PRIMORSKI DNEVNIK
j®j8BYSr
Cena 35 lir
Leto XYII. - St. 200 (4974)
TRST, četrtek 24. avgusta 1961
rrva četrturna bitka v Južnem Tirolu PSI bi podpirala vlado KD-PSDI-PRI
Saragat poudarja, da taka vlada ob podpori socialistov ne bi predstavljala Nevarnosti za demokracijo, ker bi se nekatera zunanjepolitična vprašanja lahko premostila - V sredo bo sicilska deželna skupščina poskušala izvoliti novo deželno vlado - Tovarnarji sladkorja so odpustili nad 3.300 delavcev
RlM m	COd	na*e®a	dopisnika)
Tirolskem	Vest'’ da ie prišlo prejšnjo noč na Južnem
prvega	dolini Passiria vzdolž avstrijske meje, do
žev z ito, -oroženega spopada južnotirolskih skrajne-°bjavii Jansko vojsko, je današnji tisk v vsej državi vo fazo z velikim poudarkom. Brez dvoma gre za nadaljevati S ero nameravajo verjetno atentatorji na-da sv°je delovanje. Hkrati pa ves tisk poudarja, teni	odmejno področje	in da so verjetno oburo-
nost ?, Tet?tb Prišli narav-Do LAvstrije.
San i^?ada je Prišlo v kjer so „5° in passiria, rujen	tudi	še en po-
^ijnovorio £. _, električnega
Do st°rp?fa visoke napetosti, »ipinci lanja ie Prišlo med
SO strojili
<Clava’ £ ®° stražili most
^dalienim' °g 200 metrov
se priirlir^1 naPadalci, ki so verjetrm l1 /a grmovje in cejMnn° za stene pre-Vse ^Prehodnega terena.
„®rietn0 tudi »epreht
ni 5tmi’.da ni bil na nobe-kak ranien ali ubit «i našli s L V Pa so alpin-š°torska , .oglami prevrtana ^belia-- .ila in slamnjače. S> - * 3e »rajalo - kot rele bilo „Catrt Ure in oddanih Tildi «Uv.mani 300 strelov. — pripada* . daljnovod, ki Prekini-. užl)i «Edison» bo
OroiniV*8 V6Ž časa-SreiskavD ‘ ,S0 takoj začeli s 0 nič - .erena, toda našli
demokracijo. Ravno nasprotno, taka vlada bi razvila intenzivno socialno akcijo, ki bi i-mela pozitivne posledice za u-trditev svobodnih ustanov. Seveda je delikatna točka v zunanji politiki, ki pa nikakor ni nepremostljiva. Sicer pa nevtralizem PSI nikakor ni o-viral te stranke, da ne bi gle-
°seb
eseb
P?e.Pa so priprli več
I°'juPMP“ priprli_ tud i'J n a' pod >*krivai po.^ °t>tožbo, da k 1 Bom* v°jni material.
s "'k dna, v,eč odgovorni u-je i-Vn,ka «Dolomitten». ,Su Pfed dnevi izjavil i, lu, j- Ljanskemu novi-6r l,*Zi namerava odstopiti Mu^tii raznimi sodnimi ''e di-Au °dgovorni ured-da ' ki ^berhollenzer Vin-(« pl .<J0Slej urejeval te-
4 v <Jl»vi l0 SVp. «Volksbo-
5 1« urednik bo še na-
ki ga „ pos'anec dr. Eb-
?rnern„ma-trai0 za Pripad-struje v SVP. >.?,% v Pa se nadaljuje po-
bUžnjfh
kmetij, nekaj
**ht.
'Vo.
zYez' s Saragatovo kos.°Pi in ni-vlada na iesen
lisu'rgenca rae*Sedanja ozka
tisto’ ?°vo v ti? »a socialni’. kar n-s ej Polemiki je ,>letn zP‘s® v svojem ju-
List glasil° PSI >•- m- da' St POUdaria nrad-
v«n
poudarja pred-
•tfkeptni e Pri sedanji kon-ka k br. koaliciji štirih cialiazl°ge dvoma za «globo-*av?'8a in 50da,rskega, so-Vsolsti dein demokratičnega množic -te in 1 strani- morajo upo-Ijud n°žice k . v katerih se •Let!?- ki ts iJ0’ kakor tudi dalj.^Pje um/tranke vodijo«.
^•«cgwetie-r si "«»
List *°8PodarsV no uSodne-‘oc BP°adaria kega Položaja.«
V?«!	1 da bi biIa
®d»n, Prevzpt-	ka priprav-
ki bi vtn°st »l=nase konkretno lj» * bila v ,? vsako pobudo, vSelf° niiru niP i m'ru> «vo-*2»al*r0|iov» naroda in
J8a
je .	-
n Vila ln ljudske~da -J-e pred
S*ti st.?r?bleme r°tZo,C nuPd°i
po-
čanes
kaks ?8odki n° čal kot s* b0tjov ne glede na to, Skro-°že veen=b se z8°d‘. d0 rščanske1 rllrdUi krogl da vsp0Pada emokracije, ‘Okraj i°čo )-- *■ ?e bo prišlo v'tge tvovano države še On n nc; t- vane na nit-- i____
® na oltar kon-Primeru ne
"adaf1 štorii-tem -	  H
^'■jo6Vala innitdrugega kot
u kat’ va sp .^krepila svojo v 'žke mnJ(i^Ske’ la'čne
bkemPrepričanlu,Ce prebudU
prebudi
Lu‘la "" PrevUj*', da bo v S. V b*d ton ljudska S iu«Ui ko n- '° Posamezni-S«2? «4oonte, zgodi ~ za-hnja kritt J ~ da bo
fn Vljpn- b°do , ’ ■"}. v tem
knV°r>iolt prevzeti	pri-
'Oh. “Osti “£eti SVpi
v mejah
Pietro Nenni
>( .--g«
de Berlina — ki je najbolj pereče vprašanje zunanje politike — zavzela odgovornega stališča. Zato lahko mislimo, da PSI ne bi zanikala podpore vladi levega centra, ki bi bila solidarna z velikimi demokracijami Zahoda in ki bi branila mir v varnosti vseh narodov.«
Nato pojasnjuje Saragat, da je PSDI vedno razlikovala pogoje za dosego socialistične enotnosti od pogojev za konvergentno sodelovanje s PSI. Pri prvih gre za sindikalno enotnost in prelom s frontiz-mom, pri drugih pa je treba poudariti, da ne gre za neposredno sodelovanje PSI v vladi. Prihodnje zasedanje CK PSDI bo postavilo krščansko demokracijo in soicaliste pred odgovornost. Saragat je mnenja, da bo PSI odgovorila pozitivno, kar se pa KD tiče, njeno stališče ne bo socialdemokrate odvrnilo od njihovih namenov. V nobenem primeru pa PSDI ne bi podprla desnice KD, če bi bili socialisti pripravljeni podpirati politiko levega centra. «Ce demokrist-janskega odgovora ne bi bilo ali pa če bi bil negativen, bi postal naš prehod v opozicijo neizogiben. Vse ostalo pa je enostavno, jasno in pošteno,« poudarja Saragat in odgovarja Malagodiju takole:
«Tudi ko je Malagodi povzročil prezgodnji padec Se-gnijeve vlade nam je prekrižal načrte po našem kongresu leta 1959, ko smo hoteli doseči rešitev z levim centrom, čeprav pod drugimi pogoji. Danes je položaj drugačen in perspektive so ugodne. Ce pa bodo prevladale ponovno konservativne sile, naj si nihče ne domišljuje, da je PSDI pripravljena popuščati njihovemu izsiljevanju. V tem primeru bomo delali v opoziciji za razvoj politike širše konvergence, ki je v logiši razvoja italijanske demokracije.«
Poslanec Caprara, tajnik komunistične skupine poslancev, je danes izjavil, da je obiskal tajništvo poslanske zbornice v zvezi z zahtevo poslancev KPI, naj se poslanska zbornica skliče v prvih desetih dneh septembra. Predsednik zbornice si je pridržal pravico sklepanja «v primernem trenutku, potem ko bo upošteval mnenje ostalih parlamentarnih skupin«.
Danes se je v sicilski deželni skupščini zaključila debata o poročilu soicalističnega deželnega predsednika Coralla, ki je dejal, da je s svojo ostavko dal skupščini prilož-
nost, da poišče politično rešitev krize z izvolitvijo trdne deželne vlade ali pa bo skupščina razpuščena — kar bi bilo manjše zlo kot pa začasna vlada. Med debato je voditelj krščanskih socialcev, Milazzo, izjavil, da je sedanje stanje «kljub sencam in pomanjkljivostim« boljše kot nove volitve. Komunistični deželni poslanec Cortese pa je pozval skupščino, naj izvoli vlado s st»lno avtonomistično in demokratično večino, v nasprotnem primeru pa se je izrekel za nove volitve. Socialist Russo je zagovarjal tako rešitev krize, ki ne bi koristila desnici. Fašist Occhipinti pa je apeliral na krščansko demokracijo, ki ima kot največja stranka tudi največjo odgovornost za izbiro zaveznikov, ki naj bi bili seveda na
desnici. Debato je zaključil zopet Corallo, ki je predvsem poudaril, da so demokristjani ves čas molčali in izjavil, da je ostavka njegove vlade nepreklicna. Nato so zasedanje odložili do srede 30. t.m., ko bodo poskušali izvoliti novo deželno vlado.
V zvezi z mezdnim gibanjem delavcev v tovarnah sladkorja pa poročajo iz Fer-rare in Parme, da so industrij-ci v osmih tovarnah sladkorja pokrajine Ferrara odpustili okrog 3000 delavcev, tovarna »Eridania« pa jih je odpustila 287. Gre za izredno nesramen odgovor delodajalcev na delavske zahteve in na napoved nove tridnevne stavke, tako da se bo borba v prihod, njih dneh brez dvoma močno zaostrila.
A. P.
P° novih omejitvenih ukrepih vzhodnonemških oblasti
Zahodni poveljniki v Berlinu zastražili s tanki in vojaštvom demarkacijsko črto
Uvedba propustnic za vzhodni Berlin pomeni dejansko prepoved prehoda, ker sta za izdajanje propustnic pooblaščena neobstoječa potovalna urada TASS o novih ukrepih - Protiukrepi oblasti zahodnega Berlina
Nova važna sovjetska nota vladi ZDA o Berlinu
WASHINGTON, 23. — Sovjetska zveza je danes izročila veleposlaniku ZDA v Moskvi novo noto v zvezi z berlinsko krizo. Noto, ki jo je veleposlanik takoj sporočil v Washing-ton, so začeli proučevati skupno z zahodnimi diplomati. Nekateri funkcionarji so izjavili, d« bi ta nova sovjetska nota utegnila biti zelo važna.
BERLIN, 23. — Po novi omejitvi osebnega prometa med zahodnim in vzhodnim Berlinom (vzhodnonemške oblasti so namreč uvedle propustnico za prehod iz zahodnega v vzhodni sektor Berlina) so zavezniški vo jaški poveljniki v Berlinu izdali naslednje sporočilo: «Nezakoniti ukrepi, ki jih je 23. t.m. objavila vlada Vzhodne Nemčije, imajo za posledico še večjo ločitev
vzhodnega Berlina in Vzhodne Nemčije od svobodnega sveta. Ti ukrepi predstavljajo korak naprej brutalne in neusmiljene politike, ki
neiakonitih ukrepov od 13. avgusta, režim Vzhodne Nemčije omejuje še v večji meri in na hujši načm svobodo gibanja v Berlinu. Novi ukrepi ho. čejo podvreči gibanje prebivalcev zahodnega Berlina, znotraj Berlina samega, istemu zatiralskemu in nečloveškemu nadzorstvu, kateremu so obla-
jo vodi režim Vzhodne Nemčije. Komaj 10 dni po uvedbi
llliiillililllIiillliiiiliiMiliiliilliiiiiliiliiiiiiimiiiiiiiimillliiHiiiiiiiiiHiiHliiiilliiliilMiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiMillHiiniiimimiiilMHiiiinHiiiiMiiiMiiiMimiMiiiimiiiMHiiiiiMiiiiiiininiMunuimiiii
Generalna skupščina ZN nadaljuje z razpravo o Bizerti
Crowe predlaga neposredna pogajanja za dosego načelnega
Ukrajinski delegat Udovičenko je ostro napadel oporišča NATO v tujini in politiko kolonialistov - Poseg jugoslovanskega delegata Pavičeviča
sti sovjetske cone že podvrgle prebivalce vzhodnega sektorja. Ti novi ukrepi ponovno dokazujejo, da komunistični režim Vzhodne Nemčije ne more trpeti ohranitve najeie-mentarnejših človeikih odnosov med prijatelji in družinami Ti nezakoniti ukrepi nasprotujejo obstoječim četvernim sporazumom in izpričujejo očitno zaničevanje najele-mentarnejših pravic človeka, dokazujejo, da se režim Vzh. Nemčije požvižga na svetovno javno mnenje. Tri zahodne ui. veljnike je globoko dojnula drznost oblasti Vzhodne Nemčije, ki si upajo zaukazati meščanom zahodnega j:-e:Tna, naj se ne približajo na manj kot sto metrov demarkacijski črti, ko so nemški komunisti sami, v teku preteklih dni, večkrat kršili to mejo. Trije poveljniki sprejemajo spričo tega potrebne u repe, da ’ '
le še 12, danes pa jih je le še sedem. Od teh so le štirje namenjeni prebivalstvu zahodnega Berlina, dva prebivalcem zahodne Nemčije, e-den pa tujcem.
Uradni glasnik vlade v zahodnem Berlinu Egon Bahr je izjavil, da mestne oblasti ne bodo dale dovoljenja za otvoritev potovalnih uradov NDR na svojem ozemlju, zahodne oblasti pa so sklenile ustanoviti kontrolna mesta na demarkacijski črti, da bi pre. prečile »nezaželenim osebam« dostop v zahodni Berlin. Glasnik je dodal, da bodo ta sklep uveljavili takoj, toda ni pojasnil, katere osebe bodo smatrali za nezažehene. Isti glasnik je še izjavil, da ne bodo spoštovali opozorila oblasti vzhodnega Berlina, na podlagi katerega se prebivalstvo ne sme približati demarkacijski črti na manj kot sto metrov:
NEW YORK, 23. — V nadaljevanju razprave v generalni skupščini ZN o sporu med Francijo in Tunizijo glede Bizerte je bil danes prvi govornik ukrajinski delegat Udovičenko, ki je imel oster govor proti oporiščem NATO v tujini in proti politiki kolonialistov.
Britanski delegat Colin Crovve je izjavil, da resolucija, ki jo je predložilo 31 afriških in azijskih dežel ter Jugoslavija, ne more ustvariti ugodnega vzdušja za obnovo pogajanj med Francijo in Tunizijo. Crovve je izrazil željo, da bi prišlo do neposrednih stikov med obema strankama za dosego rešitve, ki naj prizna načelo
evakuacije, in ki naj upošte va vzajemne koristi obeh dežel. Hkrati je podčrtal potrebo, da se naglo začnejo razgovori v zvezi s popolnim uveljavljenjem resolucije Varnostnega sveta, ki zahteva umik čet na izhodiščne položaje.
Predstavnik CSSR Kurka je
Giuseppe Saragat
    ............................................
14 eksplozij v eni noči v Parizu
Teroristična dejavnost PAS
Med prizadetimi so osebnosti iz političnega, publicističnega in literarnega življenja - Do sedaj so priprli okrog 30 oseb - Seja francoske vlade
zeti svoj del od-h ',	Za DoH16 Sklepov
?'orh	bo °dpYro ,P°ve ve-
SSJ« bu n P -i vc-
okr? desnicnPra'f1iena na NoVa se o£° 'n k> bo spo-W 'P organ««* s po"“ko kV na5e ^6 - pre°braz-t^Ugni^ra 'A? države.«
HaSriio itU' ie ir odgovoru u Pisjj '‘vilko «rrag,at za iu‘ h°bširen ha ^'ustizia« p°drobp £lanek. v ka-|Sv> le šeJ* r?zlaga na
> oh5 s^'00 Vod
tf;
gfclflS* b* njevn PSDI b>C.h>edJt?Pv prehod v 4‘ftielj lp>el z» a Yanjem 0 > n's v, « co, da
4vSotrad' ‘ega dKe.sne«a
1' If dt>l i ti bon 30 blli s°-
*DeNj'n 0<bogVazr*r‘o
So	V°dilifn 1 ’ a se
l a in ti?fi s pina v
UK
j»0o'.za bM.UdX ki
po"tiki blizu i&Utič^Uailar\& Psb>' b ponudb]aVkPost
»rNlo bolj ki so se
ia^r?^ot se
bpDj.j, agat — Vs*kdo vidi --ob p da vlada KD-Ovijala Por> PSI ne ‘a "‘varnosti za
PARIZ, 23.	— Francoska
prestolnica je v nočnih urah registrirala rekordno število eksplozij: 14 atentatov s plastičnim razstrelivom na najrazličnejših krajih mesta, pred poslopji, kjer stanujejo razne osebnosti iz političnega, novinarskega in tudi književnega življenja. Med osebnostmi, ki so jih atentatorji vzeli na piko, so tudi minister za industrijo Jeanneney, veleposlanik Yves Chataigneau, voditelj levičarske golistične stranke UDT (demokratična zveza dela) Louis Vallon, glavni u-rednik lista «Le Figaro« Pier-re Brisson, šef redakcije istega lista Louis Gabriel Robi-net, bivši poslanik v Tuniziji Jean-Marc Boegner, bivši minister Anxionax in končno znana pisateljica Francoise Sagan. Na srečo ni bilo človeških žrtev, le materialna škoda je precejšnja.
Spričo te povečane teroristične dejavnosti skrajne des ničarske organizacije OAS se v pariških političnih krogih postavlja vprašanje, če ni ta dejavnost morda uvod v nov poskus puča, ki so ga francoske oblasti pričakovale za 15. t. m. Po 15. avgustu so sicer nekoliko zmanjšali varnostno službo, vendar je policija še vedno blokirala razne prehode. Ko je prišlo do prvih eksplozij, so mnogi Parižani mislili, da je napočila «ura», ki so jo desničarji določili za nov poskus upora. Pod podobnim vtisom je morala biti tudi policija, ker je Pariz o-krog dveh ponoči imel videz mesta v obsednem stanju, Na vseh križiščih so policijske patrole nadzorovale promet, ustavljale avtomobile in jih preiskovale. Pred poslopji, kjer je prišlo do eksplozij, so gasilci in policijski agenti branili dostop radovednežem. V mnogih primerih so se atentatorji «podpisali» na zidovih ali na vhodnih vratih palač s kratico OAS.
Dosedanja preiskava ni privedla do konkretnih rezultatov. Nekatere osebe so sporočile, da so v nekaterih primerih slišale pospešene ženske korake, ki so se oddaljevali
malo pred eksplozijo. Domnevo, da bi ženske položile eksplozivne naprave, skrbno proučujejo na policiji. S tem v zvezi namreč pripominjajo, da policijski agenti niso ustavljali avtomobilov, v katerih so bile samo ženske: to bi u-tegnilo olajšati delo morebitnih teroristov v krilu.
Tudi na periferiji Pariza je prišlo do nekaterih eksplozij: ena od teh, v Paray-Vielle-Post, je ranila štiri severne Afričane, ki so stanovali v poslopju, pred katero so položili bombo.
Do podobnih atentatov je prišlo na podeželju, zlasti v Toulousi, Toursu, Chatelle-raultu in na področju Nizkih Pirenejev.
V policijskih krogih pripominjajo, da ni tako preprosto izslediti avtorje atentatov, ki si sledijo že nekaj mesecev. Današnje eksplozije so si sledile v razdobju manj kot ene ure. Aktivisti OAS so torej ravnali zelo sistematično. Vendar pa se pripominja, da je bil njihov namen bolj tak, da so s svojo dejavnostjo hoteli sejati preplah in zmešnjavo, ni Jim pa šlo za to da bi tudi »likvidirali« določene osebe. Ti atentati imajo predvsem namen zastrašiti osebe, ki Jin OAS smatra za svoje glavne nasprotnike in sovražnike: najprej jim pošljejo vrsto grozilnih pisem, nato pa sledijo eksplozije. Ce pa bodo atentatorji mogli skoro nemoteno vršiti svojo teroristično dejavnost, bomo kmalu imeli opravka tudi s človeškimi žrtvami.
V zvezi z današnjimi eksplozijami, se je pojavil nov val »plastične psihoze«: ano-mimni telefonski pozivi so povzročili preplah v nekem velikem hotelu in v dveh
glavnih konematografih:	»Fo-
zor - se je v slušalki zaslišal glas neznanca — ea?.pl°‘ zivno napravo so Polozl11 Y vaš lokal. Izpraznite lokal da ne bo prepozno«. Ven-oar je poznejša preiskava pokazala, da je šlo le za potegavščino.
i Danes so priprli kakih
aktivistov OAS in jih pridržali na raznih policijskih ko-misiaratih, kjer preverjajo njihov alibi. Policijske oblasti niso izdale nobenega u-raanega sporočila, vendar se zoi. da pri preiskavah niso našli niti orožja niti razstreliva.
Danes je bila seja francoske vlade pod predsedstvom de Gaulla. Kratko sporočilo o tej seji javlja le, da so ministri poslušali poročilo zunanjega ministra Couve de Murvilla o mednarodnem položaju, zlasti pa o vprašanju Eerlina in Bizerte. V resni ci pa so na seji razpravljali tudi o drugih važnih vprašanjih, ne pa le o vprašanjih rednega poslovanja, o katerih je govora v uradnem sporočilu. Prav gotovo so razpravljali tudi o spremem bah sedanje vlade, vendar pa je baje prevladalo mnenje de Gaulla, ki nasprotuje vsakršnim spremembam v sedanjem položaju.
zatrjeval, da «francoska agresija proti Tuniziji opominja na potrebo, da se ukinejo vsa vojaška oporišča v tujini in dodal, da vojaška oporišča NATO predstavljajo grožnjo za mir. Predstavnik Brazilije Sloane Chermont je zatrjeval, da je treba usodo Bizerte u-rediti s pogajanji. Delegat Somalije Hassam Nur Elmi in delegat Libanona Georges Ha-kim sta izjavila, da podpirata afriško-azijsko resolucijo.
Na popoldanskem zasedanju so spregovorili delegati Indonezije, Saudske Arabije, Afga-nistana in Sudana, ki so vsi podprli resolucijo 32 dežel.
Na včerajšnjem zasedanju i je stalni delegat Jugoslavije v OZN Miša Pavičevič v svoj jem govoru analiziral položaj ter opozoril na to, da si je Tunizija poslednja leta zaman prizadevala pripraviti Francijo do pogajanj o umiku francoskih čet s področja Bizerte. Odgovor Francije na zadnji poskus Tunizije, ko je predsednik Burgiba 6. julija letos pisal predsedniku de Gaullu, je bil oborožen napad na Tunizijo. Na tunizijsko o-zemlje so poslali padalske čete, v teritorialne vode Tunizije pa vojne ladje ter so v agresivnih vojaških operacijah po uradnih tunizijskih podatkih ubili nad 800 Tunizijcev, medtem ko ih je bilo 1150 ranjenih. Med ubitimi in ranjenimi so pretežno nedolžni civilni prebivalci. V nadaljevanju je Pavičevič dejal, da je samo Tunizija spoštovala in v celoti uveljavila določbe začasne resolucije VS od 22. 7.
Pavičevič je nato govoril o francoski uradni argomenta-eiji in poudaril, da so popolnoma nedopustni, neumestni in celo nemoralni argumenti o »ogromni strateški važnosti« bizertskega oporišča za varnost Francije. »Jugoslovanska vlada zavrača poskus, da bi opravičevali agresijo pioti Tuniziji s strateškimi potrebami tako imenovanega
svobodnega sveta in odkla- 1-rnost jugoslovanske delegacije, da v celoti podpre ..-e ukrepe za naglo in Učinkovito rešitev v skladu z ustanovno listino OZN ter ,ie_v tej zvezi opozoril na pričakovanja Tunizije, ki jih je r.»en predstavnik takole formuliral:	1. takoj ustaviti a-
gresijo; 2. pomagati Tuniziji — če bo potrebno — da odbij« agresijo in 3. pomagati Tuniziji kot članici OZN, da bi odstranili stalno nevarnost
nja vsako obravnavanje tega pvcblema v kontekstu hladne vojne, kamor sodi ta problem. Jugoslovanska delegacija še daleč ne misli podcenjevati nevarnega razvoja mednarodnega položaja, Ki ga danes označuje oboroževalne tekmovanje dveh blokov, kljub splošno izraženi ži.lji človeštva, da bi dosegli razorožitev. Toda berlinska kriza in vse. kar iz nje izvira, ne sme in ne more pre-glušiti klica na pomoč majhnega naroda, ki ne terja aič drugega kot spoštovanje svoje suverenosti in njeno zaščito po poteh in sredstvih
zavarovali varnost in integri- j «Zavračamo vsakršn«) veljav-teto meja svojega sektorja«
Tako so ameriške, angleške in francoske čete v Berlinu zasedle važnejše postojanke vzdolž demarkacijske črte. zvezo med postojankami pa stalno vzdržujejo vojaške motorizirane in nemotonzirane patrole. Zlasti so okrepili vojaško nadzorstvo na mejnih nrehodih, predvsem ob prehodu v ul. Friedrichstrasse, ki ie rezerviran za zaveznike in tujce.
Na stotine prebivalcev zahodnega Berlina je skušalo danes zjutrai obiskati vzhodni Berlin, toda zaman. Od polnoči je namreč v veljav: nova omejitev osebnega prometa in za obisk vzhodnega Berlina morajo prebivalci zahodnega Berlina imeti posebno dovoljenje, za katerega morajo zaprositi pri dveh po družnicah potovalne agencije NDR v zahodnem Berlinu. O-menjeni podružnici pa še r.ploh ne obstajata. Glasnik vlade zahodnega Berlina je sporočil, da niso dobili od vzhodnonemških oblasti št nobene prošnje za ustanovitev omenjenih podružnic. Danes zjutraj so mogle samo nekatere osebe prekoračiti dernar-
agresije,	ki ii	grozi	zaradi I kacijsko črto, ker so mogle
navzočnosti francoskih	čet	na | dokazati, da so zaposlene v
r.jenem ozemlju in proti nje-1 vzhodnem Berlinu.
od polnoči so tudi zmanjšali število prehodov vzdolž demarkacijske črte. Od 8"-orehodov. ki so obstajali pred zaporo, jih je po prvi omejitvi osebnega prometa ostalo
ni volji. Na koncu je Pavi-čtvič podprl predlagano resolucijo in poudaril, da je o zajamčenih v ustanovni listi- i najmanj, kar je treba spre-ri OZN.« V nadaljevanju je. jeti, ker je osnutek resoluch Pavičevič poudaril priprav-. je zelo zmeren.
 ....................................      lllllllllimini...
Rusk o beograjski konferenci Ulbrichtovo sporočilo Titu
Po Ruskovem mnenju bo beograjska konferenca koristen in zanimiv sestanek, vkljub sodelovanju Kube»
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — V Beograd je prispel posebni odposlanec predsednika Nemške demokratične republike Ernst Scholtz. Minister za gradnje in predsednik nemško-arab-skega društva, v spremstvu namestnika zunanjega ministra Johannesa Koeniga. Minister Scholz bo jutri izročil predsedniku Titu osebno sporočilo predsednika državnega sveta Walterja Ulbrichta.
Na tiskovni konferenci je ameriški zunanji minister Dean Rusk med drugim p«rve-dal svoje stališče o beograjski izvenblokovski konferenci in dejal, da ZDA ne vzpodbujajo in tudi ne zadržujejo držav, da sodelujejo na beograjski konferenci. Dodal pa je, da bo ta konferenca po njegovem mnenju zelo zanimiv se-štanek, kljub temu da bodo sodelovale »tudi take države, kakršna je Kuba«. Nato je Rusk izjavil, da bo z zanimanjem spremljal beograjsko konferenco. Dejal je, da bi bila ena izmed zanimivih točk
%
Pogled na sedanje izredno zasedanje generalne skupščine OZN, ki obravnava vprašanje Bizerte
ugotoviti, do kakšne stopnje so nevtralci našli skupno pod-lago.
Kairski časopisi so objavili poluradno obvestilo o sestavi delegacije za beograjsko konferenco. Delegacijo bo vodil predsednik Naser.
Štirje člani sudanske delegacije na beograjski konferenci so prispeli danes z letalom v Beograd. V tej skupini so:	veleposlanik Sudana
v ZAR, veleposlanik v ministrstvu za zunanje zadeve dr. Bekri in dva visoka funkcionarja sudanskega zunanjega ministrstva. Predsednik Abud z zunanjim ministrom pa bo dopotoval v Beograd konec meseca.
Turinski dnevnik «Gazzetta del Popolo« in rimski dnevnik «11 Paese« objavljata danes uvodne članke o beograjski konferenci. Turinski dnevnik poudarja dejstvo, da predstavljajo izvenblokovske države več kot polovico prebivalstva sveta in zaradi tega se mora njihov glas upoštevati pri reševanju mednarodnih vprašanj. List poudarja vlogo Tita, Naserja, Neh-iiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiniiiiiitn
Rudolf Hess in cMein Kampf>
DUESSELDORF, 23. — Kakor piše židovska revija «Ali-gemeine Wochenzeitung der Juden«, je Rudolf Hess, ki se nahaja v zaporu v Spandauu, baje izjavil nekemu stražniku, da je on napisal »Mein Kampf«, Hitler pa si je prisvojil avtorstvo te knjige.
Ponesrečena alpinista
ŽENEVA, 23. — Trupli dveh švicarskih alpinistov, ki so ju od sobote pogrešali v Bernskih Alpah, je danes našla skupina vodičev iz doline Lau-terbrunnen. Gre za dva znana smučarja iz Murrena, bra. ta Erharta in Oskarja Feuza. Smatrajo, da sta se ponesreči-
ruja, Sukarna in Nkrumaha, ki iskreno želijo ohranitev miru, se potegujejo za pomoč nerazvitim deželam in se borijo proti rasni diskriminaciji in proti ostankom kolonializma. «Konferenea v Beogradu ima izjemen pomen med sedanjimi zaostrenimi mednarodnimi odnosi,« piše «11 Paese« in poudarja, da se po konferenci lahko pričakuje precejšnje povečanje števila izvenblokovskih držav.
Vice
nost ukreoov vzhodne cone na ozemlju Berlina.« O k -> 1 i-ščino, da so vzhodnonemške oblzsti poverile izdajanje prepustnic za vstop v vzhodni Berlin potovalnim uradom, ki jih v zahodnem i -rlinu sploh ni, smatrajo za čisto preprosto prepoved gibanja prebivalstva iz zahodnega v vzhodni Berlin.
Agenciia »TASS« zatrjuje, da so novo nadzorsivo na meji med vz odnim in zahodnim Berlinom vsilile »številne provokacije, ki so jih v preteklih dneh izvršili na hujs’-a-nje odgovornih organov zahodnega Berlina, zlasti župana Willyja Brandta«. Ko je agencija »TASS« sporočila ukaz, ki ga je včeraj dal notranji minister Vzhodne Nemčije, je zatr evala, da je bilo rečeno prebivalstvu, naj se ne približuje žičn:m <vi:-m vzdo’ž meje. z namenom, da bi preprečili. da bi se mirni meščani mogli znajti v nevarnost zaradi provokacij, ki prihajalo iz zahodnega sektorja Berlina.
Iz vzhodnega Berlina javljajo, da se bo prihodnji petek vršilo v drevoredu Stalin-alee množično zborovanje, na katerem bo Walter Ulbricht govoril na temo »Kaj se bo še zgodilo v Berlinu«.
Glavni dnevnik v NDR «Neues Deutschland« javlja, da se je dosedaj že 26 tisoč pripadnikov mladinske organizacije »Fre'e deutsche Ju-gend« prijavilo za prostovoljno službo v oboroženih silah Vzhodne Nemčije. »FD.l« ima okrog dva milijona članov, polovica od teh pa so ženske. Kampanja za prostovoljne prijave v vojsko pa se nadaljuje.
Neko sodišče v NDR je obsodilo tri prebivalce zahodnega Berlina, ker so skušali prepeljati begunce v zahodni Berlin. Obsojeni so bili na štiri, pet, oziroma sedem let zapora.
 «»-------
Mohamed Kalfailah ubit
AL2UR, 23. — Pripadniki alžirskega osvobodilnega gibanja so danes ubili voditelja alžirskega nacionalističnega gi. banja Mohameda Kalfallaha, ki je politični nasprotnik al-žirsko-osvobodilne fronte. Streljali so nanj v bližini kavarne, ki je njegova last.
Pri drugih atentatih v Al-žiru je ena oseba izgubila življenje, štiri pa so bile ranjene. Prj atentatih izven
  mesta pa je bilo pet ranjenih.
fllllllllinilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininii,,!!,,!!,!!,,,,,!
Konferenca o novih virih energije
Praktična uporaba sončne injeotermične energije
Na viem »vetu je že nad tisoč pogonov na geotermično energijo, med katerimi je tudi italijanska električna centrala v Larderellu
RIM, 23. — Danes je že tretji dan, odkar je začela z delom mednarodna konferenca o novih energetskih virih, ki je bila sklicana na pobudo gospodarskega in socialnega sveta OZN. Obravnavali so najprej praktično uporabo sončne energije. Znanstveniki nameravajo v bližnji bodočnosti iznajti enostavne in učinkovite metode, ki bodo omogočili izkoriščanje sončne toplote za ogrevanje stanovanj in vode. Nadalje gre za izdelavo kolektor-jev visoke temperature s katero bo moč kuhati živila m proizvajati paro. Za industrijske namene pa nameravajo graditi posebne sončne peči. Drugi napori znanstvenikov gredo za tem da bi spremenili sončno svetlobo v električno energijo in da bi izumili bolj ekonomična sred-la preteklo soboto, Vo sta ple-! stva za destilacijo morske vo-zala na St^iingelgrat,	|	de. Predsednik konference A.
Drumond iz ZDA je poudaril, da so doslej zbrani podatki zadostni za praktično uporabo, čeprav gre za meteorološke postaje, ki niao vedno postavljene na najprimernejših krajih.
Nato so obravnavali vprašanje geotermične energije, to je energije, ki jo nudi para toplih voda v podzemlju. Vprašanje je, kako zgraditi naprave, s katerimi bi se ta para iz podzemlja izkoriščala. Ta energija se uporablja med drugim za pogon električnih central, ki so bolj ekonomične od drugih. V Italiji je bi. la že zgrajena taka centrala pred desetimi leti v Larderellu. Mehiški profesor J R E-lisando je med drugim'v 'svojem poročilu poudaril, da s« geotermična energija izkorišča ze v nad tisoč pogonih po vsem svetu ter je zelo važna za razvoj posameznih držav, zlasti zato, ker je poceni.
razorožitve
Priporočilo pripravljalnega sestanka izvenblokovskih držav v Kairu naj bi uvrstili v dnevni red konference šefov držav in vlad tudi problem splošne in popolne razorožitve, prepovedi jedrskih poizkusov in tujih vojaških oporišč, kakor tudi to, da so to priporočilo sprejeli in odobrili — simbolizira po svoje nov razvoj v mednarodnih oanošajih. Gre za naraščajoči pomen izvenblokovskih činiteljev, za njihovo že priznano, toda v prihodnosti še pomembnejše mesto v splošni konstrukciji današnjega sveta in končno za njihov zakoniti interes in odgovornost za prihodnost človeštva, da bi storili vse, da bi nevarne krize, do katerih pride tako pogosto zato, ker najvažnejši svetovni problemi niso rešeni — naposled začeli odstranjevati. To pa s sporazumevanjem in tako, da bi najprej zavrgli tiste koncepcije iz prejšnjega obdobja, ki so s sodobnim razvojem na gospodarskem, znanstveno tehničnih in drugih področjih že premagane in so tudi popoln anahronizem.
Nedvomno je razorožitev eden izmed tistih problemov, ki Kija, da se opustijo anahronistične koncepcije in metode, če hočemo, ua bo rešen. Pa ne le to. Neposredne, vendar še bolj mogoče posledice postavljajo kompleks razorožitve na prvo mesto mednarodne politike.
Misel, da bi odstranili sredstva za uničevmje človeških bitij in pridobitev ci-v iizacije in ku ture seveda n; nova. Tudi prejšnja desetletja in stoletja so poznala take misl. o p:»zadevanja. Eden izmed teh prskuscv — lazorožitvena konferenca, ki je bila v tridesetih letih tega stoletja v Ženevi, je bila ne glede na motive posameznih udeležencev in na stopnjo njihove dejanske odločenosti, da bi na tem področju kaj naredili ter ne glede na to, da je popolnoma propadla — vendarle pomembna v enem pogledu:	po podpori
širokega javnega mnenja. Ce upoštevamo, da pred tridesetimi leti razmere še niso bile take, da bi v njih dozorel razorožitveni problem za reševanje, kakor tudi da je pozneje človeštvo preživelo strahovito katastrofo, vendai ne moremo oporekati, da je bil ženevski poskus napoved tistega, kar je v naših dneh sestavni del najsplošnejših prizadevanj sveta. Danes je komaj potrebno prepričevati narode, da ni mogoče z vojno doseči ničesar, razen nesreče. Navadnemu človeku ni treba preveč dokazovati niti tega, da je za človeštvo edina realna možnost ustaviti tekmovanje v oboroževanju in opustiti politiko sile in grožnje s silo. Sploh pa govori danes dejstvo, da ni vlade, ki bi se lahko odkrito zavzemala za uporabo sile za uresničenje svojih namenov samo zase. Trditve tistih, ki so kršili mir, kakor tudi tistih, ki to nemara nameravajo, da so to storili v zakoniti obrambi — so dejansko dokaz o spremenjenem položaju na področju dozorevanja množičnega prepričanja, da je oboroženo obračunavanje nesmiselno in da ga ni mogoče dovoliti. Po drugi strani pa tudi dokaz spoznanja o skupni zainteresiranosti vseh ljudi za mir, ker lahko samo mir zavaruje resnične in zakonite koristi posameznikov in celih narodov.
ci so skušali oceniti, koliko žrtev bi povzročilo jedrsko bombardiranje Združenih držav. Ob predpostavki, da bi uporabili dve sto petdeset bomb skupne moči dve ip. pol tisoč megaton, bi : se a-meriško prebivalstvo v dveh mesecih zmanjšalo na polovico. Mrtvih in ranjen;h bi bilo nad sto milijonov, vtem ko bi bili drugi uničeni zaradi dolgoročnih posledic se vanja. Kako bi bilo to v nekaterih drugih delih sveta, ki nimajo na voljo takega varstva kakor Združene države, si lahko mislimo. V luči takih in podobnih dejstev je razumljiva življenjska zainteresiranost najširših krogov v vseh delih sveta, da bi zaustavili tekmo z oboroževanjem, zainteresiranost, ki dobiva značaj izredno pomembnega činitelja v svetovni politiki. Vendar pa priča šestnajstletno povojne obdobje na področju razorožitve o nesposobnosti velikih sil, da bi usmerile proučevanje tega ključnega problema sedanjosti in prihodnosti na pravo pot. Skratka, pokazalo se je, da ga ne morejo same rešiti. Kdor ima razum, seveda ne misli, da bi lako storili karkoli resnega brez velikih sil, z drugimi besedami, brez tistih činiteljev, ki so najbolj pritegnjeni v oborožitveno tekmo, ki imajo na voljo največ in najbolj razdiralnih sredstev za moderno vojno in ki je od njihovih stališč in praktičnih korakov najbolj odvisen mir. Vendar pa problem ni v tem, če bi lahko velike sile obšli in če je to treba storiti. Jasno je, da to ni mogoče. Poudarek moramo postaviti prav na njihovo odgovornost, da bi krenile pri reševanju razorožitve v pravo smer. Toda, če stvari tako gledamo, moramo ugotoviti, da velike sile doslej niso bile na višini teh svojih odgovornosti. Blokovsko tekmovanje, z blokovskimi narodi ohremenjeno lotevanje problemov, propagandistične zahteve in smotri in nad nad vsem usmeritev na politiko s položajev sil — so določile v letih po vojni meje, v katerih se je gibalo proučevanje razorožitvenega problema. Te meje pa so bile zares pretesne, da bi lahko dosegli karkoli koristnega-
Medtem pa je pripeljal
zgodovinski razvoj do tega, da ni mogoče oporekati nobenemu narodu več interesa za vse, kar se dogaja v kateremkoli delu sveta in kar kakorkoli učinkuje na mir. To ne samo zaradi nujnosti demokratičnih odnosov med narodi, temveč predvsem zaradi popolnoma konkretnih okoliščin, v katerih se uveljavljajo današnji mednarodni odnosi. Ta interes je zlasti poudarjen v luči nesposobnosti velikih sil, da bi rešile pereče sodobne probleme, zlasti pa v luči popolnoma realne nevarnosti, da bi bi! zaradi tega ves svet po-
Zrtve in uničevanja druge svetovne vojne, ki se ga to pokolenje tako živo spominja, je vsililo mednarodni skupnosti problem razorožitve v novi, veliko bolj dramatični obliki. Zato je ta problem že 16 let na dnevnem redu mednarodnih od-nošajev. Danes si komaj lahko mislimo obdobje, ki bi bilo podobno tistemu po propadu ženevske razotošitvene konference pa do izbruha voine, ko so resignirano in Večidel pasivno gledaii priprave na vojno, poslabšanje mednarodnih odnosov in ko so »e sprijaznili z apokaliptične perspektivo kot z nečim neizbežnim. Na podlagi individualnega in kolektivnega političnega spoznanja o nevarnosti katastrofalnega u-ničenja so se izredno povečale sile miru, ki niso u-okvirjene v narodnostne meje. V praktični mednarodni politiki pa je tu večajoče se število vlad, ki so pravilno presodile koristi lastne diža-ve in postavile svojo politiko v službo skupnih teženj in interesov človeštva. Njihov vpliv na mednarodnem prizorišču nenehno pridobiva na širini m moči. Vse to pomeni podlago za aktivni odpor, ki ima za razi.ko od preteklosti v teh naš'h dneh možnosti, da bo obrodil sadove.
Današnja oborožitvena tekma vsebuje številne prvine, ki vsaka zase opozarja na njeno nesmiselnost, da je cena enega samega modernega bombnika enaka celokupne' mu znesku pomoči, ki jo dajejo Združeni narodi v enem letu za razvoj nerazvitih di-iav. Resni znanstveni delav
tisnjen v novo, najstrašnejšo nesrečo.
V zadnjih letih so dajale izvenblokovske države posamezno .alj v skupinah konstruktivne predloge v zvezi 7. razorožitvijo. Danes so po-trebhejši kot kdajkoli" prej. Sedanji trenutek obeležuje poslabšanje odnosov med velikimi silami in bloki, pri tem pa tisti, ki imajo na voljo silo, malo ali nič ne govorijo- p sporazumnih rešitvah in predvsem poudarjajo silo. Druga značilnost tega trenutka je nedvomno nadaljnje povečanje izvenblo-kovskega činitelja in njegovih razvojnih možnosti glede vpliva na mednarodne odnose. V luči zaostritve odnosov med velikimi silami, ki grozijo s skrajno nevarnim razvojem in v luči povečanih možnosti in odgovornosti izvenblokovskih držav, pridobiva beograjska konferenca šefov držav in vlad še posebno na pomenu.
Postavitev problema razorožitve na dnevni red konference je ne samo zakonita pravica, temveč dolžnost držav udeleženk. Od njih pričakujemo, da bodo kar največ prispevale k rešitvi tega problema, ki ima izredno velik pomen.
S. D.
Nadaljnja dva dneva beneškega festivala
Simpatična poljska igralka Alina Janotvska, ki igra v filmu »Samsona, j« »Primorskemu dnevnikua poslala iz Benetk svoje pozdrave
Poljska se je s «Samsonom» bolje izkazala kot Francija z «Deklico z zlatimi očmb
Obilica zanimivih filmov v informativni sekciji
(Od našega dopisnika) BENETKE, 23. — Poljska gotovo ni med deželami, ki bi si morale s svojimi filmi šele utirati pot priznanja v svetu. Samo če pogledamo seznam nagrad, ki so si jih poljski filmi pridobili na festivalih v Benetkah («Ladja», i(E tapa«, «Nočni vlaku, «Pepel in diamanti»), Cannesu, Marijanskih Lažnih, Karlovih Varih, E-dimburgu, San Sebastianu, Mar del Plati, Moskvi, in dru god, nam zadostuje, da se prepričamo o nesporni velja-, vi, ki jo poljski film ima na mednarodnem področju. Tudi o režiserju Wajdi so skoraj nepotrebne besede, saj je najbolj pomemben eksponent poljske kinematografije. Kakor nekateri drugi poljski režiserji, razglablja tudi Wajda o človeškem dostojanstvu, hrabrosti, strahu, zvestobi. Wajda je postal slaven daleč preko poljskih meja leta 1957, ko so na festivalu v Cennesu prikazali njegov film «Kanal», potem je prišel še film ((Pepe! in diamanti«, ki je bil leta 1959 na sporedu beneškega
			
Huda železniška nesreča pri Novem Sadu: 14 mrtvih in 56 hudo
Trčila sta potniški in tovorni vlak - Vsi ubiti potniki so bili v prvem vagonu
BEOGRAD, 23. — Danes
dopoldne okoli 9. ure se je med Beogradom in Novim Sa-dem zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 14 potnikov, medtem ko je bilo 56 oseb hudo ranjenih. Nesreča se je zgodila med postajama Beške in Cor-tanovci, in sicer na mestu, kjer je železniška proga speljana v loku. Iz Novega Sada je vozil potniški vlak proti Beogradu, medtem ko je z nasprotne strani prihajal tovorni vlak. Sele nekaj deset metrov preden sta vlaka trčila, sta strojevodji doumeli, da se bliža katastrofa in sta zato potegnila za zavore. Toda težki kompoziciji vlakov ni bilo moč na tako kratko razdaljo u-staviti in že naslednji trenutek sta vlaka trčila.
Posledice so bile strašne: obe lokomotivi sta se dobesedno zlepili ena v drugo, rekaj prednjih zagonov se je pievrnilo in iz groznega trušča, ki pa se je kmalu polegel, je bilo slišati le pretre-suioče vpitje na pomoč nesi ečnih žrtev.
Potniki, ki so nesrečo preživeli brez poškodb, so takoj priskočili na pomoč ranjencem, medtem pa so tudi poskrbeli, da je bila o katastro-
fi obveščena najbližja železniška postaja. Na mesto nesreče so takoj prišli reševalni avtomobili, policija in reševalno železniško osebje, ki so začeli iz razbitin vleči mrtve in ranjene potnike. Vsi ubiti so bili v prvem vagonu.
Ranjence so odpeljali v novosadsko bolnišnico ter po radiu pozvali prebivalstvo, da daruje kri za ponesrečence. Pcziv je imel uspeh, saj so v bolnišnico takoj začeli prihajati številni meščani in pripadniki JLA, ki so darovali svojo kri.
Komisija, ki je prišla na mesto nesreče, še ni končala svojega dela, tako da za sedaj ni moč reči, kdo je nesrečo zakrivil.
Največja mesta na svetu
ZDRU2ENI NARODI, 23. —
Iz demografskega poročila OZN je razvidno, da je največje mesto na svetu Tokio, ki ima sedaj 8,302.565 prebivalcev v mestu samem in 11 milijonov 370.099 na področju metropole. Na drugem mestu je New York s 7,781.984 oziroma 10,694.633 prebivalci, potem pa sledijo Sangaj (6 milijonov 900.000 v mestu), Moskva (5,032.000), Bombay (4
London je šele na desetem mestu, ker ima v mestnem središču 3,225.000 prebivalcev, na področju metropole pa 8 milijonov 222.000 ljudi.
TOKIO, 23. — Japonski urad za varstvo pomorske plovbe je sporočil, da so tri sovjetske patruljne ladje ustavile in zaplenile 12 japonskih ribiških ladij, ki so lovile blizu otoka Kaigara. To je že drugič v enem tednu, da so sovjetske
ladje zaplenile japonske ribiške ladje.
RIM, 23. — Avtomobil, s katerim se ie danes ponoči vozil minister Pella iz Ostije proti Rimu, je služil reševalnim namenom. Šofer ministrovega avtomobila se je ustavil zaradi nesreče, ki je doletela neki drug avto in naložil ranjence ter jih odpeljal v bolnišnico, minister pa je počakal, da se je avto vrnil.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitittitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Neuspel poskus izstrelitve ameriške vesoljske ladje
^Ranger 1» je tehtal 305 kilogramov
CAPE CANAVERAL, 23. — Danes ob 5.04 po lokalnem času, ki odgovarja 10.04 po italijanskem času, so v Cape Canaveralu izstrelili prvo a-n.eriško vesoljsko ladjo »Ran-ger 1», z nosilno raketo «A-tlas-Agena B». Po začetnih vesteh, da ie izstrelitev u-spela, so začele prihajati nasprotne vesti, dokler ni konč-
milijone 941.000) in druga.
Psihoza kraje umetniških slik se je raztegnila na Anglijo
Iz londonske umetnostne galerije ukraden 243 milijonov vreden Wellingtonov portret
LONDON, 23. — Preteklo noč je bila v londonski umetnostni galeriji ((National Gal-lery» na Trafalgar Squaru ukradena slovita Goyeva slika vojvode Wellingtona, ki jo je slavni slikar naredil leta 1812 in ki jo je galerija šele pred kratkim odkupila za 243 milijonov lir. Slavno sliko so zadnjikrat videli predvčerajšnjim ob 18.35, preden so se vrata galerije zaprla.
Ko so jih včeraj zjutraj ponovno odprli za javnost, slike, ki je visela v posebni sobi, ni bilo več.
Scotland Yard je že včeraj zjutraj uvedel poizvedovanja pod vodstvom šefa kriminalnega oddelka policijske postaje West End Central Vic-torja Masseya. Medtem ko so izvedenci znanstvenega oddelka policije jemali prstne odtise in druge Sledove v dvo-
Portret vojvode VVellingtona — delo slikarja Goya — ki Je bi* ukraden iz londonske National Gallery
rani, iz katere je slika izginila, so se funkcionarji «Spe-cial Brancha« pomešali med množico turistov v Doverju in Folkestonu v upanju, da bi zasledili kakšno koristno sled za izginulo sliko. Istočasno je bil opis slike (višina 70 cm, širina 50 cm, lesena podlaga in masiven pozlačen okvir) poslan vsem angleškim letališčem, vsi carinski organi pa so dobili nalogo skrbno preiskati vsa vozila, namenjena na kontinent.
Scotland Yard je tudi včeraj nadaljeval svojo preiskavo in je povabil k sodelovanju pri zasledovanju tatov mednarodno policijsko organizacijo Interpol s sedežem v Parizu. Podobno povabilo so dobile tudi druge policije na evropski celini, tako da so trenutno pri zasledovanju tatu ali tatov angažirane policije 18 držav.
Londonski policijski krogi si ne vedo razložiti, kako je neznanemu tatu uspelo izpeljati kriminalni podvig spričo varnostnih ukrepov v galeriji, v kateri obhodi vsakih 20 minut po večerni zapori vrat vse prostore posebna patrulja in katere alarmne naprave so avtomatične, tako da so z njimi povezana vsa vrata, okna in tudi ostrešne line. Nobena vrata niso bila vlomljena in doslej še ni bilo mogoče u-gotoviti, kako je tat zapustil muzej. Menijo, da mu je uspe lo skriti se čez noč v enem izmed številnih hodnikov ga lerije, kjer naj bi počakal na prihod prvih gostov in potem pomešan med njimi zapustil muzej s sliko, ki ima približno velikost časopisa. Prav tako potekajo preiskave v smeri identifikacije tatu, ki je prevzel nase krajo umetni-
škega dela, ki ga zaradi njegove vrednosti praktično sploh ni mogoče prodati. Obstaja mnenje, da je neznani tat de-lai po naročilu kakšnega bogatega zbiralca umetnin in zaradi tega policija zbira vse informacije o osebah, ki so med prodajo Goyevih del pred dvema mesecema v dražbeni hiši Sotheby’s stavile ponudbe za odkup.
Eno je gotovo:	podvig je
bil izredno skrbno organiziran. Tat, ki se je znal izogniti področju fotoelektrične kamere, ki sproži avtomatični signal, je moral biti namreč zelo podrobno obveščen o taj nem vrstnem redu nočnih paznikov in o kratkih presled kih, med katerimi sistem fotoelektrične kamere ne deluje, in to okrog 21. ure, ko se pazniki izmenjujejo, in med 5. in 7. uro ob prihodu oddelkov za čiščenje prostorov.
Po tatvini Goyeve slike vojvode Wellingtona je «National Gallery» prejela še eno ponudbo za odkup podobe iste osebe — delo slikarja Rey-noldsa, enega izmed največjih portretistov 18. stoletja. Zna n' zbiralec Wellingtonovih portretov Chapman je pred lagal, da bi v nadomestilo za izgubljeno sliko ponudil galeriji Reynoldsovo podobo vojvode, ko je ta imel 17 let in ko je bil samo Arthur Wel-lington. Ta portret je navad nc hranjen v železni blagajni in so ga doslej lahko videli le redki ljubitelji umetnin.
V Parizu se je medtem v policijskih krogih spričo prave epidemije tatvin slavnih umetnin utrdilo prepričanje, da gre za obstoj organizirane tolpe.
festivala v informativni sekciji. Letos pa se Wajda poteguje za nagrado. Poteguje se pač- z ostalimi 13 avtorji filmov v konkurenci. Toda že po 'tern', kar smo doslej videli., lahko rečemo, da nima, več proti sebi vseh 13 konkurentov.
Film «Samson», zadnje delo rešiserja Wajde, se prične še v letih pred zadnjo vojno, ko tudi na Poljskem razsaja rasizem in na univerzi nacionalistični študentje preganjajo židovske študente. V samoobrambi Jakob Gold ubije nekega študenta. Ob nacističnem napadu na Poljsko se teši iz ječe, ioda pozneje ga z drugimi Zidi vred čaka varšavski geto, kjer opravlja neprivlačen posel, da mora po cesti pobirati mrliče. Ob neki priložnosti pa zbeži iz geta.
V mestu sreča razne osebe, ki ga sprejema jo na različne načine. Nekateri ga ne marajo, ker se bojijo zase, nekateri ga prezirajo, najde pa tudi zatočišče in celo ljubezen. Toda Jakob Gold ni ni kak Sam-svetopisemski junak
no NASA uradno potrdila, da se je poskus ponesrečil in da se satelit «Ranger 1» ni odklopil od drugega stadija nosilne rakete »Agena«. Zaradi tega sta se tako nosilna raketa kot satelit podala na mnogo bližnjo krožno pot Zemlji od predvidene. Kljub temu pa sporočilo NASA dodaja, da je »glavna na-lcga poleta bila nadzorovati delovanje vesoljske ladje in da je po zbranih podatkih verjetno, da je bil ta jjilj. aelno dosežen«.
Satelit »Ranger 1», ki je tehtal 305 kg, bi moral najprej opraviti 13 minut trajajoči polet nad Atlantikom v navpični smeri, nato pa bi moral začeti krožno pot o-krog Zemlje Kakih 35 minut po izstrelitvi so funkcionarji NASA sporočili, »da do tega trenutka poteka vse perfektno«. Po priznanjih NASA je šlo za doslej najvažnejši vesoljski poizkus, izvršen v ZDA, in da je do njega prišlo po petih predhodnih odložitvah. Satelit »Ranger I.» bi moral opraviti izredno dolgo elipsasto krožno pot, katere največja oddaljenost od Zemlje bi morala biti 685.000 milj, najmanjša pa 37.500 milj. Za vso to krožno razdaljo bi satelil potreboval 58 dni.
Kmalu nate so funkcionarji v Cape Canaveralu sporočili, da se je drugi stadij rakete »Atlas Agena« avtomatično sprožil in da je bil satelit postavljen na predvideno krožna pot. Satelit 'Dl se moral odcepiti od rakete 23 minut po izstrelitvi. Toda po dveh urah in pol po izstrelitvi isti funkcionarji že niso več prikrivali svojega razočaranja, ko so ugotovili, da je prenehal vsak radijski stik s satelitom in da ne poteka vse tako, kot so predvidevali.
Izstrelitev je bila izvršena v dveh delih. Nosilna raketa je ponesla raketo »Agena B«, na katere vrhu je bil montiran satelit »Ranger I.» in kateremu je tudi dala po-tribno hitrost za vključitev v krožno pot. Po približno 35 minutah se je prižgal motor »Agene« za dobo okrog 2 minuti in pol. To je bilo potrebno, da je bila omogor čens pravilna lega raketi za usmeritev proti vesolju s točke, ki so jo znanstveniki določili nekje nad otokom »Vnebovhoda«. Ko pa bi se morala začeti zadnja faza iz-stielitve, se satelit iz nepojasnjenih vzrokov ni odcepil in pcikus se je ponesrečil.
katerem mu je pripovedovala mati. Ves čas sliši klic, ki ga sili nazaj k njegovim v geto delit usodo z ostalimi. Vendai se pusti pregovoriti, da ostane skrit v neki kleli, dokler ne izve, da so se Židje v getu uprli. Beži iz skrivališča, toda od geta so ostale le še razvaline in mrtva trupla.
Ko skoraj brez cilja Samson išče novega zatočišča, naleti na znanca iz ječe, ki ga zapelje v skrivališča pripadnikov poljskega odporniškega gibanja. Tisti, ki ga obveže in mu pove, da sedaj niso važni obrazi — to se pravi, če je kdo Zid ali ne — je Pankrat, komunist iz ječe, s katerim sta večkrat govorila, ne da bi se kdaj videla. V skrivališču ostaneta sama z mladim znancem. Prav tedaj pridejo Nemci, ki začno preiskavo. Našli so že letake. Ko pa bi že skoraj odkrili tudi njiju dva, zažene Samson v Nemce bombe. Ko pa se vse ruši, najdeta s sovražniki smrt tudi Samson in njegov znanec.
S tem filmom Wajda ni dosegel višine ((Kanala«, vendar bo ta film gotovo med bolj Šimi. na festivalu. Ce drugega ne, je film vreden pohvale že zaradi svoje antirasistične note. Odlikuje pa se tudi po mojstrski izdelavi.
Glavni junak filma Sergej Merlin je zelo prepričljiv s svojo odločnostjo in bojaznijo istočasno. Dve ženski vlogi sta igrali Alina Janomska ter E-lizabeta Kepijska, obedve dobri igralki. V spominu ostane tudi vloga starega Maline, s katerim se Samson seznani v ječi in h kateremu se pozneje zateče in se pri njem skriva.
Prav bo, če bodo ta film karali tudi v Italiji.
Balzakova novela (>Deklica z zlatimi očmi» se je zdela avtorjem francoskega liima ki je bil včeraj na sporedu beneškega festivala, ta'-o u-porabljitia, da so samo nekoliko spremenili kako ime ir vso zgodbo prenesli v današnji čas. Ime filma so po. kai pustili po Balzakovi noreli Glavno delo si je naložil mlu di režiser• Jean Gabriel Al bicoco. Ta človek dela pri filmu od svoje deške mV.dri-sti. Njegov oče je namreč filmski fotograf. Tako je tudi sin delal pri filmu ose prek dokler ni začel režirati najprej kratke filme, «l,a fille aux yeux d’or«, je va njegot prvi dolgi film.
Henri Marsag in Eleonore San-Real vodita skupno že več let neko agencijo specializirano v modnih revurU-iah. Eleonore je za Henrija kot nekaka starejša sestra obenem pa tovarišica v njegovem razbrdanem in obenem
zdolgočasenem življenju. V’ tej zdolgočasenosti išče Henri s svojimi prijatelji vsako vrstne zabave. Med drugim se ljubavne dogodivščine snemajo na trak in aku se je dekle vdalo, morajo prijatelji ((zmagovalcu« plačati velike stave.
Nekega dne najde Henri v svojem avtomobilu lepo dekle z zlatimi očmi, ki se je zmotilo in se je vsedlo v nepravi avto. Po svoji poklicni navadi jo fotografira in se zmeni za sestanek. Dekle se vanj zaljubi in kmalu pride Henri v stanovanje dekleta, ne da bi niti vedel za njeno ime. Dekle stanuje še z neko žensko in po raznih znanih predmetih Henri spozna, da je ta ženska Eleonore. Eleonore n-gotovi, da je bil Henri pri dekletu, ko ji pokaže dekletovo sliko iz avtomobila. Tedaj začne Eleonore ljubosuni no skrivati dekle pred H°tiri jem, ki jo sedaj, ko nc ve kje je, ves čas iiče medtem ko je bil prej samo surov z njo. Končno Henrijevi prijatelji dekle najdejo v neki samotni hiši v gozdu. Henri in Eleonore se peljeta tjakaj, vendar Eleonore prosi Henrija, da bi smela za 10 minut sama k dekletu. Dekle prizna, da ljubi samo Henrija in v objemu, tako kot je Balza k pisal v novelo — Eleonore z bodalom usmrti deklico z zlatimi očmi.
Vsakršen film se iahko napravi. Lahko je tudi dobro napravljen, pa vendar se vprašujemo, kaj bi z njim Tako nekako je tudi z ((Deklico z zlatimi očmi«. Ce bi bila filmana originalna Balzakova novela, bi lahko imeli na platnu vsaj BaIzaka, tako pa...
Kakor režiser, so tudi igralci v tem filmu dokaj miadi in igrajo zelo dobro. Sicer je vloga Paula Guersa, ki igra Henrija, vseskozi antipatična in igralcu je dobro uspelo to antipatičnost doseči. «Deklica zlatimi očmi« je prikupni
Ro
Marie Laforet, ■medte« igra zrelo žensko Iti?11,0 27-letna Francoise Prero!, Od filmov v informaH ^
sekciji smo doslej videli c t
nskH>
ameriška, enega	irn-
in enega korejskega. M ški film ((Pregnanci«, ga režiser je Kent zle, je pravzaprav dot ^ tarni film s sižejem, .
je tkivo tega sižeia z#^ lo stkano. Film kaže P nje tistih Indijancev, h zapustili življenje svoii ^ tov in so se naselili v
Hillu, predmestju t os * lesa, ki so ga zapusti11 ^ gateli Američani. Tota v novo življenje se ne *
prav vključiti, ker 1IT'
bolj tuje.
Drugi ameriški
film
W
zvezdah in ljudeh« J® niča, ki jo je .zdeia-^
Hubley. Film je napi"
po istoimenskem roman” ^ loum Shapleg in hoče ^ (f
hace t1
zati človeka v razmi']”
vi*
soljstvom, ki ga prea. jo štirje temeljni sne'01' Ji prostor, materija in e'“’ Film je zelo zammiv.	^
kor pa ne vedno	jt
((lahek» g lede na snov, , ti m«
hoče pokan-ti na ura* način	fi
l-rvi sentimentalni P nam pokazali predvčeiP^ Japonci. To je bil P-”1 pj
ča nas samih« (režise”
:-.o Matsugama). To le “ [ ba dveh gluhonemih, ^
v ljubezni drug drugo”1 .^ magata skozi težave njo hitro po vojni. . ,t Včeraj pa smo cde“
ki
lo dolg korejski film<
uvt”,
prav tako lahko	pt
med sentimentalne film1, ji si dokaj dolgovezen, J ^ film vendar vreden, da / ga gledali do konca
radi tega, ker nam
zal življenje, ki ga ki bi jih izdelali Kore]c ^ mi, gotovo prav d°s^,:i poznamo. Iz tega nam je bilo še bolj v^eC' je bil film v barvah.
H-
..n"1"'
Skandinavski «h!adni» temperament
600 fantov in dekli1 nagih no mestnih ulical
Pijana dekleta so slačila moške
KARLSKOG, 23. — Severnjake imamo za «hladne» ljudi, zlasti še Skandinavce, in zato je toliko bolj neverjetna vest iz Karlskoga, ki je bil prizorišče pravcate "množične orgije, v kateri je sodelovalo kakih 600 mladih fantov ih deklet.
V Karlskogu so bile v nedeljo popoldne avtomobilske dirke in ob tej priložnosti je v mesto prišlo več skupin motoriziranih mladeničev, ki so s sabo pripeljali tudi dekleta. Po končanih dirkah se je mladina zgrnila v mestno središče, kjer je zasedla številne jayne lokale. Nekaterim je al-kchol kmalu zlezel v glavo in ti so bili organizatorji orgije, kakršne ne pomnijo.
Dejstvo je, da so se proti večeru začele po mestnih ulicah zbirati skupine mladeničev, ki so vdirali v javne lokale in iz njih kradli steklenice likerjev ter žganja, kar je imelo za posledico, da so postajali vse bolj nasilni. Za-sedli so vse ((strateške« polo žaje v mestu in naenkrat so se začeli tudi slačiti. Očitno je to vsem zelo ugajalo, kajti na mah je bilo po mestnih u-licah videti na stotine — ali
točneje rečeno kakih
J-tvtliu IVU***-
deničev in deklet brez ((»
Medtem ko so fantje ^
vsem iskali pretepov čini, so bila dekleta > bolj prostaška. V napadala domače 010 jt slekle ter jih prisilile: pečenjali sami ali z, »c# ki jih ni mogoče
čl,
Domača policija opravila ničesar Pr0 inlHI
,„ai »V
tl.
jani mladini, a
■ . - '
ki so prišla pozno *'u/fA mesto, niso bila kos .
in nasilnim fantom^^i
se je celo, de so steklenicami napad’-a cistov, ki so hoteli 'fpt.j skupino njihovih P,a^ati.
ko da so morali zbe-
je bil
vzpo1
,st*
zjutraj
je 4
Bilanca orgije Pa J i‘j nia: 107 mladeničev t1 z ■ 0ŽP “ '
je zaprtih pod obto ^ ralnih dejanj na )a igsn1*1 ,jl štoru, povzročitve
škodb, poskusnega “j^ic1’1 f
vine, vloma itd. * .».n*?')
pa so
sprejeli 27
so jih mladeniči ^j|i fj pretepli, ter 18 ranJ^
deničev in nekaj
sti pijanih deklet-
Prizor iz francoskega filma (Dekle z zlatimi očrnil, ki so ga predvčerajšnjim konkurenci na beneškem filmskem festivalu
Namesto četrtkove črtice
Mario Soldati
D
Urri° ?e kakim mese-
ikmVelJ°d vtisom teni-Sveiskn ?n,a Ita^a ■ Schmidta , ndQuista in
Povesti r-ln navdušujočih
in Cai?aarUija klenem Se Pekenn ■ G.lanoliio. sem. Rjastim in, P0(ia^ s orale Ne??nT	m med ska-
frei SaIj e 171 Maramozze z allv°m Lericija.
tih	7e	^ eden	mo-
Pr *n° ' Enajstletni.
fVnato Vlu°kdnZn V neko i°ma znnii*, 10 sem nena-T’bani	tečPa, ki je
aurnijastp™~ 071 ie bil v
c opečni J°lnu’ t0<la ne in kot sn ?ecewi kot naš kst' čolni lV vsi S'urni-1,1 Plav ž- - 7e TUTnen
rio s*??1 ,ita'‘ianski pisatelj in filmski režiser Mario <5°ia i 76 v SV03‘ stalni rubriki «Notes di Ma-sobot ° t 1-*.v pasopisu Giorno« objavil preteklo sti	zap‘s’	k*	§a	zaradi	njegove aktualno-
iavli3	P5*-' grožnje nemškega problema!) ob-
Mari "s; |V prevo(^u- Omenimo naj še, da je bil «Kd °'	avtor	zeio	uspele	televizijske	ankete
_ °	k' Je v dokaj jasni luči razkrila poraz-
1 0 o zanimanju za knjigo in branje v Italiji.
Tv4i jJT'askl zastava. jt bilo »nl °, l'.ar“> ki mu
dečke
je bil pfjE dvanajst Tel Undquil ’ prav kot Polti ter ln vdečlcaste Vaoainn *Jvoia leta ne-
an0
trd
m°čan. Obraz
rok,
P°uiarl'r,ileseri s močno ličnicami.
Seb! PošenvT0 ,e sved -» oporn i7111 sina- In pod Srn°«ti iTladr?lnve viiče-j ’ da hj ,S7nešne gizdavo-p°kaz not sy°iemu sinu n‘Pskih ili lTltuicije in ev-
?ri^al 'ZSeni- sem se > aat^enemu in Pla-
* ečko Jastemu čolnu. ,a Plovec vlviial vrvico
h ol, ip 5° nas ie za-
* reži t tT?nil P°0led:
' ^klenim prebli-
Olu
erii
Zi Sneiočeit se proti nie' hM?°tiotnr>J? z vso sv°i° 21 Wnky?’ in da bi še Sg 1 ene ° Sem se vo-rr kih hp„1ZJned redkih
ki jih po-
besed
w!W eh, Svenska
teS °Pisa^ . m znal do-
PnJ >Zte9a- kar ™ ie *>	Toda	kratek
se je v tre-polj kot če
*krču e
Š&JdtaT Gledal me
*tvom,
: Ihusom,
zaniče-
nenadno občutje je vključil mene, mojega sina, vso Italijo in vso švedsko. Ni dejal, pod častjo mu je bilo odgovoriti: ne. Le z najvišjo, brezkončno nadutostjo je izbruhnil: sDeutschl*
Po glasu in njegovi ostrini se je zdelo, kot da bi pljunil vame.
Nato samo še en pogled, en blisk: bedneži, mar ne vidite, da sem Nemec, kako me morete zamenjati s Švedom? in zagrabil je svoje veslo ter ga poglobil kot rezilo v morje: sunkovito je brnil in odveslal z neverjetno hitrostjo zamahujoč na desno in levo, kot motor, z avinn^ero plavolaso glavo, s voaredom u-perjenim naravnost predse proti vrhovom gora in s hrbtnom proti nam: rdečkastim in širokim nemškim hrbtom, ki se je užalien oddaljeval med razpenjenimi valovi.
«Pana, pogorela sva,» je smejoč se ugotavljal moj sin.
Jaz pa sem mu začel razlagati, da me nihče v nobenem primeru nikoli, ne v preteklosti in ne danes, ne bi mogel užaliti pripisujoč mi drugo narodnost od moje. Da imajo vsi narodi na tej zemlji, vsi brez vsake izjeme, nekaj lepega, vrednega, svetega. In da bomo gotovi, da Nemci ve bodo več povzročati gorja ir nevrilik ostalemu svetu, le tisti dan, ko se njihovi otroci ne bodo več čutili užaljene, če jih bo kdo n-menjal s Švedi, Finci ali Korejci...
ičeprav, čeprav,» sem hotel takoj pojasniti, iče-prav je danes, m vedno bilo mnogo dobrih Nemcev, popolnoma nedovzetnih za to napako. Treba je le, da ti Nemci prevladajo, enkrat za vselej, nad onimi drugimi. Prav tako kot Angleži, Amerikanci, Rusi: in Italijani.»
•s?
— O, Mihec, si	pršu! Sm
se vre bau, de te	nanka ne
bo več nazaj.
— E, sej me je jemelo, de be nečko ostou. Znaš, bet med svojmi je vseleh lepu jen ne videt jen ne slišat neč od našeh demokristjanou jen mišinou te strašno dobro stri za živce. Jen tle, kej je novga? Kaku je s tistem štrajkam od Arigoni?
— E, tisto pej, dragi moj, je končalo prou slabo. Dita j eh je	nečko poslala	proč	jen
je tudi odpovedala	telefon jen	taku	je	Tel-
ve odrezala drat jen zdej tisti ke so nutrt ne morejo več telefonirat. Jen je blo — st zna — vseh sort intervencij jen odborou jen vse sorte jen so govorili u Rimi jen so tervenirali poslanci jen vse — ma so dobili odgovore — sej znaš — bomo vidli, bomo preštudirali, pridte jutre jen taku naprej. Glih taku koker ke odgovarjajo nam Slovencam, kadar se kej obrnemo do njeh.
— Ma morbet jeh taku slabo tratirajo ke so morbet hodili u slovensko šulo?
— Bejži, bejzi, kej govoriš taku :iaum-no! Dita če preložet svoje ufičje jen se požvižga na uradnike jen na Trst jen na vst vkep. Taku je, viš, dragi moj. Počasi, počasi lezemo zmiram bol dol. Vidi glih vče ri pikolo nekej govori od austriskega, češkega jen ogerskega komerča ke gre skuz-Trst jen ga prhlihava ses tistem ke gre skuzi Reko. Jen povej, de te države zmiri mejn pošiljajo, robo skuzi Trst jen zmin bol pej skuzi Reko jen če gre taku naprej, de bo konc tega leta vre šlo več austriskt robe skuzi Reko koker skuzi Trst.
— Ja znaš, austrici so še zmiri forte jezni zastran Tirola. Tam u Tirolah še zmiri vsako tolko poče kašna bomba, zatu ke se niso še neč poglihali zastran Tirolskeh
Nemcou. Jen Nemci, sej znaš, so trdi jen forte tr masti. Kadar se en Neme dene kej u glavo, dragi moj .. . Tudi austriski turisti se jeh je forte dosti obrnelo drgam. Narveč u Jugoslavjo. Jest, ke sm biu ue-neh, sm jeh vidu forte dosti. Kamer sm pršu, povsod sm slišou samo: hinder hon-der.
— Videš, dragi Mihec, kaku se vsaka fa-Ijeno politika zmiri maščuje. Se spouneš, kaku so leta nazaj duče jen Hitler krčali, de jemajo premalo prostora, de so samo uani kulturen narod jen de mi, barbari, be mogli samo bugat jen bet za hlapce. Jen je kričou uromperemo le reni» (nam Slovencam, se zastope) jen de bomo grizli prah jen druge take oslarije. Jen videš — mi smo danec še tle ma njeh je pej hudič uzeu. Al pej tisti angleški minister Idn, ke je nečko posla« bombe proti Egipti zastran Sueca. Se je lepu pokakau jen še zapravu svojo politično karjejo jen danes Idn ni neč, ma Naser še zmiri komendira. Jen bo šou zdej lepu na tisto konfarenco u Beograd, kamer ke bojo pršli vkep kej jest znam kolko držau jen bojo preštedirali kaku zagvišat mir jen kaku prpravet ta velike velesile, de ne be tolko ropotale ses orožjem. Jen jest ti rečem, de kar bojo rekli u Beogradi, de bojo mogle Amerika jen tudi R«sja forte držat de konto, zatu ke u Beogradi se bojo zbrali vkep kapoti od strašansko dosti ledi.
— Ja, jest sm slišou, de bojo pršli če pr-fina štirje krali; od Abesinije, od Maroka, od Arabje jen od Nepala, ke nanka ne znam ki je.
E, Mihec, jest te rečem, de tisto u Beogradi bo forte velika reč.
— Ne pej! «
Umrl je kot njegov veliki prijatelj pisatelj Hemingway
Tragična smrt učenjaka Bridgmana «Nobelovega nagrajenca» za fiziko
Velik pomen njegovih raziskovanj visokih pritiskov - Umrl je reven, ker je ves denar razdal za pomoč revnim študentom
NEW YORiK, 23. avg. — E-den najbolj znanih ameriških znanstvenikov, Nobelov nagrajenec za fiziko in mate matične vede prof. Percy W. Bridgman, je bil najden mrtev v svoji vili v Randolphu v državi New Hampshire s prestreljeno glavo. Orožje puška, je ležalo poleg njega. Izvedenec je ugotovil, da so le neznatni znaki, da ne bi šlo za samomor. Znanstvenik, ki je imel 79 let, je že nekaj časa trpel zaradi arterioskleroze, močno pa ga je presunila tudi smrt njegovega velikega prijatelja pisatelja He-mingwaya. Umrl je reven, ker je ves denar razdajal za pomoč revnim študentom.
Percy Bridgman se je rodil v Massachussettsu 1. 1882. Bil je nizek po postavi, nosil je očala, bil je skromen, tih in rezerviran. Njegov e-dini cilj v življenju je bil študij. Njegova kariera globokega znanstvenika je bila izredno bogata. Proučeval in poučeval je na Harvardski u-
niverzi v Bostonu, kjer je zasedal najvišje mesto v znanstveni panogi univerze, t. j. katedro Hollis za matematiko in prirodno filozofijo.
Bridgman si je vedno prizadeval spodbujati sodelovanje znanstvenikov pri reševanju problemov vladanja in vedno je na demokratičen način skušal tudi politikom nakazovati pot, po kateri je mogoče priti k novemu tipu civilizacije ter socialnega, političnega in znanstvenega napredka.
Leta 1939 je zaprl vrata svojega dragocenega laboratorija državljanom totalitarnih držav v znak protesta proti agresiji in vojnohujska-škemu duhu nekaterih držav kot na primer Nemčije, Italije in Japonske, čeprav jih je vedno smatral za avantgardo znanosti.
Kot velik pacifist je močno obžaloval izdelovanje a-tomskih bomb in je prav zaradi tega celo pretrgal zveze z uradnimi predstavniki a-
imiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
■fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiii,,miiIIII|||||||m||||||||rr|||ll||||I||m||||||I||||||||||||l|||iini|iill|||liliiiiilii,iiii,II,l,,,l,iiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
|Pp T*
Srečanje s 107-letnim starcem izpod Durmitora
Spomini	na	bitko
ki je bila pred
Bojevati se je začel že pri šestnajstih letih - Bitka s Turki in Avstrijci Dvakrat ranjen v isti bitki - Odkod tolikšna starost? - Dočakati hoče 120 let
C5'*« - 7.«	........................
^ (desn0) Stijepovič (v sredini) s sinom Mila-> ki je star 73 let, in nečakom Tičunom
V hiši pod samim Durmi-torom, na višini 1600 metrov nad morjem, živi Ristan — Zeka Stijepovič, potomec Cire Stijepoviča, po katerem so naj. višji vrh Durmitora imenovali Cirova pečina. Zeki )e sto in sedem let, toda še vedno vidi podpisati priznanico za invalidnino, še vedno se more povzpeti na visoki Ivov rt nad svojim domom ali oditi v Zabljah k svojemu vnuku, ki je tam predsednik občine, da bi od njega zvedel, kaj je v svetu novega. Sam more iz ograde spustiti ovce na pašo, in na strugi, na napajališču, jih prešteti.
Rodil se je v vasi Javorju, v samem vznožju planine. 2e mlad je postal ovčar. Bil je še deček, ko so nekega dne volkovi napadli njegovo čre-do in mu pet ovc zaklali. To je bila preokretnica v njegovem življenju. Zvečer se ni upal domov, da bi ga ne naklestili. Pobegnil je v Saran-ce k mojstru Dalmatincu, ki ga je bil knez Nikola poslal tja graditi smodnišnico. Tu se je Zeka naučil zidarske in mizarske obrti in postal najboljši mojster v vsej
Trs
58^5l!S,'®
Četrtek 24. avgusta I9fil
11.00: Oddaja za šolarčke na počitnicah; 11.30; Najnovejše a;	n"Tv	‘ -50: Jutra-	pesmi; 12 00: Godala in soli-
.Besmi-	,sSopek sl°-	sti; 12.20:	Glasbeni album;
U.45: Vrtiljak;	13.30: Prevedene pesmi; 15.15:
!*fa n^Bbne	Ji 8ar	nekaj;	z glasbo na počitnicah;	15.55:
n^ltrJ ^er	^mVke’	17-00;	Vreme na ital. morjih;	16.00:
I -15;	1 16.25-	p bert0	Casa-	Program za najmlajše;	16.30:
II Dtiree etnosi eSe.m •‘n	ples;	<<Eho v vsemirju«; 16.45: Ar-
— um •-“•ost	i ,	«Ebo v vsemirju«;
'ttt| edttv*. ’	književnost	heološkl sprehodi;	17.20:	Doti ’ 19 n!Ssi ' Arčan'	C°n-	iiizetti in Bellini;	18.00:	Kaj
:Sr; Violi'	sela	Corel-	bomo izbrali za počitniško	bra- ja; 18.00: Jazz na koncertnem
4; iq 10- F««! Pave‘ Ska-	'	'
’ 19-3o- 501klora /
svtj.
12.00: Slovenske narodne, 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije za opoldne; 13.30: Drobne orkestralne skladbe; 14.05: Radi Jih poslušate; 14.30: Prireditve dneva; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.40:	Igra
pihalni orkester JLA; 16.00: Zabavni zbori; 16.20: Trije o-pernl baleti; 17.15: Straussovi valčki- 17.30: Turistična odda-
nje; 18.30;
Jj? Bočn°: *ielen?r\z vsega 19 u°- Svet v iazzu; 19-30: Film' f0.3o; '‘Mikat,. -,e„„5Lude»tom ske ’ novosti; 20.00: Glasbeni *1.0q.	^	00:
Sinje potovanje; odru;18.15: S sporedov Britan-
Slavn, -kitare
Šport;
ske novosti; album; 21.00:
Mozart: «Cosi
bi^v-vt^ntilrLr^i fan tu“e:
to
0 ,“‘uEem j** ‘izaca-
;ltan 22.00- ^'noru- pn-
>«o°b 2l-30m«Knr°rU' Pfi bl!žn0V_.aruE'^nan_ef!a Tržača-
et>sk,
>CVm'tnV-
tiat„ narok na S1°-
p
° Ooba svvlnga.
Trst
‘‘rim	H	:!0:
‘fti- ’ Domenico
<^15: C°Pet
7.00:
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.00:
Nevv York - Rim - Nevv York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 14.40: Miniaturni koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Kratek Jazzovski koncert; 17.30: Koncert operne glasbe; 20.30: Radijska igra R. L. Stevensson: aPriuc Oton«; 21.55:	Neapelj-
ske pesmi; 22.25: Večerna glasba.
III. program
17.00:	Na programu sklad-
be G. F. Haendela ln F. Ge-18.00: Pregled nem-kulture; 18.30:	Riohard
Strauss: Sonata op 18; 19.00:
Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specialtziranj tehniki tvrdke
«Radio TREVISAN»
Vam zuuuliivlUjo ta-kojšnjo intervencijo
“-ha;
bS: ^ lit ?lasba
■ Maia ?;utfa«Ja 5,„	-	.
*. rft Hut, 6na be- mmianija;
«iiSsba ^'8ov ort° Wiru<fhal-	ške kulti
1& *eijah- w i 14 00:	Strauss: !
Sit Prljein -30; Melo-	Biologija planetov; 19 15: Hali
o; stfi V,enske „ Jp°P°ldne;	jansko
vasa,Nti ‘
17,40:	Za	Igor Stranwinsky:	«Kralj -OJ-	22.20:
k OrU30; V ri,„ stltna od-	dip»; 23.15: Mala pesniška an-	fUmsk
22^*110^ 19 on‘V vel1*.-	101OB1J3; 23 30: Na programu	tejskl
'la	Fred	Mozartove skladbe.
Slovenija
mesto v srednjem ve-
skega radia; 18.30: Četrt ure popevk; 19.45:	Kulturni zapi-
ski; 20.00; Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45: Glasbena medigra; 20.50:	Literarni večer; 21.30:	Škerjanc:	Koncert
za violino in orkester; 22.15: Plesna glasba; 22.45: Skrjabin: Pet mazurk; 23.05: Z jug. fe-štvala jazza na Bledu>
Ital. televizija
14.30:	TV Sola; 18.30:	Pro-
gram za najmlajše; 19.30: Tvo-
22.l5’“|One.
S°v otS) j?0' Prenos' rd
Pr„ Violino van Sček: nos ^ m klavir;
ku; 20 00: Vsakovečerni kon- ja bodočnost; 20.30; TV dnev-cert; 2.1.30:	«Igralec»;	22.15:	nik. 21.15: Campanile Sera;
«Kralj .OJ- 22 20- Mednarodni beneški festival; 22.35: Varje-program; 23.25:
TV
dnevnik.
Jug. televizija
Hi-' N»-
Program
koncert;
30;"jmr klasi^
tranjl
8 05:	Samospevi	in	druge	LJUBLJANA	—	19.30:	Drago
skladbe: 8.30: Oddaja za cici-	Košmrlj: «S poti po severni
bane; 9.00: Naš zvočni maga-	Afriki; J RT — 20.00: TV dn*v-
zln- 10.15: Melodije iz «Rigolet-	nik; LJUBLJANA — 20.00: TV
ta»’ 11.00: Komorni zbor RTV	film iz serije «Poletno pote-
Lju-bljana; 11.15:	Branje za	panje«; 20.50:	TV obzornik;
vroče dni; 11.35:	Romunska,	21.20:	»Sakramenska trklja«,
češka in sovjetska glasba;	francoski igram film.
okolici. On je prvi gradil hiše «v dve nadstropji« v Drobnjaku. Ljudje še danes pravijo: «Hiš, katerim je temelje postavil mojster Zeka, niso mogle zrušiti niti nemške štuke v peti ofenzivi«.
Orožje si je začel opasa-vati, ko mu je bilo komaj 16 let. V odredih vojvode Lazarja Sočice se je boril proti Turkom na Muratovici leta 1875 ni 1876, nato tudi v Dts-gi in na Presjeki. Sodeloval je v ofenzivi na Mostar in na Bišjino. Najbolj se spominja bitke na Jezerih leta 1877, ki so vojsko Hafis-paše potolkli do tal. Zeka bi bil tu kmalu podlegel.
«Juriš našega levega krila je pognal sovražnika v beg — pravi Zeka — in v tem jurišu sem dohitel nekega Turka. Pomislil sem: «Moj si, živega te bom ujel«. Toda ni-koli ne veš, kje te vrag čaka. Turek se je obrnil in me hotel pobiti. Pograbim ga za roke, on pa ki je bil dva metra visok, me je s komolci tako stisnil, da me je strl na tla. Velikan, kakršen je bil, bi me bil razsekal na kose, če bi ne pritekla Božo Krstajič in Milutin Gogič, ki sta sabljami Turka potolkla«.
Brati in pisati se je Zeka naučil, ko mu je bilo 30 let. Spominja se, ko v vsem Drobnjaku in Pivi še ni bilo niti ene šole. On je postavil temelje prvi šoli v Žabljaku, ki je bila tedaj edina na področju, kjer imajo danes 14 osnovnih šol.
Zeka je sodeloval v obeh balkanskih in v prvi svetovni vojni, pa čeprav je ob začetku slednje stopil že v 61. leto. V borbi na Gramusovi-čih pri Cajniču je bil dvakrat huje ranjen. Stari Zeka pripoveduje:
«Tu Je padel komandant našega Jezero-šaranskega bataljona Vuko Bojevič, junak, kakršnega mati še ni rodila. Cim je padel on, so Švabi skočili iz svojih rogov in ju-rišali na nas. Mi smo se začeli umikati, V tem njihovem jurišu me je krogla zadela v glavo in mi izbila oko. Pomislil sem; «Bolje je, da me je zadelo v oko, kot da bi me zadelo v nogo. Tako jim bom lahko pobegnil, saj me leta ne težijo preveč«. Komaj sem to pomislil, me je Švaba že pociljal. Drugi naboj me je zadel v nogo in me vrgel na tla.«
«Ko sem videl — nadaljuje stari Zeka — da sem pri koncu, sem sklenil se ubiti, da bi jim ne prišel živ v roke. In vtem, ko sem polnil puško, je prišel mimo moj sorodnik Jovo in me dvignil na ramena. Močan je bil in me je odnesel. Dobri moj Jovo. Vedno sva bila skupaj. Ni me pustil na bojnem po-liu, toda letos me j,e vendarle zapustil. Mlad je šel pod zemljo. Bilo mu je komaj 84 let.
Stari Zeka nosi še danes v sebi spomin z Gramusovičev: kroglo, s katero ga je sovražnik zadel v nogo in ki mu, kot sam pravi «hodi od kolka do kolena, gor in dol«. Za vojne zasluge je bil Zeka večkrat odlikovan. Med ostalimi ima tudi Obiličevo zlato kolajno.
Stari Zeka se rad pogovarja o vsem, toda nikoli ne o svojih letih. Nekoč ni bilo tako. toda odkar je šel čez sto let, se tej temi vešče izogiba. Prelisičil sem ga s tem, da sem načel razgovor o bitki na Sarancih in o drugih davnih dogodkih, ln tedaj se mu je jezik koj razveže;
«0 bitki na Sarancih, pra-viš? Tam je moj stric Milutin v borbi pobil Turka in mu vzel njegovega araoca. Pripeljal ga je domov in mi, otroci, do tedaj še nismo videli takšnega konja in takšnega sedla, in smo se zbrali okoli njega. Bil je visok in vitek, sama mišica ga je bila. In kakšno sedlo. Na sedlu je bila iz litega srebra pušica, v katero je Turek vtikal drog bojnega prapora.«
Nato je stari Zeka prešel na umor kneza Danila. In tedaj ni bilo treba, da bi od njega zahteval rojstni list. Bitka na Sarancih je bila 19. avgusta 1861, torej pred sto leti, kneza Danila pa so urno-ra dve leti prej. Obeh dogodkov se, kot pravi, dobro spomonja, kot da bi se bili zgodili včeraj.
Tega, kar stari Zeka ve, se ni naučil iz knjig, pač pa iz pripovedovanja svojih star šev in drugih starejših ljudi, kot še več od tega, kar je sam videl in doživel. Ni ene legende, ki bi se nanašala na Duimitor, ki bi je on ne pozntl. Ni vidnejšega Drobnjaka ali Črnogorca, o komer bi Zeka ne vedel kaj povedati.
«Pred kratkim — pravi stari Zeka — sem si zaželel narodnih pesmi in zaprosil vnuka, da mi kaj lepega prebe-re o vojvodi Momčilu ali o kom drugem. Ta pa ti odpre knjigo in začne brati: «Atli, iz lovskega društva v Zalje-vu, oče Balj, ded neznan, mati Lisa, skoten 1968. leta.« Ostal sem:	«Kako praviš, in
človek naj bi se bil skotil?) Na jto pa mi vnuče odvrne: «Dedek, saj ne gre za ~čTove ka, ampak za psa. Tako piše v knjigi.« Nisem mu verjel, dokler nisem z lastnimi očmi tega bral v knjigi in knjiga je nosila naslov «Lov in ribolov.« In o tem Atliju ve vse, če pa bi ga kdo vprašal, kdo mu je bil praded ali prapraded, tega moj vnuk ne ve. Lepo je brati knjige o živalih, toda niti svojih prednikov, niti svoje zgodovine ne smemo pozabiti,« — je zaključil stari Zeka.
Ko smo se pogovarjali o njegovi starosti, je stari Zeka rekel, da svoje dolgo življenje dolguje svojemu načinu življenja.
«Ko sem se rodil jaz, ni bilo zibelk. Matere so pole-gale otroke v nečke, v katere so česale volno. Vsi moji sovrstniki, ki so zrastli iz teh nečk, so postali močni ljudje. Glej, ko me je bil zdravnik polegel na operacijsko mizo v bitki in mi dal opijum, zaradi ran, ki sem jih dobil sem naštel do 78, vtem ko so drugi zaspali še preden so prilezli do 50. Pri zdravniku nisem bil doslej še nikoli, razen tedaj, ko mi je zdravil rane.«
ttlmel sem srečo tudi v družini. Štirje moji sinovi in moji dve hčeri so še vedno živi. Danes morem s svojimi, lastnimi očmi gledati 49 vnukov in pravnukov. To ti je zadoščenje, ko v njih vidiš samega sebe. Danes pa mnogi pravijo, da je neum-nost imeti več kot dvoje o-trok, ker da je to veliko breme. In prav, če je to njim breme, naj poskusijo doživeti sto let in več!«
Na moje vprašanje, ali se mu kdaj zazdi, da je živel dovolj, mi je srdito odgovoril, da se še vedno veseli življenja.
«Kaj naj bi bilo sto let ra Durmitoru, če jih je človek preživel v zadovoljstvu? To ti je prav toliko, kot če stopiš tu gor na vrh Durmito-
ra, na Cirovo pečino, in Se vrneš. Hotel bi videti, da bi se moje potomstvo od sedanjih 50 povečalo še na mnogo več. Dal sem jih veliko tako vasi kot mestu. Imam potomce kmete, delavce !n uradnike. Ali ni prijetno sli-šati, da toliko mojih potomcev gradi to našo domovino? Kar se mene tiče, bi hotel živeti šestkrat toliko, kolikor mi je trajala ml3£lbst, .\r tem bom tekmoval s sosedom Miličem Motik, ki je živel 120 let. Niti enega leta, niti enega mu ne odstopim. Ne!«
PERO KRSTAJIC
(«Ilustrirana Politikas)
meriške vlade, čeprav je na zunaj vedno podpiral vsako pobudo svoje domovine. Kot Hemingwayev prijatelj in kot on vedno v nemirnem iskanju miru in človeške topline, je Bridgman dosegel 1. 1946 najvišje priznanje za znanstvenika:	Nobelovo nagrado
za fiziko. V svojem govoru ob prejemu nagrade je dejal, da sprejema priznanje, ker mu bo omogočilo nadaljevati študije o fiziokemičnih fazah visoke atmosfere in visokih naravnih pritiskov, področjema, katerima je posvetil več kot štirideset let vztrajnega in poglobljenega študija.
Bridgman je skušal dognati in raziskati, kako se ponaša materija v notranjosti zvezd in planetov, kjer so pritiski milijonkrat večji od tega, ki ga moramo prenašati mi zaradi zračnega pritiska. V ta namen si je zamislil izredno zapletene stroje, da bi se približal pritiskom, ki jih je nameraval preizkušati. To mu je uspelo z vrsto posod, postavljenih ena v drugo z naraščajočim pritiskom od zunanjih na notranje, izkoriščajoč tako neke vrste učinek v obliki slapov med stisnjenimi tekočinami, ločenimi med seboj s koncentričnimi ovoji. Iznašel je tudi komplicirane labirinte, po katerih so pritiski, namesto da bi posode zdrobili, zagotovili njihovo vzdržljivost. Na ta način je dosegel pritisk 400.000 atmosfer, kar je le malo manj kot deseti del pritiska v notranjosti Zemlje.
Vodo, ki velja za nestislji-vo, je pod učinkom ogromnega pritiska zmanjšal na polovico njene prostornine. V njegovih strojih se je formiralo šest različnih vrst ledu, med katerimi ena z zelo visoko stopnjo spajanja: nekak topel led. Na stotine snovi je podvrgel podobnim preizkusom: jeklo je prisilil k nežni mehkobnosti, iz navadne kafre (ki se uporablja proti moljem) je debil deset vrst različnih kafer. Ta raziskovanja niso imela samo namena ugotavljati zanimiva svojstva snovi, temveč tudi pojasniti številna vprašanja v zvezi z zgodovino našega planeta, katerega skale so bile v teku geoloških dogajanj Podvržene velikim pritiskom. Njegova raziskovanji so potrdila tudi domnevo, da bi moiala Zemlja v svoji notranjosti biti trdna kljub zelo visoki temperaturi, in da to trdnost tako rekoč vzdržuje skrajna stopnja pritiska.
Naslednji prispevek Bridgmana znanosti pripada znanstveni metodi, v skiadu s katero je ameriški znanstvenik zagovarjal previdnost in sitromnost raziskovalcev pred realnostjo. Hotel je opozoriti sebe in druge znanstvenike pred nevarnostjo pomot, ka terim se je izpostavljeni, kadar se hoče neupravičeno razširiti pomen nekega poizkusa ali koncepta. Te svoje ideje je izrazil v publikaciji ((Logika moderne fizike«, ki je izšla tudi v Italiji. Pre-komplicirano bi bilo razlagati to njegovo teorijo, tako komplicirano in tako zapleteno in težko doumljivo laiku, katere znanstveno vrednost pa najbolj potrjuje dejstvo. Jr. mu je prinesla Nobelovo nagrado.
Ljudje znanosti so manj zanimivi in manj popularni kot veliki pisatelji. Zaradi tega je bila tudi smrt znanstvenika Percyja Bridgmana manj opazna kot smr* njego-
'
PERCY W. BRIDGMAN
vega prijatelja pisatelja He-mingwaya. Toda kakor bodo ostala nesmrtna dela velikega Hemingwaya, tako bodo ostala nesmrtna tudi znanstvena dela tega skromnega in tihega, a zato nič manj velikega in pomembnega znanstvenika Percyja Bridgmana.
iiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,mm
Tudi
novo
čevlji dobijo modno linijo
Tekmovanje med rimskimi in pariškimi modnimi hišami
Taki naj bi bili kroji za jesenske hrbte
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn,„i,i,m, i,,, llliai „,nii n ii ii m mii,,,,, i,i, „1,,,,,,,!,,, mm llltllll mi,, muniimiiiiii n m iiiiiiiiiiiiiiiiiontiiiii m n iiiiiittiiiiimtiimiummmon
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Otresite se nepotrebnega dela in se raje posvetite tistim opravkom, ki bodo kaj zalegli. Z ljubljeno osebo boste prišli v navzkrižje.
BIK (od 21, 4. do 20. 5.) Ce vam kaj ne gre. pokličite na pomoč tiste, ki se na delo spoznajo. Dobili boste ali pismo ali poklon, ki vas bo zelo razveselil.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6 ) Potovanje tul kaj podobnega. horda samo pismo. Vsekakor pa zagotovljen finančn, in tudi moralni uspeh. Neko prijateljstvo se Je začelo rušiti.
RAK (od 2«. 6 do 22. 7.) Vaš nasvet bj mog-i potegniti iz zagate sodelavce. Ne bodite zato
preveč samosvoi! >n v tem skopi. Povabljeni boste na prijetno prireditev.
LEV (od 23. 7 d0 22. 8.) Z načrti, kot ste Jih izdelali, ne boste uspeli Potrebno jih bo nekoliko popr-.viti Zelo prijetno srečanje z nekim starim, dobrim znamem
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V svojem kritiziranju greste včasih predaleč. Vzdrž te se pri izražanju svojem mnenj. Razumevanje bostt imei! ie pri naj-bližnjih.
TEHTNICA (Od 23. 9. do 23.
10.) Zdi se, da ste užalili kakega svojega predstojnika. To bi vam znalo škodovati. Odveč bi bito sedaj popravljati.' Nervoza
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
11.) Zelo ploden dan. Končno vam bo uspelo doseči to, kar si že dolgo želite. S svojim ostrim obrašanjem si boste nakopali sovraštvo.
STRELEC (Od 23. 11. do 20.
12.) S svojo površnostjo ne boste prišli nikamor. Utrdite si
prej položaj, šele nato sl privoščite več svobode. Več razumevanja do svojcev
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zadoščenje, če opravljate ročno delo, drugače pa nikake-ga zadovoljstva. Ne pretiravajte v uveljavljanju samih sebe. Glavobol.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Znašli se boste v težavnem položaju, vendar se boste iz njega izvlekli. Potreben pa bo napor in pristanek na kompromis. Ne bodite ljubosumni.
RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Prevzemite nase delo in odgovornost. Potrudite se in uživali boste izredno materialno korist Podtikanja bodo razbila staro prijateljstvo.
Tudi moda čevljev se spreminja. Rim in Pariz sta v teh dneh povedala svoje o letošnji modi čevljev, ki se tako razlikuje od dosedanje mode, da bo potrebno še nekaj časa, preden se bo z njo ženski svet sprijaznil in kasneje morda tudi navdušil.
Rim se je odpovedal špi-častim, pa tudi štirioglatim konicam in se odolčil za čevlje z okroglo konico, ki bo odslej dalje prevladovala tako pri dnevnih kot tudi pri večernih čevljih. Razen o-kroglih konic so rimski modni ustvarjalci vzbudili veliko pozornost s čevlji, ki jih krasijo velike zaponke, okrasni šivi in luknjičasti odtiski ter imajo vsi precej široke in komaj tri do štiri centimetre visoke pete. Crn lak ter svetlorjava in žgano-rjava barva usnja so prav tako novost letošnjih italijanskih čevljev, ki že krasijo izložbena okna.
Pariz, ki za Rimom noče zaostajati in se že vsa povojna leta trudi, da bi obdržal prestiž, ki ga je v ženski modi vedno užival, je tudi tokrat poskrbel za presenečenje. Sodelavec Diorjeve modne hiše in kreator modnih čevljev Vivier je namreč na zadnjih modnih revijah pokazal dopoldanske čev lje za jesen, ki so zelo podobni holandskim coklam. Konica čevljev je namreč zavihana navzgor kot pri coklah ter je vedno iz drugačnega usnja kot ostali del čevlja. Višina pet pri teh čevljih je štiri in pol centimetra. Manekenke omenjene modne hiše so bile v teh čevljih zelo ljubke in originalne — vprašanje je le, če bi bile v takšnih čevljih ljubke tudi me, navadne smrtnice, in če bi se predvsem v njih počutile udobno. No, razen teh, zelo ekstravagantnih čevljev, so pariški modni ustvarjalci pokazali tudi zelo elegantne
čevlje, ki se skladajo z barvo obleke ali plašča, ali pa so izdelani celo iz istega blaga. Včasih so takšni čevlji kombinirani tudi s črnim lakom, njihova konica pa je vedno odrezana, peta pa zelo visoka in ozka.
Sedaj se postavlja vprašanje, za katere čevlje se bo večina žensk odločila. Mislimo, da ne bomo pogrešile, če bomo trdile, da se bodo ženske, ki hodijo v službo, pa tudi gospodinje, ki morajo dnevpo po opravkih, odločile za športno obliko italijanskih čevljev, ki imajo zelo udobno in prikladno peto. Izbira elegantnih čevljev bo seveda bolj kočljiva. Tu se bo treba odločiti za o-kroglo ali štirioglato konico, ki razlikujeta italijanske od francoskih jesenskih čevljev. Italijanski modni eksperti so mnenja, da je okrogla konica bolj elegantna, prav istega mnenja so tudi francoski modni eksperti, le da sodijo oni tako o odrezani konici.
Na vsak način so letošnji popoldanski in večerni čevlji zelo ljubki in elegantni, pa najsi imajo okroglo ali odrezano konico, ter bodo v njih ženske vedno lepe in e-legantne. In to je konec koncev pri vsej zadevi tudi najbolj važno.
Naj povemo še to, da čevljev z nizko peto sploh ni videti, v letošnjih novih modnih kolekcijah ter da bomo nosile namesto nizkih široke pol-pete, ki so zelo udobrfif in tudi zelo praktične. Izginili so tudi gumijasti podplati, ki so jh nadomestili usnjeni, le da so ti bolj debeli in trpežni.
Kot vidimo, se tudi čevlji, in z njimi tudi naš okus, močno spreminjajo. Letošnje modne novosti so le korak naprej k iskanju tistih linij, ki bi najbolj odgovarjale tako okusu kot potrebam vseh žensk.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
24. avgusta I®
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.5, najnižja 16.4, ob 19. u-ri 22.8; zračni tlak 1016.5 rahlo narašča, veter 9 km jug, vlage 67 odst., nebo 6/10 oblačno, morje rahlo razgibano s temperaturo 23 stopinj, padavine 32.5 mm.
% n
m
dnevni
Dar.es, CETRTLK, 24. avgusta Jernej
Sonce vzide oo 5.15 in zaten*J® 18.58. Dolžina dneva 13.43. vzide ob 17.56 in zatone » '• Jutri, PETEK, 25. avgusta
Ludvik	_
Damoklejev meč nad tržaškim pomorstvom
Skrčenje pomorskih družb Finmare bi bilo usodno za naše pristanišče
Z jesenskim zasedanjem parlamenta bo prišel ponovno na dnevni red zakon Jervolino, ki predvideva zmanjšanje tonaže in števila pomorskih prog poldržavnih pomorskih družb
Ko se bo po počitnicah spet. razgibalo politično življenje in bosta obe zbornici začeli z delom, se bo ponovno postavile vprašanje trgovske mornarice, ki jo podpira država O tem vprašanju se je mnogo razpravljalo pred počitnicami, ko je minister za trgovinsko mornarico Jervo-lino predložil senatu svoj zakonski osnutek, ki je predvideval občutno skrčenje skupne tonaže te mornarice, zmanjšanje pomorskih prog ter njihov prehod v roke zasebnih brodarjev. Odločna o-pozicija levičarskih in tudi desničarskih strank je preprečila ministru odobritev njegovega načrta. Opozicija mu je celo vzela zadnje o-rožje z rok s tem, da je zahtevala, naj se podaljša veljavnost zakona iz leta 1936, ki je predvideval ustanovitev državne trgovske mornarice.
Vendar se s tem uspehom opozicije bitka za obrambo pomorskih družb, ki jih podpira država, ni končala. Minister Jervolino ter razni zasebni brodarski krogi, ki ga podpirajo, niso odnehali od svoje namere, da se končno odpravi skoraj vsaka oblika podpiranega brodarstva. To je že stari sen genovskih brodarskih mogotcev, ki so že svoj čas pridobili za svoj r.cčrt bivšega ministra Paola Cappo. Tudi tedaj so bili napeli vse svoje sile, da bi uresničili ta načrt. Ni se jim posrečilo, ker so vedno naleteli na srdit odpor posebno parlamentarcev tistih mest in pokrajin, ki so pomembna zaradi precej razvitih pristanišč, ki pa zaradi novih pogojev v gospodarstvu, ne mo-lejo računati s pomorskimi progami, ki bi jih upravljali zasebni brodarji.
Bitka za obrambo in ohranitev pomorskih družb skupino Finmare («Tržaški Lloyd», «Italia», »Adriatica* in «Tir-renia») se bo torej nadaljevala z nezmanjšano ostrino. Kakšna stališča zavzemajo razni krogi do tega vprašanja? Zasebni brodarji menijo, da bi bilo potrebno zagotoviti obstoj podpiranega brodarstva samo v nekaterih nujnih primerih, kjer je pač neizogibno, da se ohranijo nekatere proge mednarodnega značaja (posebno za prevoz potnikov z velikimi pre. keoceanskimi ladjami), V teh piimerih bo šlo vedno za pasivne proge ter bo morala država kriti odgovarjajoče izgube. Vse tiste proge pa, ki so rentabilne, morajo preiti v roke zasebnih brodarjev. Po domače povedano, to stališče pomeni, da zasebni brodarji nočejo imeti opravka s pomorskimi progami, ki so pasivne ter si hočejo zagotoviti samo tiste, ki prinašajo mastne dobičke.
Dejstvo je, da so družbe skupine Finmare obratovale svoj čas na marsikateri pomorski progi, ki je bila viso* ko donosna. Stalni in nevzdržni pritisk zasebnih brodi rjev in popustljivost vladnih voditeljev pa sta pripeljala do tega, da so te proge prešle v zasebno last. S tem se je seveda deficit podpirane mornarice še povečal in njeni nasprotniki so dobil: v roke novo orožje za b;tko proti družbam Finmare Kako pa je mogoče metati denar tja v en dan — so dejali — ko pa ni od nikoder nobenega otipljivega rezultata?
To stališče pa seveda ni nič motilo pomorskih krogov, posebno v Genovi, pri njihovi za htevi naj ostane dobršen del ladij Finmare v Tirenskem morju. Jadranskemu morju naj ostanejo le drobtinice.
Stališča, ki so jih zavzela jadranska pristanišča, so bila seveda popolnoma nasprotna. To pa zato, ker ta pristanišča pripadaju zaledju, ki ni visoko industrijsko razvito, ali pa je to zaledje v inozemstvu.
PRIMORSKI DNEVNIK [
V teh pogojih se ne more računati na močan razmah zasebne pobude na področju trgovske mornarice, temveč izključno na načrten poseg državnih oblasti. Tako je akcija jadranskih pristanišč šla neizogibno v dve smeri: 1. zagotoviti pravičnejšo porazdelitev ladijske tonaže med Tiren-skim in Jadranskim morjem in 2, zahtevati od pristojnih organov, naj se zgradi čimveč ladij za skupino Finmare. Te zahteve so predstavniki jadranskih pristanišč postavili v maju letošnjega leta. Njih zahteve pa so zadele na močan odpor genovskih brodarskih krogov, ki so prešli v protinapad. Ti krogi so pri tem uporabili gesla, ki pomenijo približno tole; kdor je bogat naj se še naprej bogati, kdor pa je reven naj zleze v še hujšo revščino.
Splošni pogoji so narekovali tržaškim predstavnikom, da so se pridružili tako imenovani Skupnosti jadranskim pristanišč. Problemi pa, ki jih ima naša luka, so čisto specifični ter neprimerno težji od osta-
velja za Trst. Tako se je zgo-1 stanovitev novih pomorskih dilo, da ostala jadranska pri- prog bi dala našemu prista-stanišča napredujejo in pove- * nišču možnost, da si pridobi
čujejo svoj pomorski promet medtem ko je začelo naše pristanišče zatrdno stagnirati. Od 1957. leta dalje smo ostali pri-bližnb na isti ravni letnega pomorskega prometa. Letos se bo morda zgodilo, da bomo celo nazadovali.
Tržaški primer je najboljši dokaz, kako je potreben odločilen poseg državnih oblasti, če se hoče zagotoviti gospodarski razvoj nekega področja, ki bi sicer zaradi neugodnih prilik začelo propadati. Prepustiti gospodarski razvoj čisti stihiji bi pomenilo favorizirati področja s cvetočo gospodarsko konjunkturo ter po-vzročti še večje obubožanje tistih, kjer te konjunkture ni. Vse sodobne države pa težijo k temu, da pride do izravnavanja razlik med različno razvitimi področji, ker bi vsaka drugačna gospodarska politika prej ali slej privedla do hudih notranjih gospodarskih kriz.
Zaradi svojega posebnega položaja je Trst torej živ-
nove pošiljke blaga iz in za države naravnega zaledja. Ce bi pristojne oblasti sprejeie tudi določene ukrepe na carinskem in deviznem področju, bi bilo mogoče ne samo zaustaviti sedanje propadanje naše luke, temveč ji tudi dati nov razmah. Da je mogoče razviti široko dejavnost na tem področju, najbolje dokazuje Reka, ki nas bo kmalu prekosila na področju inozemskega tranzita. Reška luka pa dela načrtno in prav v tem tičijo razlogi za njene uspehe. Spočetka taka politika prinese s seboj določene stroške toda kmalu se pokažejo stvarni uspehi
Zdi se, da je ta resnica že nekoliko prodrla v zavest raznih tržaških krogov. Želeti bi bilo, da se okoli tega vprašanja zadržijo vse naše politične, gospodarske, sindikalne in druge sile ter da vsi skupaj enodušno zahtevamo izvajanje širokopotenznega načrta, ki bi omogočil našemu mestu, da se spet povzpne
Kaj menijo v mestu o zamenjavi predsednika velesejemske ustanove
Demokristjanski «Gazzettino» se pritožuje, da vladni organi niso niti pojasnili vzroka odstavitve inž. Sospisia
Nenadna sprememba v vodstvu Ustanove tržaškega velesejma je povzročila v mestu precejšnje presenečenje. Celo vplivni politični in novinarski krogi niso pričakovali, da bo inž. Sospisio, ki je vodil omenjeno ustanovo skozi 12 let, zletel s svojega položaja tako rekoč čez noč, ter da bo njegovo mesto zasedel kap. Sut-tora, ki je bil pravzaprav le malo znan tržaški javnosti.
Desničarski in sredinski tisk seveda ne razglablja o vzrokih, ki so pripeljali do te nenadne spremembe v vodstvu ene izmed najbolj znanih tržaških gospodarskih ustanov. Ta molk si pa lahko razlagamo z dejstvom, da uradni in poluradni tisk navadno zamolčita vse neprijetnosti, ki tarejo vladajoči razred, medtem ko si z obilico komentarjev privoščijo resnične ali izmišljene težave svojih levičarskih nasprotnikov. Vendar pa je odstranitev inž. Sospisia s položaja predsednika velesejemske ustanove izzvala določeno začudenje celo v teh krogih. List «11 Gazzettino« je n. pr. pisal, da so inž. Sospisia odstavili, ne da bi pojasnili, kot je to navada (ta trditev je brez dvoma izvita iz trte — op. ur.), zakaj je do odstranitve prišlo. Lahko bi si jo razlagali, pravi nadalje list, z nekaterimi dogodki, ki so bolj formalnega značaja in ki
na področju pomorske trgovi- . __ .	.	..
ne na tisto mesto, ki ga je [ so se odigrali med zadnjim nekoč imelo.	I	velesejmom. Pri tem se «11
lih luk. Vsa ostala jadranska
pristanišča razpolagajo namreč t Ijenjsko zainteresiran za o-več ali manj z obsežnim no- hranitev in nadaljnji razvoj tranjim zaledjem, kar pa ne > poldržavnega brodarstva. U-
Avstrijski in slovenski otroci v skupni koloniji v Strunjanu
Gostje so večinoma iz Graza - To je že četrto leto gostovanja mladih Avstrijcev na istrski obali
niji in j.i je zelo všeč. V Trstu je že bila s svojimi starši in ji je najbolj ugaial Mi-ramarski grad. Tudi simpa-tična vzgojiteljica Helga, pra-volasa dijakinja iz Graza, ki bo prihodnje poletje maturirala ter hoče postati profe sorica, je bila že v Tistu, pa bi rada spet prišla v naše mesto na obisk. Vzgojiteljica Manja ima vedno polne roke dela, Werner rad govor slovensko, Jordan je bolj redkobeseden itd.
Obiskali smo jih tudi zvečer. Najprej so plesali kolo nato je bila na vrsti otroška igra z nemškim napevom, medtem pa so drugi pripravili notranje dvorišče za pri reditev, na kateri so nasto pali skupaj Slovenci m Avstrijci, posamezniki, harmo-nikaš, pevci, šaljivci itd. Do bre volje je bilo na pretek. Smejali so se, da jih je bilo veselje gledati.
Gazzettino« verjetno sklicuje na spor, ki je nastal med predsednikom vlade Fanfanijem ter predsednikom velesejma Sospisiom. Ali gre res le za dogodke bolj formalnega kot vsebinskega značaja? Menimo, da temu ni tako. Odgovorni krogi vodijo določeno politiko ne na podlagi osebnih simpatij ali antipatij, temveč na osnovi določenih političnih interesov. Morda bo držalo, da v tem primeru ne gre za neko izrazito politično potezo, morda bo tudi držalo, da je rimska vlada odstranila inž. Sospisia, sredinskega demokristjana, ki ne pripada Fanfani-jevi skupini, ker si hoče pridobiti v Trstu naklonjenost liberalcev, katerim pripada novi predsednik velesejemske ustanove. Kakor bo tudi držalo, da je inž. Sospisio izgubil Fanfanijevo naklonjenost, ker je zahteval od njega določene finannče žrtve v prid gospodarske politike v Trstu.
Z druge strani pa je tudi res, da se pod tem splošnim okvirom vladne politike v Trstu skriva ostra borba med raznimi tržaškimi gospodarskimi krogi, ki bi si hoteli zagotoviti vladajoče položaje v mestu. Pri tem se seveda poslužujejo raznih osebnosti, ki bolj ustrezajo njihovim potrebam in zahtevam. Tisk je zelo odkrito pojasnil tudi te manj znane plati našega gospodarskega življenja. Tako se je zvedelo, da ni bil inž. Sospisio samo predsednik velesejemske ustanove, temveč, da je tudi vpliven voditelj industrijskih podjetij v Bolzanu, Ravenni in na Sardiniji (gre za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo gorilnega plina). Poleg tega je inž. Sospisio tudi predsednik Tržaške banke.
Tudi novi predsednik Ustanove tržaškega velesejma, kap. Suttora, ni vršil do sedaj samo dolžnosti ravnatelja tržaške podružnice družbe «Ita-lia«, saj je tudi podpredsednik trgovinske zbornice.
Kakor vidimo, gre za osebnosti, ki so neločljivo povezane z vodilnimi tržaškimi gospodarskimi krogi ter zato njihova gospodarska politika odraža koristi te ali one skupine. Kakor hitro pa presko-
Skupina slovenskih in avstrijskih otrok v skupni koloniji v Strunjanu
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 8-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. r-Tei. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 ltr — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 dm — Poštni tekoči račun:	Založništvo	tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 12(1 osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi £-> naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst
v___________________________J
V nekdanjem samostanu pri romarski cerkvi v Strunjanu je kolonija avstrijskih in slovenskih otrok, ki skupaj preživljajo svoje počitnice, skupaj se igrajo, kopajo, hodijo na skupne izlete, imajo skupne prireditve, da se medsebojno spoznajo in navežejo stike, ki jih bodo družili tudi ko bodo dorasli,
V koloniji, ki se je začela prve dni avgusta in bo tra-jala do 1. septembra, je 80 avstrijskih in 45 slovenskih otrok, šest avstrijskih in trije slovenski vzgojitelji. Avstrijski otroci so večinoma iz Graza in okolice, slovenski pa iz okraja Celje. Po dogovoru med delavsko dobrodelno organizacijo «Junge Garde Kinderland« iz Graza in «Zvezo prijateljev mladine« iz Ljubljane gre že štiri leta vsako poletje 80 slovenskih otrok v skupno kolonijo
uuliiiHlllllluiilliillimillilllllililllliilliiiHiiuniillllllllilliliiliimlliillillllllllHllnillIllllmlll
Na sedežu Nove delavske zbornice
Ustanovitev
delavcev
Na skupščini so razpravljali o plačah in o položaju, v katerem se nahajajo po dokončni vključitvi v državno službo
na Koroško, enako število avstrijskih otrok pa pride v skupno kolonijo k morju v Slovenijo. Iz Slovenije se vrstijo otroci po raznih okrajih. Lani so bili na vrsti otroci iz okraja Kranj, letos pa iz raznih občin celjskega o-kraja. K morju pošljejo otroke od 12. do 14. leta, ki so poetrebni okrevanja na morju, v hribe pa otroke, ki jim bolj prija planinsko podnebje. Vsi so iz delavskih in a-radniških družin ter se do-bro razumejo med seboj, saj otroci ne poznajo rasne mrž-nje; izhajajo iz družin, ki ne vzgajajo svojih otrok v takem duhu, pač pa obratno. Ta napredni duh in taka vzgoja pa se v teh kolonijan še okrepita.
Po zajtrku odidejo vsi otroci na kopanje. Ves dopoldne se kopajo, sončijo in igrajo. To jim je največje veselje.
Na pobudo tržaške sekcije Zveze državnih uslužbencev, ki so včlanjeni v CGIL, je bila v torek na sindikalnem sedežu v Ulici Pondares skupščina mezdnih delavcev izrednega staleža bivše ZVU. Skupščini sta prisostvovala čian tajništva nove Delavske zbornice CGIL Albino Gerli in ravnatelj krajevne ustanove INCA Alceo Lucche-si. Skupščina je izvolila pripravljalni odbor novega pokrajinskega sindikata teh de« lavcev. Izvoljeni so bili: Ze-riav, Zanot, Pitacco, Dall’A-sta in Brezzoni.
Nato so razpravljali o sedanjih razmerah in nujnih zahtevah te kategorije. Delavci zahtevajo, da jih vključijo v razne kategorije na pcdlagi dosedanjega dela in zaposlitve, upoštevajoč visoko specializacijo, ki so jo med tem dosegli. Razen tega zahtevajo zvišanje koeficienta in prejemkov ko bo novi zakon stopil v veljavo, upoštevajoč dejstvo, da ni možno napredovanje zaradi zapr-
tega staleža. Končno zahtevajo tudi ureditev vprašanja delovnega urnika, nadurnega dela in dnevnic.
Delavci so naročili priprav-1 j Finemu odbbru, naj naveže stike z drugo sindikalno organizacijo, da se dogovori za enotni nastop. Ob koncu je ravnatelj INCA Lucchesi govoril o vprašanju pokojnin in priporočil vsem. naj se obrnejo na urade INCA, da bedo lahko uredili svoj o-sebni položaj.
ENAL0TT0
BARI	2	X
CAGLIARI	1	
FLORENCA	2	1
GENOVA	X	
MILAN	2	X
NEAPELJ	1	X
PALERMO	X	
RIM	1	
TURIN	1	2
BENETKE	X	
NEAPELJ II.	2	1
RIM II.	2	
Ob slabem vremenu se igrajo na dvorišču, čitajo, klepetajo, oči pa zrejo kvišku, da bi zagledale med oblaki pla-vo liso neba. Opoldne je povratek. Po vijugasti, kozji stezi, se vije dolga vrsta o-troških glavic, ogorelih hrV tov. Kosilo kar dobro tekne Nekaj počitka, nato igra, večerja, prireditev, spanje. Tako trdno, sladko spanje.
Za obisk smo si zbrali lep, sončni dan. Pred domom, sredi sadnega drevja, trt in oljčnih nasadov,	na	trgu pred
cerkvico, vse naokrog je tiho in mirno. Vsi otroci so pri morju, razen dveh deklic in plavolasega Walterja, ki nam pokaže stezo,	da	lahko pri-
demo do morja. Z roba grebena se nam pred očmi nudi krasen razgled. Spodaj pod nami je čisto, modro morje, v zalivčku vrvež otrok, ki se zdijo majhni	kot	paglavčki,
v ozadju silhueta piranskega zvonika, ki se ošabno dviga nad morjem,	bele jadrnice,
daleč na obzorju pa ladje. Navzdol kar gre. Kmalu smo pri morju.
Stik z otroci je neposreden. Takoj spoznajo, kdo smo in kaj hočemo. Sprašujejo, za kateri časopis bomo pisali in jih fotografirali, če bodo lahko dobili fotografije in izvo de našega lista, l.daj bo reportaža objavljena itd. Nave-žemo pogovor z raznimi skupinami, z vzgojitelji in vzgojiteljicami, ki so ..elo prijazne, s posamezniki, s Slovenci in Avstrijci. Težko je od daleč spoznati, kateri so Slovenci, kateri pa Avstrijci. Pomešani so; vsi Avstrijci pa niso plavolasi. Avstrijsko dekletce nas pozdravi z «Zdrr.-vo», slovenski dečko pa po nemško. Ko smo se lepo pogovorili, se moramo seveda slikati, najprej vsi skupaj, na-to pa posamezniki.
Kako se počutijo? Odlično Kraj, hrana, vse jim ugaja, najbolj pa seveda morje.
Ob povratku navežemo pogovor s prijazno in bistro de klico iz štajerske dežele. Ime ji je Steffe, končala je nižjo gjmnazijo, zdaj pa bo šla v strokovno šolo, da bo postala kozmetičarka. Ima dva starejša brata, oče ji je poštni uradnik, mama pa dela doma. Prvič je v taki koto-
čijo dovoljene meje, zažvižga rimski bič in njihove glave padejo v koš.
 a«---------
Vidalijcva interpelacija o Sospisiovi odstavitvi
Poslanec Vittorio Vidali je zaprosil predsednika ministrskega sveta naj pojasni razloge, ki so narekovali nenadno ostavitev inž. Sospisia s položaja predsednika tržaške velesejemske ustanove. V svoji pismeni interpelaciji komunistični poslanec poudarja, da je pristojno ministrstvo v januarju letošnjega leta potrdilo imenovanje inž. Sospisia za predsednika omenjene ustanove za nadaljnja 4 leta. Prav zato je njegova nenadna odstranitev izzvala veliko začudenje v mestu.
 «»---------
Merku je vo delo na jesenski sinfoniini sezoni v Verdiju
V prihodnji jesenski simfonični sezoni, ki bo prve dni septembra, bo tržaški filharmonični orkester izvajal novo delo tržaškega skladatelja slo-venske narodnosti Pavla Merkuja: Koncert za klarinet in orkester, Solistični del bo izvajal klarinetist Giorgio Brezigar, prvi klarinetist v aVer-diju» in član znanega Tria «Ars nova«. Skladatelje Pavle Merku je cenjen v tržaških glasbenih krogih. Na mednarodnem področju se je uveljavil s plesom na Brechtovo besedilo in orkestralnim koncertom, katerega so izvajali v zadnjem času v Montecarlu, Ljubljani in Hamburgu.
V jesenski simfonični sezoni, ki je izrazito folklornega značaja, bo igral v Trstu jugoslovanski violinist Bravničar, učenec velikega Davida Oj-straha, ki ga imajo za velike evropske koncertne obete.
 «»---------
Izlet z «Noi Donne» v Benetke
3. septembra bo Izlet z avtobusom v Benetke za dekleta, prijateljice in bralke revije «Noi Donne«, da se seznanijo s filmskimi igralkami svetovnega slovesa. Vpisovanje na sedežu Zveze demokratičnih žena v Ul. sv. Lazarja 16, telefon št. 31-545, vsak dan.
iMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimtuiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiu
Iz Gročane
Čila j te in Sirite
PRIMORSKI DNEVNIK
( Šolske vesti )
Na Državnem trgovinskem tehničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961.
Popravni izpiti za vse razrede se bodo začeli 4 septembra ob 8 uri po razporedu, ki je razviden na zavodovi oglasni deski.
* * *
Ravnateljstvi Državne nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnun jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanjt učencev Ml u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I. U. in III. razred do vključno 25. septembra t.l.
Obenem opozarja učence in u-čenke, ki so bili pripuščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izoiti v ponedeljek 4. septembra t.l. ob 8.30.
Podroben razpored In urnik posameznih izpitov sta na vpogled na razglasni deski šole.
* * ♦
Ravnateljstvo Državnega znan-stvenega liceja sporoča:
Vsi popravni izpiti — sprejemni za licej, razredni — v jesenskem roku 1960-1961 se prično dne 4 .septembra 1961 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se prično
dne 15 sentembra 1961 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
# * *
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisnvanie za solsko leto 1961 1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulicj Laz-zar. t,o vecchio št. 9 neprekinjeno do 25 septembra 1961.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
* * *
Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja. da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13 ure v tajništvu šole. Za vpis v II. In III. r. je čas do 15. septembra Ob vpisu mora učenec predložiti zadnje šolsko spi -čevaio in prijavnico, ki jo uobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. sep-ten bra.
Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih.
Slovensko gledaliW u Trstu
V soboto, 26.VIII. o" ** na prostem
V TREBČAH otroška igra v treti deH® PAVLA GOLlE
Zelo slabe ceste in težave z mleRom
Podaritev zastavic godbi polka «Ncmbo»
Sinoči je bila na Trgu Gniti slovesna ceremonija izročitve zastavic godbi 183. pehotnega polka «Nembo», neposrednega naslednika padalskega polka «Nembo», ki je sodeloval v osvobodilni borbi. Zastavice, katere je šest boter pripelo na trobente polkovne godbe, je podarila tržaška sekcija Zveze italijanskih padalcev.
Ceremoniji so prisostvovali najvišji predstavniki političnih, upravnih in vojaških oblasti na našem ozemlju. Polkovnik Budua, polkovni poveljnik, je na kratko orisal zgodovino polka in žrtve, ki jih je ta doprinesel v vojni. V imenu mesta je polk pozdravil župan dr. Franzil.
Ceremonija se je začela z defilejem vojakov pred poveljnikom 3. armade gen. Mu-scom.
naselja, nove ceste ali pa popravlja stare, je pri nas v Gro-čani pravo mrtvilo. Cesta po vasi; za katero bi morala skrbeti dolinska občina, je v zelo slabem stanju. Obljubili so nam sicer da jo bodo popravili, toda do sedaj je ostalo vse le pri obljubah. Prav tako so obljubili, da bodo popraviti pralnica toda rezultata še ni.
V obupnem stanju pa je tudi pokrajinska cesta, ki pelje v Pesek. Dolga je dva kilometra in pol, od katerih je približno polovica asfaltirane. Dejali smo asfaltirane, toda bolje bi bilo reči, da je bila nekoč asfaltirana, toda ne temeljito. Promet in vremenske neprilike so jo spravile v tako stanje, da je danes skoraj neprevozna. Povsod zevajo razpoke, luknje in kadar- vozijo po njej kamioni se dviga tak prah, da je za pešca prehod skoraj nemogoč. Kdaj se bodo na pokrajini spomnili tudi nas?
S tem pa križi in težave nas Gročancev še niso pri kraju. Svoj čas smo sklenili s podjetjem SALPAT pogodbo za odkup mleka. Pogodba je predvidevala, da bo podjetje odva-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiluiiiiiiiiiMiiiiiniimiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Kljub strogemu nadzorstvu policije
Tatovi ne poznajo poletnih počitnic
Čeprav je policija poostrila I ni avto, da so jo odpeljali v nadzorstvo in posebni oddelek bolnišnico v kjer so jo spreje-pazi na tatove motornih vozil, li s pridržano prognozo na I. se na raznih komisariatih vsak medicinski oddelek dan kopičijo prijave o tatvinah.
Tako je Giuseppe Gregori iz Carbole 729 prijavil, da so mu neznanci ukradli avto na cesti blizu doma. Ottavio Bomben iz Ulice Lonza 2 je prijavil, da so mu neznanci ukradli avto, ki ga je parkiral na Trgu republike.
Bruno Sardo, ki ima trgovino z radijskimi aparati v Ulici Crispi, je prijavil, da je ne. ki neznanec prišel v trgovino in mu pri belem dnevu ukradel radio na tranzistorje.
Esterina Ghersi iz Ul. Porta 3 pa je prijavila, da so neznanci vdrli v njen bar, ki ga ima v Rocolu, iz katerega so odnesli 5000 lir v gotovini, čokolado in bombone v skupni vrednosti 15.000 lir.
 «»---------------------------- flnlar	I	619	50	1
Poskus samomora
Zaradi slabega zdravja si je 68-letna Margherita Pieri vd Cossutta iz Ulice Giacinti 27 hotela vzeti življenje in je zaužila veliko količino raznih uspavalnih sredstev. Svojci so to zapazili in poklicali rešil-
Ko se povsod mrzlično gradi | žalo mleko vsako jutro med 6
MALI OOLASI
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE-LICE - Trst, Ulica Carducci 41 Kupili boste: bunde dežne plašče, blače, srajce, jope In mnogo drugih artiklov najbotjšib vrst po res konkurenčnih ce nah.
GOSPODINJO z znanjem kuhe,
kj je pripravljena, da se seli Izven Trsta, Išče tržaška družina. Začetna plača 30.000 lir. Javiti se: Petan, Ul. dei Porta 125 (Sv Alojz) od 8. do 10. ure.
Valute
dolar
švicarski frank
(urit šterlmg
francoski frank
marka
šiling
pezeta
dinar
marengo
zlato.
Trst
619.50 143.68 1736.— 124.75 155.20 23.97 10 30 —.70 4800,— 1 712.—
in 7. uro ter da se bodo izplačila vršila vsaki teden. Sedaj pa se dogaja, da pride tovornik SALPAT v vas šele okrog 13. ure, med tem ko nam mleko izplačujejo samo vsakih 14 dni. Popoldanska oddaja mleka nam povzroča velike nevšečnosti, ker imamo ob tisti uri precej drugega dela. Poleg te ga obstoja tudi nevarnost, da se posebno v vročih dnevih, mleko pokvari.
Danes izlet po morju
Tudi danes bo Pokrajinska turistična ustanova organizirala izlet po morju, ki se je Tržačanom in gostom v našem mestu zelo priljubil. Prejšnji četrtek je kljub mrazu bilo na parniku «Veltor Pisani« kakih 150 ljudi, ki so se zelo zabavali ob zvokih dobrega orkestra in kozarcu še boljšega vina, ki je sledil polenti z ribami Prijave za izlet sprejemajo potovalni uradi ter informa cijski urad turistične ustanove v Sesljanu. Cena izletu je 850 lir iz Trsta ter 750 lir iz Sesljana. Odhod iz Trsta (pomol ob ribarnici) ob 20.15, iz Sesljana pa približno uro ka-
 «»
Izboljšanje razsvetljave v mestu in okolici
Kontrolna komisija, ki pregleduje proračune deficitarnih krajevnih upravnih oblasti je odobrila nekatere sklepe tržaškega občinskega sveta. Gre za pet sklepov, ki zadevajo javno razsvetljavo med ulicama F. Severo in Cologna, v Zgornji Carboli, v Bazovici, v bližini škedenjske cerkve ter v bližini poslopja št. 281 na Proseku ter v Ul. Cerreto pri šoli Battisti (Barkovlje). sneje.
imiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniia
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 23. avgusta t.l. se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
RODILI SO SE: Anton el la Bao-1-lni, Fabiana Tomadin, Katja Gregori, Annamaria Radoicovlch, Roberto Perenzan, Claudlo Starc, Roberto Cramaro. Patrizla De Bortoli, Davide Rul.
UMIRLI SO: 64-letna Maria Gregori, 72-letnl Kodolfo Covelli, 38-let-nl Vladlmiro Grison, 71-letni Felice Sohoene, 75-letml Salvato-re Russo, 55-letni Bruno Zucche-rl.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlTAlabarda. Istrska ulica 7; de Leltenburg Trg sv Ivana 5; dr Pr«xmarer. Trg Unltš 4; Preiidiru, Ul, Tlzlano VecelUo 24.
«
SNEGULJČICA*
Režiser:
l\J@
Scenograf:
J02KO
J O 2 E c$
Skladatelj pesmi:
KAREL BOSTJA^
prof.
ti*
V nedeljo, 27.VIII. ob na prostem
v TREE^AH opereta v treh ^ EMMERICHA KAhM*8'
eČARDAŠKJ KNEGINJ't>
Režiser:	'jj
adrijan SU'
Scenograf:
JO 2 E Ct'
K I N
IZLETI
Prosvetno društvo v Skednju
priredi v nedeljo 19- septembra izlet v bolnišnico «Franja» in v Postojno Vpisovanje v društvenih prostorih vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22. ure.
. * * *
Izlet SPDT v Kamniško B s.trico Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi v soboto in nedeljo dne 2 in 3. septembra izlet Kamniško Bistrico, kot Izhodišče za planinske izlete na Jermanova vrata (Kamniško sedlo), na Korošico In druge vrhove prelepih Kamn.škth planin. Od-hofl v soboto dne 2. sept ob 15. uri. — Vpisovanje kot običajno v Ul. Geppa. 9-II. v dnevnih u-rah.
* * »
Prosvetno društvo »Andrej Cok» z Opčin priredi dne 3. septembra enodnevni izlet na Mangartsko sedlo. Vpisovanje v pekarni Cok na Opčinah.
* * *
Prosvetno društvo Lonjer-Kati-nara priredi v nedeljo 10. septembra izlet v Ljubljano, na Bled, v Bohini in slapu Savice. Vptsovane do 25. t.m. na sedežu društva v Lonjerju od 19-do 21 ure
Nazionale 16.00 «Dol‘na dreves«.
Fenice 16.00 «Možje na su», VVaiter Chiari,
Zadnji dan.
Excels:or 15.00 <<IzguhUe . jean Sorel, Lea lV*a povedano mladini. . Grattacielo 16.00 «priB1(J(Iji* povedano mladini. za L Arcobalen0 16.00 «Vrtio®c Brothers, Bill Trave* ~ color Supercinema 16.00 na palubi«. Pat Borte^j |Cj scope. technicoloi.
Alabarda 16.00 «zive'0j® Marlon Brando, Antn in Jean Peter.	j.
Aurora 16.30 »Trgovin8 sužnjami)), F. Arnou. Cristaiio 16.30 «ZeneJ Sviva Koscina. ”* mladini.
Garibaldi 16.30 «Lipa 1 Susafi Hayword, tecn Capitol 16.30 «Krog n3sl _
Crodley, cinemascoPe- J
dan.	____
Impero 16.30 «V Pcl<^ nost«, Yefrey Hunte1' ^
Italia 16.30 «ZenskeJL,r gle«. J Sassard. °r '. mladini.	'gim
Massimo 16.30 «Zad^ Moypi Morrison, tet ^ Moderno 17 00 «VellM da«, technicolor.
Astoria 17 00 »Moral'**,
gfltž
A
Re
Ideale 16.00 «RoP Marconi 16.30 na P^jjoO4-
Sordi, Vittorio De Astra 16.30 «Tajni Constantine.
Vittorio Veneto 15 00 licijsk-ih filmov: 8 pfjpO'' ri». technicolor. " t mladini.	.m.
,sm<"' 1 pro5*'
«Violet era«, Raf nicolor.
Abbazia 16.00 «nckle|Jci»'
da«, cinemascope- ,
Prepovedano mlad1 Odeon 16.00 «UradI1i
Manfredi, Eleonora
g0-	nros^-’
Skedenj 16.00 na Pr,n
«Cena uspeha«, P
Shirley McLaine
Franciosa
Ti
Ufi
til
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 1*-/1* l	i	•	•_
«
(CIRCO A TRE PISTE)
TUSSET&SIN
K0RZ0 ITALIA 1
EXTRA
K. TUSSET TRG STARE MITNICE 2
Z VELlKi, USPEH1
sc na dalj«1® J obl1'5*
priložnost^
^ J}
ob konc« s «
POPUST
na vse artikli’
NAVADNI IN LUKSUZNI KOVČKI ZENSKE USNJENE TORBICE TKANINE IN ZAMETI V VSEH BARVAH D E N ARNIČE ZENSKI IN MOŠKI PASOVI
Vsem sorodnikom, prijateljem in čarno žalostno vest, da nas je v starosti stil n»s dragi mož, oče in stari oče
IVAN SEMEC
(po domače Ribca)
, «5 t-
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, « ■ ov uri iz hiše žalosti v Sv. Križu na domače v
Žalujoči: žena Justina,
Zdravko, Berto In Martin, hčere Sofija, Marija, Laura, neveste q\,
Sv. Križ. Trst, Kontovel, Zadar, Avstrahi8
2. mednarodni tečaj o prevozništvu
Predavanja in razprave g vPrašaniu zračnih prevozov
vseučilišču so n‘fčnarn/n.	z	deli	2.
glavna tema
G^otu]6 zračnih
pre-predvče-tudi vče-predavanj . -- prevozov. *tt,"‘“	Inz-	Leon Go-
?>k°Plovnih	belgijskih
Leto Vont, pr?g> ter inž-
splošnih	HniJ	^vnatelj
lalia., dev družbe «Ali-
vPraš'an?a°dat^u ^ obravnaval
!?ov letali« "1Cnih probIe' st<upne
nniiti'	ter možnosti
SSe eosnmt	držav evrop-
Področju ennt	skuPnosti na
r‘čnih n»“	e	ureditve teh-
lavateli jprav letališč. Pie-r‘ji Položi? *na,lziral današ-ropskih lPtanaM.zahodnih ev-letahscih ter je pri-
pomnil, da je danes 30 letališč, na katerih lahko pristajajo letala «Boeing-DC 8*. Od ostalih 50 letališč so samo tri na katerih lahko pristajajo letala »Comet 4» in «Caravelle». Na vseh ostalih letališčih pa je možno pristajanje le manjših letsl Kljub temu proi. Godart meni, da zahodnoevropske letališke naprave zadostujejo današnjemu prometu, čeprav so bila zgrajena m še danes de lujejo po nacionalistiščnih načelih. Prav zaradi tega ne vpoštevajo gospodarskega razvoja, ki ga narekuje nova politika Evropske gospodar ske skupnosti. Ko pa bo skupna gospodarska politika dosegla neko sfupnjo razvoja — je dejal inž. Godart —
Y koloniji slovenskih ki avstrijskih otrok
Najbolj je vsem všeč morje
njeni prijateljici Worli ter P!fi
*nski in
svstrijski »gusarji« pojejo gusarsko pesem
harminikaša Imajo
bodo začeli prevladovati izključno gospodarski činitelji, ki računajo samo na razdalje in^ na ugodnosti pristajanja. Inž. Godart je ob zak'jučku svojega predavanja izrazil željo, da bi prišlo do pogonb med državami članicami evropske skupnosti, za uresničitev enotne politike na področju zračnih prevozov.
Inž. Piero Venturini je s svoje strani obravnaval vprašanje sodelovanja in koordinacije tehničnih in operativnih ^ oddelkov zrakopiovrnh družb EGS. Govornik je menil, da bo potreba po vedno večjih^ investicijah na tem področju narekovala potrebo po vedno večjem sodci vanju med raznimi vsedržavnimi ziakoplovnimi družbami. Na koncu svojega govora je inž. Venturini izrazil prepričanje, da bo prej ali slej prišlo do ustanovitve ene same velike evropske zrakoplovne družbe.
Tako na včerajšnjem kot na_ predvčerajšnjem zasedanju tečaja so nekateri govorniki izrazili svoje pomisleke spričo nacionalističnih teženj, ki še vedno prevladujejo v nekaterih državah članicah skupnosti. V tem nacionalizmu vidijo ti govorniki eno izmed poglavitnih ovir za dejansko gospodarsko združenje zahodne Evrope.
 «»------
Begunec napadel
begunko z nožem
Na I. kirurški oddelek so včeraj ob 17.20 sprejeli 22-let-no jugoslovansko begunko Darinko Ak.sič por. Vinans, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. V bolnišnico jo je pripeljal neki avtomobilist, ki je povedal, da je Darinko zapazil v Ul. Commer-ciale pred šolo na prostem in da jo je sprejel v avto, ker je oila vsa okrvavljena, da bi jo odpeljal v bolnišnico.
Pri sprejemu v bolnišnico je Darinka povedala, da jo je napadel z nožem ali škarjami neki njen znanec po imenu Aki Mustafič, ki jo je ranil po desni rami ter pod pazduho in ji povzročil tudi druge manjše pošnodbe, zaradi česar e bo morala zdraviti od 8 do 6 dni.
Agenti policije so takoj začeli s preiskavo in so pregledali vso okolico, toda krivca njso mogli najti. Verjetno ga bodo poiskali v taborišču ati kje drugje, da ga bodo zaslišali, zakaj je napadel žensao, nito pa prijavili sodišču.
Preiskovalni organi so sinoči ugotovili, da v taborišču živi neki Aki, toda ne Musta-fiS, pač pa Mustafovič. Zadevo bodo verjetno razjasnili že dahes.
 «»-------
Hude posledice padca priletne Prosečanke
Na ortopedski lin^č
©riško -beneški dnevnik
Med neurjem, ki je besnelo v torek ponoči
Pismo iz Nove Gorice
Toča napravila veliko škodo odMu ,o ,pomt»,u znamenji
B	.	.	_	_	.	u	partizanski saniteti na Primorskem
na njivah v Standrežu in Sovodnjah -
Na področju Krmina, Moše in Ločnika je uničila skoraj res pridelek
Prvenstvo Jugoslavije v kotalkah bo v Novi Gorici Delavec padel s 15 m visokega nosilca
oddelek so sinpci pripeljali z rešilnim 86-letno Uršulo Milič,
avtbm
vd. Cibic s Proseka štev. 61, ki so jo sprejeli s pridržano prognozo. Ženska je že predvčerajšnjih zvečer nerodno padla pred domom in si je zlonlila levo nogo. Skraja se Je zdelo, da ne bo hudega. toda včeraj ni preostalo drugega, kot da jo odpeljejo v bplnišnico, ker se je njeno idravstveno stanje poslabšalo.
 «»-------
Nezgoda na delu
Med delom pri podjetju Marchioro se je včeraj ponesrečil 35-letni Vittorio Ragan-zin iz Ulice Madonna del Mare 3. Cevka varilnega aparata, s katerim je delal, je počila in plamen je povzročil Raganzinu opekline I. in II. stopnje po obrazu in rokah, zaradi česar so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Zdraviti se bo moral 10. dni.
 «»-------
Kos deske mlademu Boljunčanu na glavo
Ko se je včeraj popoldne 2r'-letni Quirino Alberti, ki stanuje v Boljuncu štev. 100, pogovarjal z nekim delavcem, ki je bil zaposlen pri gradnji nove stavbe v Ulici Navali, mu je padel na glavo kos deske, ga ranil po čelu in mu zlomil nosno kost. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 3 tedne.
V torek zvečer od 21.30 do 22. ure je nevihta s točo povzročila občutno škodo kmetom iz Standreža, Sovodenj, Ločnika, Moše in Krmina, delno pa tudi iz Podgore. Temni oblaki, ki so se pozno zvečer pričeli zbirati nad severovzhodnim delom goriške pokrajine, niso obetali nič dobrega, ker so bili zelo temni. Ves večer je pobliskavalo in grmelo, vendar je marsikateri kmet zalival zelenjavo, ker je zemlja precej suha in niso slutili, da bo čez nekaj ur pobralo ves pridelek.
Nekaj po 21. uri je pričelo močno deževati, potem pa je dež povsem prenehal in, je kakšnih deset minut, morda pa tudi več, padala samo toča. Tako na gosto je padala, da je v tako kratkem času bilo na cestah in po dvoriščih vse belo in je dosegla plast toče debelino	kakšnih treh
centimetrov.
V Standrežu so nam kmetje povedali, da so se oblaki, ki so nosili točo, pripodili iz Krmina, Moše	in Ločnika,
kjer je škoda	najhujša, V
Standrežu je uničila ves pridelek na Senžatah in Piloščih ter ves pridelek na njivah do Soče in Sovodenj, kjer se je ustavila nekako pri prvih hišah. Na drugi strani letališča, to se pravi pri	glavnem po-
kopališču, je toča prav tako pojenjala.
V bežnem pregledu smo u-gotovili, da je toča prizadela najmanj eno tretjino štandre-ških kmetov in tudi dokaj So-vodenjcev, ki imajo njiv^ na polju med Standrežem, Sočo in Sovodnjami.
Toča je uničila vso zelenjavo, ki je bila na polju. Radič, solata, kočice, fižol in še marsikaj drugega, kar je šlo te dni zelo v prodajo, sploh ni mogoče pobrati, ker je toča vse skupaj povsem razcefrala. Tudi koruza je bila hudo prizadeta. Pod trtami je vse polno grozdnih jagod in trtnega listja, ki ga je toča raztrgala. Kmetje ne skrivajo, da je bila napravljena občutna škoda in da se bo to tudi poznalo na njihovem zaslužku. Marsikatera zelenjava je imela te dni zadovoljivo ceno in je prinašala pridelovalcem dobre dohodke, sedaj pa je ta vir, ki je za Standrdžoe in Sovodenjce eden najvažnejših, naenkrat usahnil.
Nalivi so poškodovali tudi vse makadamske poti, ki »o v strmini; potoki, ki so nastali na klancih, So odplavili ves pesek, tako da so morali včeraj navsezgodaj občinski delavci napeljhti grušč in ceste popraviti, da so spet postale prehodne.
Se huje je toča udarila po kmetovalcih v Ločniku, Moši in Krminu, kjer je po nekate-rih sodbah uničila skoraj ves pridelek, predvsem pa grozdje in koruzo, ki so jo letos posejali na velikih površinah, ker že nekaj let ni suše in koruza utegne dozoreti.
 «»-------
Interpelacija svetovalcev
KPI o imenovanju ulic
in staležu mestnih
stražnikov
Občinska svetovalca KPI dr. Nereo Battello in Fulvio Ber-gomas sta poslala goričkemu županu resolucijo, ki naj bi jo sprejel občinski svet, v kateri pozivata komisijo za naslavljanje mestnih ulic, naj bi jih imenovali po znanih antifaši-
stih: Giovanniju Amendoli, Pie- katerega morajo biti prejemki
v skladu z dejanskimi opravili. Izenačenje med mestnimi stražniki in uradništvom so u-resničili v večini občin. Ker so stražnike namestili s pogojem, da so dokončali osnovno šolo, sta svetovalca mnenja, da bi morali v bodoče od mestnih stražnikov zahtevati višjo šolsko izobrazbo.
Danes cepljenje otrok v Sovodnjah
Občinski zdravnik dr. Dai-nese bo danes ob 9.30 zjutraj cepil proti otroški paralizi o-troke sovodenjske občine.
Starši naj otroke pripeljejo v zdravniško ambulanto na županstvu.
ru Gobettiju, Antoniu Gram' sciju, Nellu in Carlu Rosselli-ju. Svetovalca zatrjujeta, da se Veliko goričkih ulic imenuje po tej ali oni brigadi in po dejanjih folklornega značaja, medtem ko se pozablja na protifašistično borbo in njene borce, ki so zgradili demokratično republikansko državo.
Svetovalca sta nadalje poslala županu interpelacijo, da bi od njega, kakor tudi od odbornika za osebje, izvedela, če ne nameravajo spremeniti sta-leža občinskih stražnikov, da bi jih izenačili z uradniki.
Stalež, k; so ga odobrili 1958. leta, predvideva za mestne stražnike avtonomno stanje z minimalnimi koeficienti. Obstoječe stanje je v nasprotju z ustavnim načelom, na podlagi
Občinski odbor Zveze borcev v Idriji je postavil dve spominski znamenji partizanski saniteti na Primorskem: spominsko ploščo na šoli v Čekovniku in spominski kamen na Hudem polju. Odkrili so ju v nedeljo. S tem se je ta organizacija pridružila številnim svečanostim, ki so letos širom po domovini v čast 20-letnice ljudske vstaje proti fašizmu in socialnim krivicam starega družbenega reda.
Spominsko ploščo v Čekovniku je odkril organizator partizanske sanitete na Primorskem dr. Aleksander Ga la-Peter, kamen na Hudem polju pa dr. Pavla Jerina-Lah, po kateri je dobila ime centralna partizanska bolnišnica na Primorskem. Po svečanosti na Hudem polju-križi-šču poti sredi Trnovskega gozda, kjer je bila stalna javka
za bolnico «Pavlo», ki jo je motil hud naliv, zaradi katerega je bil skrčen program s.ovesnosti, so skoraj vsi udeleženci spominskega slavja odšli na partizansko Vojsko. Tu so številni ranjenci, ki so se zdravili v «Pavli», in osebje bolnišnice še dolgo popoldne obujali spomine na dni, ki so jih preživeli skupaj.
Dr. Aleksander Gala-Petei je v Čekovniku povedal, da je bila že marca 1943. leta u stanovljena v bližini Idrije prva mala partizanska bolnica - sanitetna postaja št. 1, kasneje pa je bilo na področju takratne »Alpske« cone u-stanovljenih še devet takih postaj. Po razpadu Italije so bile vse te postojanke opuščene, nastalo pa je sedem novih, ki so bile seveda večje. Tako je po umiku ranjencev z Vogrskega, ko so Nemci pre-
llliliilliliillliillltiiiiiiiitiiiiiililiiillifiiliiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiitiiiiMriiiiiiitiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiniiilliiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiii
Razgovor z zadnjim slovenskim dimnikarjem Josipom Sirkom
«Nekoč je dimnikar predstavljal srečo...»
Toliko let je skrbel za naša ognjišča, cez nekaj tednov bo pa stopil v zasluzeni pokoj
u
a
Danes v «ARC0BALEN0»
Doslej nismo še viieli hj takega /
Mel ro	'
eiLLTRAVERS • WILLIAM SVLVESTK
tat filter • Bran Seton • trupli Oton« • Malin Bensoi • Bany Ktegan • Brniš fant. dristopto Rliofe |
v ne	Ri-žiia	5’i'm	?,a izdelala
JOHN LORING«DANIEL HYATT • EUGENE LOURIE • FRANK KING - MAURICE KING technicolor |
Gotovi smo, da je le malo Goričanov, ki ne bi poznali karakteristične figure Josipa Sirka, zadnjega slovenskega dimnikarja v Gorici. Ko smo ga pred nekaj dnevi obiskali na njegovem domu v Ulici Buffolini, smo ga našli na vrtu. V hladni senci je sedel in zamišljeno gledal v zelene liste svojih nasadov. Opazil nas ni takoj, Sele ko smo ga nagovorili, se je zavedel naše prisotnosti in nam takoj prihitel naproti. Oblečen je bil še vedno v svoji črni delovni obleki in s širokega črnega pasu mu je viselo tistih par ključev, ki so pri njegovem delu neobhodno potrebni za odpiranje vsakovrstnih vratc dimnikov.
Takoj smo ugotovili, da se gospod Sirk zelo rad pogovori ter da je njegova slovenščina lepa in da ni v njej nikakega sledu goriških dialektov. Zakaj pa smo včasih slišali iz njegovih ust kak hrvatski izraz, to nam je postalo takoj jasno, ko je gospod Sirk začel opisovati svoje življenje: «Jaz sem pravzaprav Bric,s nam je takoj potrdil, «ker sem se rodil leta 18S4 v Brdih, v kojski občini. Tu je imel moj oče posestvo, ki Je seveda zahtevalo precej dela in truda. Na žalost pa so bile ravno tedaj letine zelo slabe, tako da vse to, kar si sejal, nisi nikoli žel. Isto je bilo seveda tudi s trgatvami, ki so postajale vsako leto slabše. Umljivo je, da je moj oče nekoliko obupal in se vsega tega tudi naveličal. Navsezadnje je prodal posestvo in mi osi smo se preselili v Sisak na Hrvat-sko. Takrat sem bil komaj štiri leta star. Ko sem dorasel, me je oče poslal v Petrinjo, kjer sem se tri leta učil za dimnikarja. Leta 1905 pa sem se sam vrnil v Gorico. Tu sem ostal le malo časa, kajti kmalu nato sem odpotoval v Csak-tornpjo na Madžarsko. Na žalost pa sem tudi, tu očistil le malo dimnikov, pravim na žalost, ker sem opazil, da so Ma-džarke bile prav res lepa dekleta. A star sem bil tedaj 21 let in avstrijska vojska se je seveda spomnila tudi name. Tako sem moral odpotovati v Pulj, kjer sem tri leta služil vojaški rok. Po končani vojaški službi sem se vrnil v Gorico in se tu oprijel mojega dela. Služil sem tedaj kot gojenec pri dimnikarju Silve-stvu Conigu v Ulici Manzoni 21. Dobro se spominjam, da je bilo takrat v Gorici šest dimnikarjev, od katerih je imel vsak po enega gojenca. Dela pa ni primanjkovalo, še preveč ga je bilo.»
Na naše vprašanje, kako je to mogoče in kaj je vzrok razliki tedanjih let z današnjimi, nam je gospod Sirk takole razložil: »Vedeti morate, da je bil pod staro Avstrijo dimnikarski poklic zelo cenjen in tudi spoštovan. Po drugi strani pa je tudi sama občinska oblast skrbela, da nam delo ni nikoli primanjkovalo. Takrat namreč niso zidali hiš, kot jih zidajo danes. Betona sploh niso poznali. Poslopja in strehe so držali pokonci leseni tramovi, in ko je v kakem dimniku zagorelo, je to takoj postalo nevarno, da se ne bi pri tem tudi kaj drugega vne. lo. Saj ni bilo samo enega primera, ko je zaradi kakega dimnika cela hiša zgorela, če je šlo «po sreči«, kajti večkrat se je zgodilo, da se je ogenj razširil potem še na bližnjo hišo in tudi to zažgal. Da bi se čimbolj preprečila vsaka nevarnost ognja, so občinske oblasti odločile, da se dimniki mestnih hiš pregledajo vsak mesec, in vsakokrat, ko je dimnikar opravil svoje delo, se je moral podpisati v posebno knjižico, katero je potem hišni gospodar moral pokazati
vsakih šest mesecev na glavarstvul.»
»Vse to je trajalo do začetka prve svetovne vojne. Leta 1914 sem po dolgih letih končno pustil svojega gospodarja in hotel začeti na svojo roko. A odpoklicali so me zopet k vojakom. Minili so namreč časi Marije Terezije, ko je bil vsak dimnikar oproščen vojaške službe. Imel sem pa vseeno srečo. Ni mi bilo treba iti na fronto. Ostal sem v Gorici, seveda vedno kot vojak, in prevzel nadzorstvo nad gradnjo dimnikov.
Po končani vojni sem končno nadaljeval delo na svojo roko. Polagoma sem pa opazil, da se je s prihodom Italije marsikaj spremenilo in da niše obrti Italijani ne poznajo. Dimnikarjevo delo opravljajo včasih pri njih gasilci in to ne gre, ker samo izkušen dimnikar lahko ve za njihove skrivnosti in katere saje so nevarne in katere ne. S starimi goriškimi domačini je bilo še precej dela, z novimi italijanskimi priseljenci pa zelo malo. Tako je naša obrt začela pešati. Dela sem še imel, a nikoli toliko, da bi si lahko vzel gojenca. Danes pa je naša obrt čisto propadla. To mor. da tudi zato, ker v Gorici ni bilo nikoli prave organizacije med dimnikarji. V Trstu so Ustanovili dimnikarsko zadrugo, tu pa nismo tega nikoli dosegli. In tako, danes, ko je Gorica mnogokrat večja kot je bila pred štiridesetimi ali petdesetimi leti, sta v njej samo dva dimnikarja, tedaj pa nas je bilo 12.»
Ko smo ga vprašali, koliko časa namerava še delati, je gospod Sirk odgovoril:	«Se
kak teden, potem bo pa konec. Kaj hočete, plaziti se po strehah in dimnikih pri 77 letih ni več tako lahko. Človek se precej utrudi in to sem videl zadnjič pri nekem napornem delu, ko sem se spravil v 30 m visok dimnik ob 17. uri in končal drugo jutro ob
5, tako da so že takoj lahko zanetili. Ko človek postane star in ko vidi, kako njegova obrt z njim propada, potem je najbolje, da se umakne. In pomislite, nekoč je dimnikar na strehi predstavljal srečo, danes pa dobiš ljudi, ki do tega poklica ntmajo več pravega razumevanja,» je z otožnimi besedami zaključil svoj pogovor z nami gospod Sirk in si zavihal svoje dolge bele brke, ki jih saje nikoli ne počrnijo.
Ob slovesu nas je prosil, naj se v njegovem imenu zahvalimo vsem klientom, ki jih je obiskoval toliko let in skrbel za njihovo ognjišče.
 «»-------
V Sovodnjah jc umrla Frančiška Ceščut
Včeraj ob 4. urf zjutraj je
na svojem domu umrla 71-let-
na Frančišk« Ceščut, roj. Pete. jan, ki je že dalj časa bolehala.
Frančiška Ceščut je bila zavedna slovenska žena in mati. Vzgojila je štiri otroke, od katerih je ena hčerka padla v partizanih.
Pogreb bo danes ob 17. uri izpred hiše žalosti na domače pokopališče.
Vaščani in znanci izrekajo možu Ivanu in družini iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo.
Ul. Filzi zaprla za promet
Goriško županstvo sporoča: Ker bodo 30. avgusta pričeli urejevati odtočne kanale v U-lici Filzi, bodo s tem dnem u-kinili promet na tej cesti od križišča Ul. D. d'Aosta, XXIV. Maggio, N. Sauro do Trga sv. Frančiška, dokler dela ne bodo končana.
bili goriško fronto, bila decembra 1943. leta zgrajena na skritem mestu sredi Trnovskega gozda, nad Klavži, centralna vojaška partizanska bolnica, ki je dobila ime po zdravnici Pavli, ki je od začetka zdravila ranjence v tej postojanki. Tu se je zdravilo med vojno blizu 1000 ranjencev in sovražniku vse do zadnje ofenzive ni uspelo, da bi bolnico odkril, čeprav je bil večkrat v njeni neposredni bližini. Pa tudi aprila 1945. leta, ko so Nemci požgali nekaj barak te bolnice, niso dobili ne ranjencev ne osebja, ki so se pravočasno umaknili v pripravljena podzemeljska skrivališča.
Ves čas vojne je tudi ljudstvo zelo skrbelo za partizanske ranjence. Skritim najprej po hišah, pozneje pa v gozdu, so ljudje iz Čekovnika, Idrije, Vojskega, Mrzle Rupe, Zadloga, Bele, Kočevnika in Črnega vrha nudili vse kar so mogli: zdravila, hrano, obleko, varnost in toplo besedo. * * *
Po dveh letih bo Nova Gorica v soboto spet prizorišče tekmovanj v hokeju na kotalkah za prvenstvo Jugoslavije. Prva tekma na kotalkah bo pri železniški postaji v soboto zvečer, ostala srečanja pa bedo v nedeljo vse do finalne tekme, ki bo zvečer. Svoje znanje v tej lepi in dinamični igri bodo preizkusila moštva Olimpije iz Ljubljane, Cementa in Pule iz Pulja ter Nove Gorice. Favorit za najvišjo lavoriko je tudi letos moštvo Cementa, ki bo sedaj drugič zaporedoma hranilo naslov državnega prvaka.
J. J
* # #
V torek 22. avgusta kmalu po dvanajsti uri se je pripetila v Novi Gorici huda nesreča, katere žrtev je 48-letni Anton Paravan iz Kanala. Ko je delal pri demontaži enega izmed železnih nosilcev daljnovoda visoke napetosti, ki je bil do nedavna speljan skozi Novo Gorico, sedaj pa je prestavljen vzhodno od nastajajočega mesta, mu je nenadno spodrsnijo. Padel je 15 metrov globoko in obležal na mestu mrtev. Pokojnik je za-
pustil ženo in pet otrok. •iiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiifiiiiirfiiffiiiiititfiiiiiniiititfiiiiiiiiiiiHHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiifimiiivuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
11 )>i ■ iiitiniiiiiii niinif
Huda nesreča v Ulici Don Bosco
Avtomobilist podrl pešca in mu zlomil več udov
Composto, ki ima 62-let, se bo moral zdraviti vsaj dva meseca
V torek ob 22.30, ko je divjalo neurje nad Gorico, se je zgodila v Ulici Don Bosco huda prometna nesreča, v kateri st je zelo potolkel trgovec 62-letni Francesco Composto iz Ulice Čampi št. 54. Zadržali so ga na zdravljenju v civilni bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti 60 dni zaradi udarca v obe senci, zloma leve pod-laktnice, rane na levem zapestju in komolcu, zloma piščali in številnih udarcev po telesu in šoka.
Josip Sirk, dimnikar iz Ul. Buffolini, odhaja v pokoj. Zaveden slovenski mož je bil svoj čas odbornik Ljudske posojilnice in član odbora kolesarskega društva. Tekmoval je skupaj z Edvardom Rusjanom, prvim slovenskim letalcem. Sele ko smo izvedeli za njegove športne vrline v mladih letih, smo lahko razumeli, zakaj se pri vseh svojih letih pelje na kolesu kot mladenič. Želimo mu, da bj v pokoju preživel še dolgo veselih in srečnih let
Nesreča se je zgodila, ko je Composto prečkal cesto. Takrat se je namreč pripeljal po Ulici Don Bosco v smeri proti Drevoredu XX. septembra avtomobilist 62-letni Carlo Naccini iz Ulice Brigata Pavia 138, ki je šofiral Fiat 500. Naccini je sicer pritisni) na zavore, vendar ni preprečil trčenja, ker je pešec nepričakovano prečkal cesto.	/
Z rešilnim avtomobilom so hudo poškodovanega Composta odpeljali v civilno bolnišnico, na kraj nesreče pa so tudi poklicali patruljo cestne policije, k: je napravila zapisnik.
 «»-------
Izlet Sovodenjcev k izviru Soče
Mladinski nevski zbor iz Sovodenj bo priredil v nedeljo 20. t.m. enodnevni avtobusni izlet po Soški dolini do izvira Soče. Izleta še lahko udeležijo člani in nečlani zbora odnosno prosvetnega društva. Vpisovanje se vrši ob sredah in petkih od 21. do 22 ure v prosvetni dvorani v Sovodnjah.
Dvodnevni izlet Štandrežcev po Sloveniji
Prosvetno društvo «Oton Zupančič« iz Standreža organizira v soboto 16. in nedeljo 17. septembra 2-dnevni avtobusni izlet po Sloveniji. Udeleženci se bodo peljali po Soški dolini, čez Vršič, Kranjsko goro, Uelje, Maribor, Ljubljano, Postojno in Novo Gorico Vpisuje predsednik Alojz Tabaj v Ul. sv. Mihaela 260 do 27. avgusta. Alojz Tabaj bo postregel tudi z vsemi potrebnimi
informacijami.
 «»------
Motociklist so je zaletel v avtomobil
Ob 1.15 v noči od torka na sredo se je pripetila na Korzu Italija, in sicer pred hišno številko 174, prometna nesreča, v katerj sta bili udeleženi dve vozili: avtomobil Fiat 500, last 22-letnega trgovskega potnika Franca Giadrossija, ki stanuje v isti hiši, pred katero je bila nesreča, in pa lambreta 24-let-Inega varilca Alda Turela iz U-
lice Balilla 9. Turei se je peljal °d železniške postaje v mesto in se je (vzrokov še niso ugotovili) od zadaj zaletel v ustavljen; fiat. Na adnjem sedežu je peljal Agostina Turela, natakarja, starega 17 let iz Ulice Balilla 11. Pri trčenju sta oba motociklista zletela na tla, poškodoval se je pa samo A-gostino Turel, ki so ga z zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu obvezali rane na desnem kolenu in ga poslali domov. Ozdravel bo, kot kaže, v 7 dneh.
 «»-------
Ob 14.20 je v Ulici Tabaj, pri železniškem križišču v Nivoju, padla s kolesa 12-ietna Friderika Susič iz Ulice Sabotino J v Standrežu. Opraskala se je po rokah in nogah. Na kraj nesreče so poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, vendar le niso odpeljali v bolnišnico, ker so jj bolničarji nudili pomoč na kraju nesreče in nato so jo odpeljali domov.
IIIIIIIIIIIIII||||||||||||||IHIII||I|||||||||||||||||||||
OD VČERAJ DO DANES
KINO
v UORH.l
CORSO. 17.00:	»Skrivnostni
maščevalec«. I. Drusche in H. Drache. Nemški črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VERDI. 17.30: »Upornica«. Su-san Oliver in Linda Plow-man. Ameriški film. VlTTORlA. 16.45: «2ivi z jezo«, C. Kmght in V. Steven-son. Ameriški črnobeli film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.30: »Teror morij«, D. Megovvan i i E. Danieli. Cinemascope v barvah, italijanski film.
— «»-----
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in j anoči je cdprta v Gorici lekarna PON-TONI-BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27 stopinj ob 14.30 uri, najnižjo 14.8 stopinje ob 4.50 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 60 od-stotkov, čez noč mm dežja.
je padlo 68
Od danes do 27. t. m. v Pragi
Evropsko	veslaško
z udeležbo devetnajstih držav
Najmočnejše je zastopana Nemčija - Danes in *i izločilne borbe in represaži
jutri
PRAGA, 23. — V češkoslovaškem glavnem mestu vlada svečano razpoloženje. Jutri v četrtek se bo na Vltavi začelo 50. jubilejno evropsko veslaško prvenstvo za moške posadke. Tega tekmovanja se bodo udeležili veslači 19 držav, med katerimi bo imela Nemčija najmočnejše zastopstvo. Ker na evropskih prvenstvih nastopa enotna nemška reprezenca, so imeli vzhodno in za-hodnonemški veslači izbirno tekmovanje, ki je rodilo prvo piesenečenje: v vseh sedmih disciplinah so proti vsakemu pričakovanju zmagali veslaški predstavniki Zahodne
Nemčije.
Prijavljene posadke so v posameznih disciplinah razdelili po izločilnih skupinah. Izločilne borbe četvercev brez krmarja, dvojca brez krmarja, skiffa in dvojca s krmarjem bodo v četrtek popoldne, cstale pa v petek.
Samo zmagovalna posadka v vsaki skupini bo imela pravico nastopa na finalnih regatah. Vse ostale ekipe, z izjemo četvercev s krmarjem, bodo nastopile v re-persažih. V tekmovanju če tvercev pa bosta potrebni zaradi velikega števila prijavljenih posadk dve polfinalni regati. Prva dva čolna od vsake skupine bosta nastopila v finalu. Tudi v tej disciplini bodo represaži, med katerimi se bosta dve po sadki uvrstili v finale.
Od prijavljencev imajo največ možnosti za uspeh veslači Nemčije in predvsem Sovjetske zveze, pa čeprav ne smemo pozabljati na Italijane, Romune, Poljake, Švicarje in druge, ki so bili na raznih prvenstvih vedno r.evarni tekmeci. Tudi Cehov bi ne smeli prezreti in še posebno Kozaka in Schmidta. ki sta že na nedavni regati na blejskem jezeru po kazala, da njuna zlata kolajna v double scullu na rimski olimpiadi ni bila le sad src če.
Letošnjega evropskega prvenstva se lahko udeležujejo tudi neevropski veslači. To bo zadnjič, ker bo že piihodnje leto tudi svetov-
DVOJEC BREZ KRMARJA
1. skupina:	CSSR, Finska, Vel. Britanija, Holandska,
2. skupina:	Italija, Švica, Nemčija, Belgija.
3. skupina:	Danska,	SZ,
Francija.
SKIFF
1. skupina: CSSR, SZ, Švici, ZDA.
2. skupina:	Poljska,	Nem-
čija, Madžarska, Finska.
3. skupina:	Italija, Avstrija, Holandska.
DVOJEC BREZ KRMARJA
1. skupina:	švedska, Nemčija, Holandska, CSSR.
2. skupi na:	Poljska,	Dan-
ska, SZ.
3. skupina: Madžarska, Romunija, Francija.
CETVEREC BREZ KRMARJA
1. skupina: Holandska, Vel. Britanija, Italija, Nemčija.
2. skupina:	SZ, ZDA, Jugoslavija, CSSR.
3. skupina. Danska, Romunija, Poljska.
DOUBLE SCULL
1. skupina; Belgija, ZDA, Nemčija, CSSR.
2. skupina; Vel. Britanija, Italija, SZ, Norveška.
2. skupina: Danska, Madžarska, Francija, Švica, Poljska.
OSMEREC
1. skupina: Danska, Nemčija, SZ, Jugoslavija.
2. skupina: Romunija, CSSR, Poljska, Holandska.
3. skupina:	Francija, Vel.
V soboto in v nedeljo v Ljubljani
Mednarodni mladinski namiznoteniški turnir
Udeležbo so prijavili igralci domačih klubov, Italije in Avstrije - Antonini in Stanisa bosta zastopala barve ŠZ Bor
Ze od .maja letos ni bilo več slišati o namiznoteniških igralcih športnega združenja Bor. Popolnoma razumljivo je, da so si igralci, ki ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta niso niti najmanj štedili s svojimi s Hami, privoščili počitek. .Sedaj po zasluženem odmoru pa so ponovno prijeli loparje v roke in se začeli vaditi ob zelenih
mizah.
Logika uči, kar praksa potrjuje, da je treba začeti postopoma najprej z manj zahtevnimi in nato šele s težjimi srečanji. Tokrat pa bo obratno. Pred vratmi je prvo mednarodno prvenstvo Ljub-
Italije.
Zal Bor zaradi številnih nepredvidenih težav ne bo mogel nastopiti s svojimi najboljšimi mladinci in čast tržaškega športnega združenja bosta branila le dva igralca, ki ju že poznamo: Antonini in Stanisa, V letošnji sezoni so igralci Bora želi precej
Britanija, Avstrija, Italija.
iiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmi
Ijane in ker so bili igra.ci uspe/,ov mnogi menijo, da Bora povabljeni na to pomembno prireditev, so se morali sredi vročega poletja zavihati rokave in začeti z intenzivnim treningom, da se predstavijo zahtevnemu ljubljanskemu občinstvu v čim boljši luči. Turnirja, ki ga prireja skupno z ljubljansko okrajno zvezo za telesno vzgo. jo in klubom Odred namiznoteniška zveza Slovenije, se bodo udeležili najboljši mladinci Jugoslavije, Avstrije »n
Od 25. do 30. t. m. v Ziirichu
Sedanji evropski prvaki z Macona 1959. leta
skiff — IVANOV (SZ) dvojec brez krmarja — NEMČIJA dvojec s krmarjem — NEMČIJA double scull — SOVJETSKA ZVEZA četverec brez krmarja — ŠVICA četverec s krmarjem — NEMČIJA osmerec — NEMČIJA
Kolesarji naslov v
v borbi za dirkališčnih
svetovni
panogah
Štirje od šestih bivših prvakov prisotni na letošnjem prvenstvu
ZUERICH, 23. — Švica bo že šestič organizirala svetovno kolesarsko prvenstvo, ki bo od 25. t. m. do 3. septembra. Pred letošnjim letom so bila tekmovanja za mavrične majice 1923., 1926., 1936., 1946. in 1953. leta. V Zuerichu bo prvenstvo v dirkališčnih panogah, v Bernu pa v cestni vožnji.
Na hitri dirkališčni progi zu-riškega Oerlikona bodo štirje
no prvenstvo, ki bo potekale istočasno kot evropsko. Zaradi te letošnje ugodnosti, bosta nastopila v Pragi dva ameriška četverca, od katerih je bil eden celo olimpijski prvak.
Izločilne skupine, ki so jih določili po žrebu, so naslednje:
SETVEREC S KRMARJEM
1. skupina: Madžarska, Avstrija, Nemčija, Vel. Britanija, Francija.
2. skupina:	SZ,	Danska,
CSSR, Jugoslavija, Poljska.
3. skupina: Romunija, Sved-|®a ;n stercka. ska, ZDA, Švica, Italija.
od šestih prvakov, ki so pred letom dni v Leipzigu prišli do naslova, branili svojo krono. Italijan Sante Gaiardoni, ki je bil amaterski prvak v hitrostni vožnji, je prestopil med profesionalce in bo tudi letos prisoten v tej novi kategoriji. Spanec Guillermo Timoner, ki je zmagal na srednjih progah, se še ni opomogel od posledic padca, zaradi česar ne bo mogel braniti svojega naslova. Branili pa ga bodo Italijan An-tonio Maspes v hitrostni vožnji za profesionalce. Francoz Marcel Delattre v zasledovalni vožnji za amaterje, Nemec Rudi Altig v zasledovalni vožnji profesionalcev in Vzhodni Nemec Georg Stoltze na srednji progi za amaterje.
V posameznih disciplinah je stanje naslednje:
Hitrostna vožnja amaterjev — Tekmovanja se bodo začela 25. t m. popoldne, medtem ko bo finale 26. t. m. zvečer. V tej disciplini bodo nastopili kolesarji 19 držav. Lani je naslov pripadel Gaiardoniju, ki je kmalu po tekmovanju prestopi] med profesionalce. Največji favorit je Italijan Beghetto, pa čeprav ni mogoče prezreti out-siderjev, med, katerimi so Italijan Bianchettu, Francoz Gru-chet, Rus Boris Vesiljev in drugi.
Hitrostna vožnja profesionalcev — Začetek tekmovanja 26. t m. popoldne, finale 27. popoldne. Udeležba je manj številna, ker bodo nastopili ~e tekmovalci devetih držav. Naslov svetovnega prvaka pripada sedaj Italijanu Antoniu Maspesu, ki je tudi največji favorit. Med nevarne tekmece je treba navesti poleg Gaiardoni ja in Sacchija (oba Italija) tudi Švicarja Plattnerja, Francoza Rousseauja in Gai-gnarda ter Belgijca De Bekker-
Zasledovalna vožnja amater-
jev — Začetek 29. t. m. zvečer, konec 30. zvečer. Udeležba — 21 držav. Sedanji prvak — Marcel Delattre (Francija). Naravno je, da je Delattre prvi favorit, pa čeprav je tudi Italijan Franco Testa enako kvo-tiran. Lani je bil Testa iztočen zaradi okvare kplesa in če letos ne bo imel smole, predvidevajo, da bo odvzel Francozu naslov. Podobne namene imajo seveda tudi drugi, med katerimi je treba navesti Argentinca Contrerasa, Novozelandca Daltona, Rusa Stanislava Moskovina itd.
Zasledovalna vožnja profesionalcev — Začetek 27. t. m. popoldne. finale 29. zvečer. Udeležba —	12 držav. Sedanji
prvak — Rudi Altig (Zah. Nemčija). Altig letos ne bo imel lahkega dela, ker se je za tekmovanje prijavilo precej kolesarjev, ki ga bodo hoteli izpodriniti iz svetovnega prestola. Prvi med temi je Italijan Faggin, ki je do danes zaman naskakoval naslov svetovnega prvaka v tej disciplini. Letos se je malo govorilo o Altigu, medtem ko je bil Faggin večkrat uspešen in je celo zrušil lastni svetovni rekord na 5 km. Kot outsider št. 1 navajajo Treppa, ki bo tekmoval pred lastnim občinstvom. Pripomniti je treba, da se je Trepp lani prikopal do polfinalnih dirk.
Amaterska dirka za motorji
— Začetek 25. t. m. popoldne, finale 29. zvečer. Udeležba: 11 držav. Sedanji prvak Georg Stoltze (Vzh. Nemčija).
V tej disciplini bo borba za naslov zelo verjetno potekala med lanskim prvakom in rojakom Wustrowom
Profesionalna dirka za mo-torji — Začetek 26. t. m. popoldne, konec 30. zvečer. Udeležba: 7 držav. Sedanji prvak
— Guillermo Timoner (Španija).
V odsotnosti Spanca in tudi
mogoče že vnaprej predvideva, ti zmago tega ali onega. Izvedenci pa predvidevajo, da imajo največ možnosti, da pridejo do naslova Vzhodni Nemec Marsell, Francoz Raynal, Belgijec De Paepe ter Nizozemca Van Houwelingen in Wiestra S 30. avgustom se bodo v Zuerichu končala tekmovanja svetovno prvenstvo v dirkališčnih disciplinah in pogledi bodo uprti v Bern, kjer bo 2. septembra amatersko, 3. pa profesionalno prvenstvo v cest. ni vožnji.
mlada predstavnika slovenskega namiznoteniškega športa v Ljubljani ne bosta razočarala. V resnici pa lahko rečemo, da oba igralca odpotujeta, glede na izide srečanj seveda, brez utvar.
V Ljubljani bo nomreč konkurenca mnogo močnejša kot v Trstu ali morda v Italiji. Naj omenimo samo slovenska igralca Freliha in V ecka, ki sta se odlično izkazala na prvem mednarodnem turnirju Bora v našem mestu. Prav zato bo naloga Antoninija in Stanise težka. Zato bi hoteli na tem mestu poudariti, da od niju ne zahtevamo 'n ni ti ne pričakujemo, pa čepiav bi nas razveselile, zmag. Želimo samo, da lojalno tekmujeta in da zagrizeno in borbeno zaigrata po njunih najboljših močeh. Nastop bo jima dobra šola, ker bosta imela priliko spoznati znane in manj znane igralce, od katerih se bo' sta lahko precej naučila. Oba sta znana kot resna fanta, ki ne bosta potratila svojega časa in se bosta vrnila v rojstni kraj s kopico izkušenj.
Ljubljanski prireditelji turnirja letos niso imeli, posebno v datumu, srečne roke. Zal so se številnim, prepozno odposlanim vabilom, odzvali le igralci treh držav. Upali je, da bo na prihodnjem turnirju udeležba številnejša in bo zajela predstavnike skoraj vseh evropskih držav
P.zio
Triestina v letošnjem prvenstvu C lige
Upravičena zaskrbljenost Radia za sestavo prodornega napada
Trener zudovoljen z obrumbo in krilsko vrsto - Milanska igralca Rizzo in Callo na posodo Triestini?
Triestina je po večletni krizi zašla med lanskim prvenstvom B lige v tako nemogoč položaj, da zanjo ni bilo rešitve in se je tako znašla v C kategoriji. Po tem za tržaški klub sramotnem neuspehu, so nastale v našem mestu diskusije, ki pravzaprav niso razčistile položaja. Z iskanjem napak in krivcev potem ko je bila Triestina dokončno obsojena na izpad v nižjo kategorijo, se položaj nikakor ni mogel zboljšati, še posebno, ker so se za vodstvo tega kluba potegovale številne med seboj sovražne struje. Po odstopu na občnem zboru izvoljenega odbora, ni zveznim nogometnim organom preostalo drugega kot imenovati novega izrednega komisarja v osebi prejšnjega večletnega predsednika Triestine dr. Lea Brunnerja. Ce je to imenovanje umestno ali ne danes to ni niti važno. Nas predvsem zanima notranji položaj Triestine, to se pravi število in imena igralcev, ki bodo v nogometnem prvenstvu C lige 1961-62 branili barve tega našega največjega kluba.
Sprememb ni bilo malo.
Predvsem je trener Trevisan zapustil svoje mesto meščauu Enricu Radiu, ki je že po bežnem pregledu sil, ki so mu bile na razpolago, takoj pokazal svoj pesimizem. Z o-
brambo je bil še kolikor toliko zadovoljen, medtem ko mu je sestava napadalne pe-torke povzročala največ skrbi. Triestina se je morala odpovedati nekaterim igralcem kot so bili Fortunato in Fogar, zaradi česar bi morala nastopiti z zasilnim in sploh okrnjenim naoadom.
Radio se je takoj spravil na delo in čeprav se bo prvenstvo začelo šele proti koncu septembra, je povabil vse igralce, ki so mu ostali na razpolago, že 10. t. m. na trening. Začetek ni bil preveč rožnat. Nekateri igralci so namreč zahtevali še pred podpisom pogodbe za letošnje nastope, da jim vodstvo Triestine izplača zaostale zneske iz lanskega prvenstva. Vrhu tega se nekateri niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da bo tudi njihova plača v primerjavi z lanskoletno, precej manjša. Za C ligo, ki jo smatrajo na na pol profesiol ralno, so točno določene razpredelnice plač. Mesečni pre-
Rizzo in Gallo v majicah Cosenze
iiiiiiiii  	mi	ulitimi	iiiiiiiiiMniiiiHMiiiiiiii
iiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiuMiiuimuiiiiiiiiiiMuniimimHimHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiii
Nogomet
Za Mitropa Cup Udinese-Kladno 3:2
Videmčani so si zmago priborili v drugem podaljšku igre
VIDEM, 23. — Z zmago nad češkim Kladnom s 3:2 po dveh podaljških, si je Udinese zagotovila nastop v finalni skupini nogometnega turnirja za Mitropa Cup. Do zadnjega podaljška je bilo stanje neodločeno 2:2.
Udinese kljub zmagi ni pre-
pričala 8.000 gledalcev, ki so jo prišli bodrit. Samo nekateri od igralcev domačega moštva so že dosegli še kar zadovoljivo formo, medtem ko je drugim kaj kmalu pošla sapa. I-gra je bila lepa in hitra samo v prvem polčasu, ko so igralci obeh moštev izvedli nekaj odličnih akciji. Kasneje so igralci odpovedali in igra je postala dolgočasna in ne zanima.
Prvi strel proti vratom so spustili Cehi, toda videmski vratar je žogo pravočasno ubranil. V 10’ je Udinese prišla s Pentrellijem v vodstvo, toda devet minut kasneje so Cehi izenačili z Nemačkom. V 29’ je bij Pentrelli še enkrat uspešen, ter je povedel Udinese ponovno v vodstvo. Premoč domačinov je trajala le do 35’, ko je Ajeki zopet izenačil.
V drugem polčasu so imeli favorita Švicarja Bucherja, ni I tako domačini kot gostje več
priložnosti, vendar obrambe so mirno odbijale napade in niso klonile pred prodornimi napadi. Tekmo pa je odločil v korist Videmčanov Andersson. ki je v 12’ drugega podaljška dosegel zmagoviti gol.
Fiorentina-Lucchese 4:0 (1:0)
FLORENCA, 23. — V zadnji predprvenstveni tekmi je Fio-rentina končno le zadovoljila gledalce s štirimi goli, ki jih je zadela moštvu B lige Luc-chese. Medtem ko so domačini zaigrali bolj prodorno kot po navadi, je Lucchese poslala na igrišče številne rezervne igralce.
• * *
Ozo Mantova-Modena 3:0 (3:0)
MODENA, 23. — Enajstorica iz Mantove, ki je gostovala v Modeni, je nocoj brez težav od. pravila domačine s tremi goli,
ki so jih v prvem polčasu dosegli Mazzero in Recagni (2). Juventus-Pro Patria 3:0 (1:0)
BUSTO ARSIZIO, 23. — Tu-rinsko moštvo je danes popoldne odigralo na igrišču Pro Pa-trie zadnjo trening — tekmo, katero je zmagovito zaključilo s tremi dosežki. Gole so dosegli Mora iz enajstmetrovke v 4’ prvega polčasa, ter Sivori v II’ in Rosa v 17’ drugega dela igre.
Bologna-Dinarao 1:1 (0:1)
BOLOGNA, 23. — Tretje sre. Čanje na italijanskih tleh z Bologno se je za Dinamo iz Kijeva končalo neodločeno 1:1. V prvem polčasu je sovjetsko moštvo prišlo v vodstvo s Tro-janovskim iz enajstmetrovke, medtem ko je Bologna v drugem delu igre izenačila z Niel-senom.
* * *
Izidi ostalih prijateljskih srečanj so naslednji:
Inter-Parma 7:0 (2:0) Sampdoria-Brescia 0:0 Varese-S. Monza 3:2 (0:1) Novara-Ivrea 5:4 (2:0)
jemki igralcev gredo od 10 tisoč do 65.000 lir medtem ko je določeno, da nagrada za podpis pogodbe ne sme presegati 250.000 lir. Vrhu te' ga pripada nogometašem za vsako točko, ki jo dosežejo dema po 3.500 lir, na tujem igrišču pa dvojni znesek.
Spor o plačah so več ali manj ugodno poravnali, kljub temu je imel Radio nevšečnosti s Simonijem, ki je kratko malo zapustil kolege in se odpravil s čudnim izgovorom domov. Simoni se je kasneje vrnil in čeprav kaže, da mu globa ne bo u šla, ni izključeno, da se bo domenil z vodstvom tržaške ga kluba in da bo ostal na seznamu igralcev Triestine. L zadovoljstvom je treba pri pomniti, da so se vsi igralci vneto spravili na delo in se začeli resno pripravljati za prihodnje prvenstvo z upanjem in s trdno voljo, da si zopet zagotovijo promocijo v B ligo.
Novi trener Radio, ki je pred davnimi leti z uspehom nastopal za Triestino. je približno že sestavil moštvo. V vratih bosta igrala De Min ali Miniussi. medtem ko bosta v obrambi zelo verjetno nastopila Frigeri in Brach. Ni izključeno, da bo na tem odseku igral Simoni, da bi tako Frigerija lahko uporabili v krilski vrsti, kjer sicer ne manjka dobrih igralcev Trenerju so na razpo-
in se je sedaj vrnil k Triestini, kjer ga bodo lahko z uspehom uporabili za vlogo srednjega krilca.
Napad pa je bil do pred kratkim najšibkejša točka tržaškega moštva, tako da bi moral trener uporabiti že priletnega Szokeja na zvezi. Mantovani je obdržal svoje mesto na krilu, medtem ko je Radio imel na razpolago za mesto srednjega napadalca Secchija in Demenio. Na zvezi bi ostal Trevisan, ki se ie lani med prvenstvom B lige že kar obnesel. Trener je menil, da bo Secchi najbolje zaigral na središču napadalne vrste, medtem ko bi Dcmenii dal majico s številko 11. Sicer ima še nekaj mladih igralcev, ki bi jih lahko uporabil na krilih, vendar vse kaže, da je njihova uvrstitev med igralce prvega moštva še preuranjena in predvsem nevarna. Triestina namreč ne sme popustiti nobenemu nasprotniku, če hoče ostati kjer je danes. In ker Radio nima tega namena, je zahteval od vodstva nove igralce za napad.
Eden od igrlacev, ki bi lah-ko prišel v poštev, je bivši član Triestine Santelli, ki je lani igral za Cagliari. Ta igralec ima družino v Trstu in zaradi tega trenira s tržaškimi igralci, pa čeprav je njegov nakup problematičen. Ca-gliari namreč zahteva zanj več kot 7 milijonov in pol lir, ki jih Triestina verjetno ne
bo mogla, niti hotela P j.
Včeraj pa se je.]0se; razveseljiva vest. Zace i govoriti, da je tre"e c0l V na Tržačan Nereo J® eStf teremu ni položaj L posfj prav nič všeč, sklen diti tržaškemu klub« ^ gralca, ki ju je
za 40 milijonov od p Gre za 18-letnega B,z „jlf gra tako na desni ko* ,^1 zvezi, in 21-letnega jj; je kot rojen za desn j,-vo krilo. Jasno je, da 9t.’ na teh dveh igralcev < mogla kupiti. Govori \jti da jih bo vzela na «(>, Vodstvo tržaškega “LJ( i tem sicer molči, ven jji že, da sta se mila*18* j,: žaški klub že sporaz jjf Galla, katerega žara® t, sti in odlične igre pr ^ z bivšim italijanski«1 zentantom Tržačano® sijem. In ker Trief^ prav levo krilo, j1 olji1 lec zelo koristil. šlo teže, ker ga tel® ^ ja Milana Gipo Via111 J porabiti na tekmah j« De Martino, medte®,#
isc iwax n*ivt	tr.
ga Rocco hotel Pos. j:i da bi si tukaj Jitr ^
Več o tem ni u““ <jj zvedeti in če bo 1 teji; prišel v naše mesto, -g-lahko reče, da bo pr zaigrala v letošnje® ^ stvu brez skrbi, ker , la še kar zadovolJ fi!r storico, ki bi morala, ^ papirnatih prognoz®1,
ti do končnega cilj8- .
r
iiiiiiiiimiiuiiiiiiiiHiiiiniHlinimiitMiiiiiiiiimnuimiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiii "
Plavanje
Tildi na 220 jard prsi*
Jastremski svetovni rekoči
Progo je preplaval v 2'34”1 in odv-e naslov Avstralcu Gathercolu
FRESNO, 23. — Večkratni svetovni rekorder	^
Chet Jastremski je samo nekaj dni po ameriškem P	j
prvenstvu, kjer si je osvojil 'dva naslova, dosege	|
tovni rekord na 220 jard prsno.
Presenetljivi Jastremski je preplaval progo v 2’34”1. Prejšnji rekord je pripadal Avstralcu Terryju Gatchercoiu s časom 2’36”5.
Svetovni nogometni pokal
SZ-Norveška 3:0
OSLO, 23. — Povratno srečanje izločilnega kola skupine »Evropa 5* za svetovno nogometno prvenstvo med
Za italijanski
težki kateg® j
Mazzola-De Pi0^ 20. septembra V
RIM, 23. — OlimPj^ Franco De Piccolit i‘ tembra nastopil v jU I' com Mazzolo v dva p* slov italijanskega Pr.jSton ki kategoriji. Org8111 |,lj*
Norveško in Sovjetsko zvezo,	so javili	boksarje®	eJji
se je končalo z zmago	go-	nih denarnih	nagrf®	,8
slov s 3:0 (0:0). Tudi prva	•	•	»*■■**°'
tekma se je zaključila z zmago sovjetskih nogometašev s 5:2 V lestvici te skupine vodi SZ s 6 točkami pred Turčijo (2) in Norveško, ki nima nobene točke. 12. novembra b ov Istanbulu povratno srečanje med Turčijo in	SZ.
V prvi tekmi je zmaga	pripadla Sovjetski zvezi z	1:0.
Moderni peteroboj
Igor Novikov (SZ) zopet svetovni prvak
MOSKVA, 23. — Igor Novi-kev (SZ) je že četrtič zapovrstjo osvojil naslov svetovnega prvaka v modernem peteroboju. Novikov si je v petih tekmah (jahanje, streljanje, sabljanje, plavanje in kres) nabral 5.217 točk, s čimer je zboljšal prejšnji lastni svetovni rekord za 92 točk. Drugi je bil Ivan Derjugin (SZ), tretji pa Madžar Bal-zoa. V ekipni lestvici je ima-
ii.po še Larini, Sadar, Bizai, rala Sovjetska zveza s 15.220 Rocco in Mercusa, ki je pred 1 tečkami pred Madžarsko kratkim končal vojaški rok (33.358) in ZDA (13.255).
govori, da bo ’^all°io I' največji znesek, ,jji «* danes izplačali v 1	,
boj za državni naS ,eie j
De Piccoli, ki le , t°’ mesecev profesi<®a 1F( je zabeležil v Ljst«', zmag. Boksar )l srečanj končal že v s k. o. Med pome® 1( '• hi je treba za*5erVaK1:. nad francoskim P quesneyem, nad chevarrio in beiS1J villejem.	J
CAGLIARI, 23. j A'
tor boksarskih sre Picciau je javil, “
tembra letos v
CaŽ
nas
iFVI
boj za evropski ■'gjjc8p,J nje teže med i- ^ jti , rom Cossemy
nom Pierom ključeno, da bo 'lijf®-’ tudi srečanje za ‘ V';! slov med Brun0 in domačinom Manco.
ALOJZ RAVBAR
V viharju
21.
ŠTEVILKA
90650
Tako se je ta zbiratelj nenavadnih lepotin obdal z okrasjem, iz katerega je vel hladen dah smrti. To pa ga je le že spodbujalo k brezobzirnemu uničevanju resničnih in domnevnih nasprotnikov nemškega »nadčloveka*, ki je nameraval zavojevati ves svet in iztrebiti z njegove površine vse, kar ni bilo čistokrvno nemškega.
Medtem k0 je Bloss stal pri oknu, je vstopil njegov pomočnik Koch in sporočil, da je prispel nov transport žensk in deklet iz raznih evropskih dežel. Preden so jih razporedili po barakah, je Bloss odšel
mednje. Ko so jim odvzemali vse osebne predmete, je Bloss izbral nekaj takih, ki so prišli v poštev za njegovo zbirko okraskov. Zatem so intemirankam začeli striči lase. Bloss je stal med dvema dolgima vrstama in s poželjivim pogledom otipaval dekleta, ki so bolj ali manj potrta čakala, da jim odrežejo lase. Pogled mu je končno obstal na dekletu mičnega obličja, lepo izoblikovane postave, temnih oči in nenavadno lepih plavih las, ki so ji valovito padali po ramenih in zatilju.
Ime ji je bilo Nada. Doma je bila iz Goriških Brd. Ko je nekega dne kot mladinska aktivistka šla na neki sestanek, so jo Nemci ujeli na poti med Medano in Fojano. Vrgli so jo v za-
por, jo zasliševali in mučili, ker ni hotela ničesar izdati. Sprva so jo nameravali ustreliti, pozneje pa so se premislili in jo poslali v taborišče.
Zdaj je stala v vrsti vsa prevzeta od novega okolja, vsa pod vplivom prvih mučnih vtisov tistega, kar je mimogrede videla, ko so jo gnali skozi to strašno morišče. Ko so ji neizbrisno vtisnili v levo roko številko 90650, jo je prvič obšel občutek, da odslej ni več človeško bitje, temveč samo še oštevilčen predmet, ki se ga lahko vsak čas iznebijo ti, ki bodo odslej samovoljno odločali o njeni usodi.
Bloss je naposled stopil k njej in ji pomignil, naj gre z njim. Nada je okle-vaje stopila iz vrste in mu sledila. Mučilo jo je vprašanje, zakaj je prav njo pozval s seboj in kam neki jo pelje.
Ko jo je privedel v svojo pisarno, v katero se Je polagoma vtihotapljal večerni mrak, ji je ukazal, naj sede na zofo. Spustil se je v naslonjač, ki je stal
zraven zofe, in jo nekaj časa molče gledal. Nato jo je vprašal, katere narodnosti je. Ko mu je dala razumeti, da je Slovenka, Jugoslovanka, je postal še bolj mrk.
«Si bila ujeta kot parti-zanka?» jo je naposled vprašal v nekakšni mešanici ruščine in poljščine.
Ona je bolj slutila kot razumela, kaj jo je vpra^ šal. Ni mu odgovorila. Molče ga je gledala s tihim odporom, ki je neugasljivo tlel v njej. Potem se je ozrla vstran in pogled ji je obstal na vitrini, kjer so visele dolge kite ženskih las. Ob pogledu na to nenavadno zbirko jo je spreletelo nekaj ledeno mrzlega.
Prav tedaj se je Bloss nagnil k njej, stegnil desnico proti njenim lasem in jih potipal z vidno naslado.
»Kako čudoviti lasje!» je menil sam pri sebi. »škoda, da niso daljši in spleteni v kito! Dal bi jih v vitrino, tako pa bodo končali v kaki tekstilni tovarni.*
Potem ji je ponudil kozarček neke pijače, ki je rahlo dišala po vaniliji. Mahoma je zaslutila, da se za tem skriva nekaj zlega. Odklonila je pijačo.
«Nočeš?» je siknil Bloss. In njegove od večnega poroga izkrivljene ustnice so se zdaj še bolj izkrivile. Hipoma jo je popadel za lase, tako da ji je glava padla vznak, in preden se je ovedela, ji je nasilno vlil v usta pijačo, ki jo je nehote pogoltnila. Ko jo je izpustil, je zastrmela vanj. V slutnji, da se bo nekaj zgodilo z njo, jo je vse bolj prevzemal strah pred tistim neznanim. Vtem je začutila omotičnost, ki se je stopnjevala, dokler ni naposled omahnila na zofo in obležala kakor brez življenja.
Tedaj je Bloss stopil k vratom, jih zaklenil in se počasi vrnil k zofi.
Ko se je Nada predramila iz prisiljenega spanja, se je usedla na zofo. Vsa omotična se je ozrla po sobi, ne da bi se spomnila, kaj se je zgodilo z njo. Pogled ji je obstal na Blos-
su. Sedel je v naslonjaču in jo motril z izrazom nasičene zveri. Tedaj se je docela ovedela, kaj se je zgodilo. Pognala se je kvišku in zabolščala v Blossa. Ta je počasi vstal in rekel:
»Ce ne boš molčala, poj-deš iz taborišča. Toda — tam skozi.* In je z roko pokazal na krematorijski dimnik, ki je v mesečini bil videti še bolj pošasten in grozljiv kot prej.
Globoko ponižana, oropana in razdvojena kot še nikoli v življenju je skrušeno povesila glavo.
»Pojdi!* je slednjič grobo ukazal Bloss.
Odšla je z opotekavim korakom in z grenko zavestjo, da je ta nagnusni razvratnež pohodil njeno dekliško dostojanstvo.
Pred vhodom v poslopje jo je prevzela paznica Elza in jo odvedla v barako, kjer je bila poprej. Tam so ji odrezali lase. Videla je, kako jih je esesovec vrgel na kup drugih las. Bolestno je zamižala in se obrnila vstran.
Ko so ženske ostrigli, jih oblekil v lesovinaste proga-
ste obleke s številkami in jim dali težke lesene cokle, so jih razporedili po blokih. Skupino, kateri je bila dodeljena Nada, je prevzela paznica Elza.
Le-ta je bila doma iz Hamburga. Preden je bila postavljena za paznico, je v svojem mestu živela razbrzdano življenje. Kot taka je naposled rodila nezakonskega otroka. Da bi se ga iznebila, ga je zadavila, ko mu je bilo pet mesecev. Za ta zločin je bila obsojena na devet let zapora; ko pa je presedela štiri leta, so jo pomilostili, ker je bila pripravljena iti za paznico v to žensko taborišče. Imela je namreč vse lastnosti, ki jih je morala imeti ženska za tako umazan in krvav posel. Bila je poosebljena zloba in nizkotnost. Interniranke je trpinčila z naravnost sadistično naslado. Pretepala jih je s pasjim bičem, ki ga je vedno nosila s seboj, jih brcala s škornji, psovala in na vse načine poniževala. Trpinke so trepetale pred to poživinjeno žensko, ki ji je bilo mučenje
in ubijanje žrtev nemškega fašizma pravi užitek.
Ko je Nada šla s svojo skupino mimo krematorija, je ob vhodu vanj videla veliko kopo ženskih trupel, ki so vsa gola in strahotno izmozgana ležala drugo na drugem kakor skladovnica drv. Zgrozila se je ob pogledu na ta grozoten prizor, se opotekla kakor pod udarcem in se nehote zaletela v žensko, ki je stopala pred njo. To je zadostovalo, da jo je paznica ošvrknila z bičem ter Jo pričela zmerjati s psico, vlačugo in drugimi najbolj žaljivimi izrazi.
Nada je morala molče prenesti udarec in psovke, ker bi vsako ugovarjanje utegnilo imeti za posledico hudo kazen ali celo smrt.
Njeno 3kupino je paznica nagnala v neko barako, kjer je ležalo že kakih dve sto žensk na ležiščih, ki so bila postavljena v tri nadstropja. Ker je bila baraka blizu krematorija, je bil zrak v njej prepojen z vonjem po žganem mesu in kosteh, z vonjem, ki je nenehno spominjal na smrt.
______________________ .ji
\tV
Nada je dobila J katerega so nesli v kremato* J hinjo, ki je P°
ni izčrpanosti- ,ejiiF
kljub silni utrvse. J,; mogla zaspati-dotlej videla # taborišču, se J1 ^ ko strašno i** da se je sPr .jj 1 ji to le sanja » doživlja.	vdj
Ne. misliti n borišča je bll°se " Morda pa bl čil beg z dela bodo vsak Morda.
Drug za «- ^,|i" , vlačili dnevi- v ^
drU!?if;
A
beljenem KroP^j J je plavalo >	^
korenja, nag^' ja ali Kaj pdgJ) d morala vsak t8”/ iz taborišča 'p#
Kmalu je bil tudi porf^Lfl
gotova smrt-j lovišča so stražarji s f M so na en žarja razme^V/
"	'	(NadalJeV<l