijske ffe državne Železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dna ta LlBSllane Inz. zaLi 5*50 zintraf. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, cL ž., Trst c. kr. drž. žel (ob nedeljah in praznikih do Trbiža), /•os tjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jeaerdce, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž. Trst, ^kr.drž. JUL Beljak čez Po-drožčico, Celovec, Prago. 7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-mplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje, ©•ae pradpaldna. Osebni vlak v smeri: ice. Beljak, (čez Po dro žčic o) Celovec, 1. maja 1906. leta. v Maklfaao faz, zaLi H'38 »rodpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel., Gorico dri. žel., Trs drž. iel„ Beljak, (čez Pod ožčico) Celovec 1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rtidolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3 40 w poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel, Trst drž. žeU Beljak, (čez Pod .ožčico) Celovec, Praga. 7*10 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7*30 zve6er. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesenice, Trbiž, Beljak, (čez PodrožČlco) Celovec Praga. IO-40 paneet. Osebni vlak ? smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žcL, Gorica drž. ftet, Trst dri. lel. Beljak juž. žel., (čea PodrožČlco). Odkod is LJubljana drl. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, aoa papaldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveoor. Osebni vlak v Kamnik lO-oo panaOI. Osebni vlak v Kamnik. (San»s 9b nedeljah in praznikih.) e-oo zjutraj. Osebni vlak Is Beljaka Ini žet, Trbiža, Jesenic, Gorice, Tiste, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže* Toplic, Rudolfovega, Grosupljs. 11-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prage Celovca, Beljaka Juž. ŽeL, čez PodroiSe* in Trbiž, Gorice drž. žet, Jesenic, Tržiča, 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudotfovega, Grosupljs. 3-ae popoldne. Osebni vlak is Beljaki juž. žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čet PodrožČlco) Gorice dri. žel., Trsta dri žel. Jesenic, Tržiča O-oo svečar. Oseb. vlak iz P"age, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenlc. 8 37 zve6er. Osebni vlak iz Kočevja, Straža Toplic, Rudolfovega, Grosupljs. 8*48 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožcico) Trsta dri. žel. Gorice dri. žal Jesenic, Tržiča. ii-OO ponooi. Osebni viak iz Trbiža, Ca lovca, Beljaka (čea Podrozcico) Tesli drž. Žel. Gorice dri. žel., Jesenic. v LJaelJaao dri. kolodvori e-48 zjutraj. Osebni vlak is Kamnika. 10 50 predpoldne. Osebni vlak iz Kajnniki e 10 zveoer. Osebni vlak Iz Kamnika. O 50 ponooi. Osebni vlak is Kamnika, (Senc ob nedeljah in praznikih (Odhodi in prihodi so označeni v srednja evropejskem času.) C. kr, r«Taateij8i¥8 a>živaih železnic v Trsta. naznanilo m priporočilo. Slavnemu občinstvu v mesta in na deželi vljudno naznanjam, da sem otrotil v popolnoma prenovljenih prostorih v Spodnji JBhl, na Cetovikl cesti St 89. Točil bodem le Izborna naravna vism. Postregel bodem vedno z oknsnlonl gorkizni loj ssrzllsni |edill ob vsakem dnevnem času po najnižjih cenah. Za mnogobrojni obiak se toplo priporoča 2731—2 Gregor Habjan gostilničar. Na razpolago Je tudi volili senčnat vrt. Spretni agenti ki bi obiskovali privatne odjemalce, ae iščejo v vseh krajih. Prav dobičkanosno In stalno opravilo, velika provizija ozir. stalna plača. Ponudbe na W. W1ossaaler, Hauptpost- \ L). 2648 10 Is proste roke M prešla posestvo v Vliznarjih it 61, pošte it Vid nad Llokjano. Upe, zidana hiša tik glavne ceste z vpeljanim vede* vodom, pripravna za gostilno, trgovino, posebno pa aa kakega peha ker ni daleč na okrog nobenega. Ima veliko, lepe dvorišče, močno obokan hlev in veliko ŠUDO. Okoli hiše je velik z mrežo ograjen vrt ali n|lva in fie posebej z mreio ograjen vrt za zelenjave z lepe poletno hišice. Ustmena ali pismena pojasnila daje posestnik ravnotam. 2719—3 Za graščino v Slavoniji se k finim ljudem 1ŠOO perfektna kuharica ali gospodinja, ki zna prav dobro kuhati. Imela bi v kuhinji dekle. Plačilo 36 kron. 2763—4 Dopisi z izpričevali in sliko na uprav. „Slov. Naroda". V nekem malem mestu na Spod. Štajerskem je naprodal posestvo in sicer 2760—2 enona&stropna hiša z gostilno, mesarijo ter z zraven pripadajočimi 15-16 orali stavb-nega sveta. Zraven pripada tudi ena hita s hlevom, pripravno za kakega obrtnika. Vse to z vsemi premičninami, orodjem in vsemi zalogami se proda za 68.000 K. Pogoji jako ugodni. Nastopi se lahko takoj. Vsa trgovina brez zadržka in konkurence. Zraven se tudi proda malo posestvo z gostilno. Cena 1300 kron. Cenjeni kupci se naj blagovolijo obračati na g. Vlncenca Jamnlka v Slov. Gradcn (Štajersko). Kovina .JURIJA" fjubljana ■ ■ 3 minute od južnega kolodvora ■ ■ fjubljana »< je vsak dan fajf ¥S° °dprta" IVAN & NIKOLAJ ŽIC trgro iaa.a z Trizioaan. xia veli3s:o* Ladje: „Doauitila" Jb „Štelanila" prodajata vina: Vino z Visa, črn • ur belo Istnjaaec, črni „ beli Dalmatinec, črni , beli Sujer, (Opolo) . liter po 40 in 42 h 48 ?4 36 34 4o 34 60 36 38 36 42 36 Teran (obran) . . Muškat (bel, sladki) , (črni sladki) Refoško . . . . Maršala . • • • Pelinkovec • . . liter po — in 40 k n , 66 „ 60 . > n 66 . 60 , „ „ k ree ... 1-40 ... 1*20 franko kolodvor Pulj v izposojenih posodah, ki se ne uračunijo, pa jih je treba čimprej vrniti trankO kolodvor Pulj Pošilja se le po povzetja in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva. 89$_11 \ Za vsako ceno prodajam F od 1. do 15. avgusta 1908 vsa letna oblačila za dame, gospode, dečke in otreke. Sitika sllolHte oftlek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. it** 2 St. 26.392. Razglas 2785-2 Vsled razpisa o. kr. deželne vlade v Ljubljani a dne 7. avgusta 1908 St. 18 501 se a oairom na to, da se je dokazala steklina pri enem psu, ki se je klatil po Viču in Glinoab in skoraj gotovo tudi po Tržaški cesti ter je v občinah Vi5 in Brezovica ugriznil več psov, odreja na podlagi § 35. zakona i dne 29. februarja 1880 drž. sak. št. 35 za mesto Ljubljano od danainleaa dne naprej do preUlea pošlo kontomocilo V tem času morajo imeti vsi psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo po ulioah, tortOi ki po pada nje popolnoma sahranjuje. Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd. ^ Ako bi kdo pri svojem psu aapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti. Pse, ki bodo sa časa kontumaoije prosto ali brez dobro napravljene torbe letali okrog, bo konjač polovil in pokončal, proti Ustnikom se bo pa kazensko postopalo. IfCeetni magistrat ljubljanski dne 10. avgusta 1908. j t \* *% tit*9*l Sprq}ema savarovaaja elovaakesa iiv-Uenja po naJrasaovrz4aejaih kembiaaeQah pod 'tako atodatad pofejf, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti Je ugodno zavarovanje aa doiivede in smrt a manjSajočimi m vplačili. vsak eita. pra *HCa*J*z*&S! vieotdoSdivfoeale. af satih lat 45—93 st%ur aw A Y I J A ■ - ■ • vnnjomno zavarovalna banka, v Pragi. . - • . Res. fondi: 41,335.041 01 K. Isplačane odškodnine in kapitalije 97,814.430*97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države Vm ■o v lastno) kansnej hiši Zavamje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah. Škoda eeninje takoj in najknlaatneje. Ušiv« najboUii sloves, koder poalnje. DovoUnje iz čistega dobička izdatne podpore v aarodaa, Ja^ al C3B 1566 Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem pričel izvrševati tesarsko obrt aa Bledu (Gorenjsko) ter se priporočam sa vsa v to stroko spadajoča dela. 2727—3 Avg- Erat oblastveno skušeni tesarski mojster. Slivovkii •st Ntti? aiarelpo eesl v satstaatfnrl ka- sa dobi v sodih asi M litrov auprej prav " v tropinoveo 1290-36 j Si brino veležganjarni in rektifikarni sadja H. ROSNER k Co., Ljubljana Sp. toka, poleg Eoslerjeve pivovarno. 1443—17 pnrketska dela prevzema ter da materijal JOSIP PUCH Ljubljana, Gradaške ul. 20. Ceno! Solidno! k ilo]nou6j!c Muze volnate in iz modnega blaga, V d.a.m.s3s:I 3sloTo-a.3s:i majnoTrejže m.od*e moderni pasovi, damski in otroški predpasniki, spodnja krila, ovratniki in kravate. Dalfe priporoča svojo bogato zalege domačega dela tod i po meti In po najnižjih cenah ^ Llabljana. Židovske ulice Atev. S« 2252- I GOSTILNA no Jmnrietm gori pri Kranja (3 6etrt vtre s leoi: dvora 2SZra»xij) se priporoča izletnikom. pristna pijača in okusna gorka in mrzla jedila ter skrbna in točna postrežba zasignrana. s Cene zmerne, s Krasen razgled. Priporoča se z vsem spoštovanjem JERNEJ ŠKOFIC 2733—2 gostilničar na Šmarjem! gori. St. 24.277. Razglas. 2749 2 C. kr. deželna vlada je razpisom z dne 17. julija 1908, št. 15.266, dovolila, da se v mesta ljubljanskem tudi vsako tretje srede v mesecu vrši semenj za konje. Vsled tega privolila se glasi § 2., točka e, tržnega reda živinskim sejmom v dež. stolnem mestu Ljubljane z dne 22. junija 1907, št. 11.150, tako - le : „Prvo in tretjo sredo vsakega meseoa Je dopuščeno poleg navedene živine prignan na trg tudi konj©". Jtfestni magistrat ljubljanki, dne 28. julija 1908. Ivan Jax in sin [Dunajska cesta št. 17 priporočata svojo bogato zalogo voznih koles. oo s šivalni stroji ■reipleenl kandjia veseale v kttk Pisalni stroji .ADLER'. Dve hiši na glavnem trgu v Spodnji Sliki, zraven cerkve, sta takoj naprodal. V hišah; ki se dobro obrestujete, se nahaja več stanovanj. Proda 00 tudi ie parcelirani stavbni prostor sa 30 lepili hiš. 2598-7 Kupoi naj se obrsčsjo pismeno na Jos. leidla v Spodnji fttikl Krasne BLUZEN 61 največja izbera v svili In drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe priporoča po aaf tEjlE M. KRISTOFIČ itani ne st aa. 2716 Slavna saloga v lekarni 6 UD. pl. Trnk6czyja v LJubljani. 9 * I S # a « e % Priaaarins dr. 0. Gregorič H*]nfc>l jana kronska ustno voda EUODIIf Zakonito varovano. Specijaliteta za kadilce. 10 do 15 kapljic v kozarec voBe. Cena 2 krsnL j % 9 a m M m S 9 « I S I - 4 t t a m m 9 9 ■Uram uloge » lekarni OH. pL Trnk6czy]o u UuMlonl. Malinčev SIRUP lekarnarja Piccolija 2271 c. In kr. dvornega dobavitelja, papežsvsga dvornega dobavitelja je izboren prirodni izdelek. Poštni zaboj ček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 5 K, v sodčkih po 10, 20, 4C 100 kg sirupa z zavojem vred po za kg. Sterilizirane steklenice z o 1 kg vsebine se prodajajo v Ljublj po 1 K 50 h. V zabojih po 25 s z zavojnino vred v Ljubljani po 35 h. Naročila po povzetju Pozor! Pozor! jflspiranti za enoletne prostovoljce! Izkušnja kaže, da mora vsako leto mnogo takih mladeničev nastopiti 3letno prezenčno službo, ki bi si bili lahko pridobili pravico do enoletnega prostovoljstva, ker so zamudili pravočasno polotiti predpisano Inteligenčno izkusnio, oziroma sa prlpravllatt sa to Iskninto. »Prvi sagrentki voiasko pripravljalni zavod" (šola in internat) je doslej dokazano dosezal izborne izpitne uspehe pri enoletno-prostovoljskih aspirantih. ki jih je pripravljal na izkušnjo. Tudi letos se otvori za take aspirante glavni tefcij in sicer 1. septembra. Prijave in morebitna vprašanja naj se čimpreje naslavljajo na ravnateljstvo zavoda w r VILJEM JELENCIC 2721—3 c. in kr. topničarski major v p., lastnik in voditelj zavoda v Zagrebu, Kuko viceva ulica 15. 868 49 Velika zaloga oblek za gospode In fleflte. Stalne, na vsakem pred-::: metu označene cene. ::: ::: Priznano najboljša ::: delavnica za izdelovanje oblek po meri. Velika zaloga domačega in pristno angleškega blaga. Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. Št. 26877. Razglas. 2730 -3 Da se čimpreje olajša pomanjkanje na krmi, ki je nastalo po deželi vsled suše, se bo oddalo na račun od o. kr. poljedoljskega ministrstva vsled ukaza z dne 27. julija t. 1. št. 30962 dovoljene podpore 200.000 s posredovanjem „Gospodarske zveze* in „ Zveze slovenskih zadrug" - seno po znižanih cenah - onim kmetovalcem, U trpijo na pomanjkanju krmo in so nboini, da bodo lažje gospodarili in si ohranili živino. Z ozirom na to, da obsega pomanjkanje krme celo deželo in z ozi-rom na omejena sreostva, se more ozirati samo HO ODO kmotOVlloOi ki SO ros zelo ubogi In potemtakem niso v položaju, potrebno seno si po obstoječih trtnih cenah nabaviti. Po oblastvenih poizvedbah se bo dognalo, kdo da je potreben omenjene podpore. Seno se bo oddalo dotičnim kmetovalcem po ceni, ki ne bo presegla 6—7 K pri motorskom centu Ta cena bi se samo v posebno ozira-vrednih slučajih mogla znižati, posebno tedaj, ko bi bilo bivališče dotičnega kmetovalca od najbližje železniške postaje zelo oddaljeno. Seno po označeni ceni se bo pripeljalo na železniško postajo, ki je najbližja dotičnemn bivališču; za odpeljavo od postaje v bivališče po imajo skrbott kmetovalci somi na lastne stroške. Kupna cena se ima vplačati po dobitvi pri posredujoči zvezi. Prošnje za dobivanje sana po znižanih oenah se imajo vložiti najkasneje do 14. avgusta 1908 pri podpisanem mestnem magistratu ali ustmeno aH pismeno ter je v njih napovedati bivališče, število konj ln goveje iitl e, kakor tudi na-prošeno množino seno. Na pozneje vložene prošnje se na bo moglo ozirati. Z vložitvijo dotične prošnje je prositelj vezan« napovedano moo- ilno sena sprejeti. Vsaka zloraba, posebno prodaja pridobljenega seno fe strogo t, ter se bo v dotičnem slučaju kaznovala po kazenskem Jttestni magistrat v £]ubt]ani, dne 5. avgusta 1908. Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojno opeke, Portland-cement najboljše vrsto, zarezane strešnike (sistem IMarzola) «©51 stodilnike in drugi stavb, materijal- (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma vame prsti nevihti.) mr w mm 23 F. P. VIDIC 6c Komp., Ljubljana.