DEMOKRATIČNAALTERNATIVA BREZ KRIŽA IN MEČA
IZ MANIFESTA LIBERALIZMA
Svoboda tukaj in zdaj!
Libemlizem je v osnovi skeptična dria, ki jo preveva nezaupanje do vseh velikih projektov, pa naj se jim reče Socializem, Nacija ali Demokracija. Liberalizem se ni-koli ne pusti ujeti patetiki velikih dejanj, zmeraj raje usmeri pozornost v podrobno-sti, ki ostajajo na robu in napol prezrte.
Prepričani smo, da smo v Sloveniji že zreli za politični pluralizem, ki predpostav-Ija politiko kot posebno profesionalno po-dročje, prepuščeno demokratično izvolje-nim predstavnikom; torej za družbo, ki je v osnovi ne opredeljujejo politični boji, am-pak gospodarska, kulturna ter znanstvena produktivnost in inventivnost. Zreli smo za politiko, kjer se boji ne bijejo v moralizirani obliki napihnjenih zatrjevanj, da smo mi bolj za stvar kot oni in da so oni v resnici sovrainiki stvari, se pravi, kjer argument ni patetično zagotavljanje iskrenosti in zavze-tosti, ampak strokovna kompetentnost; kjer se ne odloča med prenapetimi projekti, am-pak med konkretnimi gospodarskimi, politič-nimi in drugimi rešitvami.
Za nas je pomembna svoboda tukaj in zdaj. Ne zanima nas svoboda vseh. Zavze-mamo se za svobodo vsakogar. Zato razsti-ramo meje svobode, kjerkoli je mogoče. Odpravljamo ovire, ki posameznicam in
posameznikom ne dovoljujejo, da bi ravna-li kot svobodni in odgovorni Ijudje. Svobo-da je za nas svoboda izbire v vsakdanjem življenju, svoboda izbire na področju go-spodarstva in svoboda izbire v politiki. Za nas ni večine in zato niti manjšin. So samo različnosti. Na različnosti temelji solidar-nost. Drugega spoštujemo prav zaradi nje-gove različnosti, enkratnosti in posebnosti.
Izhodišče je človek kot posameznik
ZSMS-Liberalna stranka zastopa osnovne li-beralne vrednote:
prvenstvo pravic posameznika; svobodo posameznika, da se sam odloča za skupno-sti, v katerih prepozna prostor za svoj svo-bodni razvoj; čut za dostojanstvo posamez-nika kot osebe. Za liberalca je izhodišče človek kot posasmeznik; ne povzdiguje ga v gospodarja sveta, ki lahko brezdušno iz-korišča naravo in soljudi, ampak ga doje-ma kot v osnovi nemočno bitje, vrfeno v svet, neskončno ranljivo bitje, ki si z vso svojo dejavnostjo in sanjami prizadeva, da bi osmislilo svoj poloiaj in našlo svoj kos sreče. Sočloveka ne spoštujemo zaradi nje-gove moči, ampak zaradi načina, kako sku-ša osmisliti svojo nemoč. Daleč od tega, da bi povzdigoval moč človeka, je liberalizem na strani tistih, ki se zavedajo, da je od prezivetja narave odvisna tudi naša usoda.
Temelj liberalne politike so človekove pravice, njen cilj pa zagotavljati, da bo vsak posameznik tepravke lahko tudi nemoteno uresničeval. Teh pravic so enako deležni vsi Ijudje ne glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, jezik, veroizpoved, po-litično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni poloiaj ali ka-terokoli drugo osebno okoliščino. Ne priz-navamo nobenega interesa, ki bi bil višji od spoštovanja človekovih pravic, in nobenega
razloga, v imenu katerega bi bilo mogoče človekove pravice omejevati, kršiti ali razve-Ijaviti. Posebno skrb bomo posvečali priz-navanju in doslednemu spoštovanju pravic pripadnikov tistih družbenih manjšin, ki so še posebno ranljive zaradi svojega načina življenja.
Kjer se začne skrivnost — se zakonitost neha
Človekove pravice morajo zagotavljati in varovati zakoni in pred zakonom so vsi Ijudje enaki. Zakoni sojavni — kjer se začne skrivnost, se zakonitost neha.Zavzemamo se za vladavino zakona, v kateri vidimo te-meljni razlog in smoter obstoja države. Dr-zava, ki ne zagotavlja zakonitosti in ne vlada po zakonih, je za nas nezakonita.
Država je nujna, vendar nepopolna in nevarna ustanova. Dejavnost države mora biti zato omejena, meje dejavnosti države pa lahko postavlja samo samostojna civilna druzba. Nobeni oblasti ni mogoče zaupati, zato mora civilna družba državno oblast nenehno nadzorovati. Da bi bilo to mogo-če, morajo biti zagotovljene svoboda misli in govora, svoboda tiska, združevanja in zborovanja. Samo oblast, ki jo postavlja svobodno organizirana civilna družba, ki jo civilna družba lahko učinkovito nadzo-ruje in ki je civilni družbi odgovorna, je legitimna oblast.
Suverenost je nujni atribut drzavne obla-sti, vendar za nas ni nevprašljiva vrednota. Ko država nastopa kot nacionalna država do drugih driav, je njena suverenost nede-Ijiva. V notranjepolitičnem iivljenju je su-verenost deljena med državno in civilno družbo: civilna družba je vir suverenosti in država njen izvajalec. Če torej državljani suvereno odločajo o državi — lahko govo-rimo o demokratični državi. Nacionalna država sama po sebi ni cilj naše politike,
zavzemamo se za demokratično nacionalno državo.
Demilitalizirana in raznolika Slovenija
Država je suverena, če ima monopol nad sredstvi nasilja. Ta driavni monopol zago-varjamo, nasprotujemo pa nacionalni voj-ski. Zavzemamo se za popolno demilitari-zacijo naše države. Prepričani smo, da lah-ko trajno varnost državljanov zagotovi le mirovna politika, ki bo nadomestila obrambno politiko.
. Naš cilj je družbeni sistem, katerega glav-ne značilnosti bodo: tržno gospodarstvo, pravna in socialna država ter materialno in duhovno bogata družba. Trg brez ideološke-ga nadzora in nasilja ter svobodna gospodar-ska pobuda najbolje rešujeta temeljne gospo-darske dileme. Socialna politika mora biti korektiv tržnega gospodarstva, ne pa motiv gospodarskega sistema, je dolžnost države in je usmerjena neposredno k prizadetim in ne k prizadevajočim. Zavzemamo se za oblikovanje kodeksa socialnih pravic, to je zajatnčenega zadovoljevanja osnovnih člo-vekovih potreb na področjih socialne zašči-te, šolstva, zdravstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarova-nja, zaposlovanja in stanovanjskega vpra-šanja.
Liberalci hočemo raznoliko Slovenijo, Slovenijo regij. Nasprotujemo tistim politič-nim opredelitvam, ki iele Republiko Sloveni-jo organizirati kot unitarno državo, ki je vodena in upravljana izključno iz republiške-ga središča. Kulturna in etnično-regionalna raznovrstnost ne dopuščata nasilnih unifika-cij. To spoznanje narekuje razvojno strategi-jo in teritorialno-administrativno razdelitev, ki bosta temeljili na svobodnem in pluralnem policentrizmu oziroma vrednotenju vseh go-spodarskih, socialnih, geo-ekoloških in etno-kulturnih potencialov slovenskih regij.