rs mmi	:
la
gelo leto naprej 96 K —h pol leta , 13.-. fletrt , , 6 , 50 , mate , t.«J.
V «f ravitttv« preje
eelo lato naprej 80 K—k
eetrt , ,
Meeee , 1,70,
Za poliljanje m dem tO b u aueec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Nareialaa in huerate ■prejema upnrciitve v
K atol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rekeplel ae ne rraiajo, nefnnkovana piana ne viprejemajo.
Uretfiiitve je v Seme-niikih ulicah It. 2,1., 17
likaja «tak iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 239.
V Ljubljani, v četrtek 17. oktobra 1901.
Letnik XXIX.
Privilegiji nove dobe.
V čudnem nasprotju s demokratičnimi najeli nove dobe je, da imajo v zakono-dajskem zastopstvu pretežen upliv sloji, ki niso veliki po svojih zaslugah za blagor ljudstva, ampak po svoji posesti in po zgodovinskih privilegijih. Ob času, ko se je delal kompromis med češkimi veleposestniki, se je to vprašanje zopet odločno pokazalo na obzorja.
Tudi oni, ki se imajo samo zgodovinskim privilegijem zahvaliti za svojo izredno moč in svoj vpliv, ki ni v nikakem raz merju z njih številom, morajo se prilagoditi pravičnim zahtevam nove dobe, ki ceni može le po zaslugah, ki so si jih pridobili sami, ne pa po zaslugah, ki so si jih pridobili njih pradedi, kateri bo delovali v čisto drugačnem smislu za blagor domovine, nego često delajo na njih lavorikah počivajoči sinovi.
Temu prepričanju je dal izraza v palači Thun-Salm v Pragi tudi mož, s katerim nismo inače enih misli. Poslanec dr. pl. Baernreither je dejal veleposestnikom: »Mi se ne smemo udati iluziji, da se smemo opirati na kako drugo avtoriteto, kakor na tisto, katero smo si sami pridobili. Za nami ne stoje nikaki široki ljudski sloji, katerih volje in želje bi razpenjale jadra naše politične ladje. Mi smoprisiljeni, dasi z neumornim delom in neomajnim prepričanjem pridobimo tal in jih ohranimo«.
Grof O s w a 1 d T h u n je pa povedal, v čem obstoji to delo, ki naj veleposestnike stori vredne njih privilegijev. Rekel je, da plemenitaš in veleposestnik se mora izkazati kot »patriot, kot lojalen podložnik in kot zvest sin cerkve«.
Tako na Češkem. In kako je pri nas ? Ali pri nas na Kranjskem naše velepo-sestvo dela v tem smislu ? Pač gledajo vedno na nemške vzorce, a se - li ravnajo pristaši barona Schwegelna po Baernreither-jevi besedi, da se morajo svojega pretežnega vpliva v deželi vredne pokazati z neumornim delovanjem za blagor ljudstva? Ali naše veleposestvo izpolnjuje to,
kmr je grof Thun imenoval znamenje pravega plemenitaša in veleposestnika?
V kranjskem deželnem zboru bo pač kmalu priložnost, da se veleposestvo zopet pokaže, kakšno da je.
Tudi mi ga bomo sodili samo po njegovih zaslugah za občni blagor, in tudi vse ljudstvo bo zasledovalo njih delovanje edino le s tega stališča.
Kdor hoče imeti privilegije, mora si jih zaslužiti.
' » • . ' Zavarovalništvo.
»Novicam« se je nekaj primerilo. Nekaj takega, da bi se bile same sebe ustrašile, če bi se bile takoj zavedle, kaj se jim je prigodilo. V zadnji številki namreč pišejo :
.Opozoril bi tu na jednako važno nalogo občine, namreč: občina naj prevzame asekuracije proti nezgodam, ognju, povodnji itd. Večina ali bolje vse zavarovalnice so sedaj v rokah posameznih kapitalistov, ki na stroške državljanov, občinarjev, torej tudi občin, bogatijo. Sitnosti pri plačevanju zavarovalnine, pri izplačevanju zavarovanega zneska, nepopolno izplačilo škode in drugo mnogega je združeno s temi zasebnimi zavarovalnicami. — Ali bi ne bilo veliko bolje, prirojeneje, da bi občina sama prevzela vse te asekuracije proti nezgodam ? Pričelo se je sicer tudi že v tem pogledu delati, kar nam dokazujejo obč. zavarovalnice za živino ; ali to je še-le majhen del velikega vprašanja, ki se mora v tem oziru rešiti. Naloga države, dežele in občine je posvetiti pozornost temu važnemu vprašanju. Boj proti kapitalizmu, rastočem na škodo življenja druzega, zahteva to«.
Po Karolu Ilavličku je preložil iz če ščine članek »Občina in nje namen« nekdo, ki je še tako naiven, da ni spoznal, da je ta točka Havličkovega obč. programa nasprotna našim liberalcem in njih težnjam. Morda je pa tudi Malovrh — saj je znano, da je Malovrh, ki v »Narodu« ropota zoper dež. zavarovalnico, hkrati šefredakter »Novic« —, morda je hotel s tem Malovrh pokazati Hribarju zobe ?
A bodi temu kakorkoli. Dasi »Novice« nimajo na tem božjem svetu nobenega pomena, vendar tudi iz njih radi sprejmemo
kaj dobrega. V tem članku ae razvija zdrava misel občinske avtonomije. Vsakdo, ki ima količkaj ljudstvu prijaznega mišljenja, mora se odločiti za to načelo.
Ravno zavarovalništvo je v prvi vrsti stvar občine, saj je njena dolžnost skrbeti za varnost A ker so te naloge, ki se tičejo zavarovanja proti elementarnim nezgodam, za posamezne občine preteiavne in preobširne, preneati se morajo na skupino o b č i n , in U je d e i e 1 a. To načelo, gotovo najpravičnejše, je izrazil katoliški s h o d v svoji resoluciji o zavarovalništvu, v kateri pravi:
»Zavarovanje bodi urejeno po deželnih in državnih sakonih in načeloma obvezno. Za obvezno zavarovanje proti požarom se nmj ustanove deželne zavarovalnice z monopolom, zavarovanje proti toči in i i v i n -s k i m boleznim naj prevzame država«.
Nas veseli, če vidimo, da bo tu in tam tudi v liberalnem taboru pojavljajo želje, ki se skladajo z nameni katoliško - narodne stranke. Dobra reč je dobra, naj pride od koderkoli. A ako liberalci dobe kako dobro ljudstvu koristno misel, ne smejo je zapisati samo v skromne »Novice«, v katerih nihče za njo ne zve, ampak naj skrbč, da bodo njih poslanci kot njih javni zastopniki delovali v tem smislu. »Novičarji« naj torej zdaj gredo in nam naj izpreobrnejo Tavčarja in Hribarja! Ce se jim to delo posreči — nam se še ni posrečilo — storili bodo slovenskemu narodu veliko dobroto.
Več sloge in odločnosti
Iz Zagreba.
V zadnjo j borbi za hrvatski kolegij sv. Jeronima v Rimu so se razkrinkali naši pro-tivniki za največje nevedneže v slovanskih zadevah. Prvi takozvani merodajni časopisi italijanski, nemški in mažarski so napisali o tem Bporu toliko neresnic, da se mora človek kar čuditi takej površnosti v tako važnem vprašanju. In vendar bi se bili mogli lahko poučiti o zgodovini samega zavoda, če že ne drugje, vsaj iz merodajnih hrvatskih časopisov, ki so vso zadevo razjasnili točno in vsestransko.
A če že niso hoteli na ta način zvedeti popolne resnice, so jo mogli zaslediti pri onih poštenih italijanskih in nemških časo-
pisih, ki niso hoteli prikriti resnice, če tud' jim sicer ni bila vsa stvar najljubša, zato ker je hrvatska, toda resnice niso hoteli zakrivati. Žalostna pa je pri tem dogodku posebno še ta okolnost, da so se nahajali in ae še nahajajo med protivniki hrvatskega kolegija tudi Slovani. Srbi n. pr. niso nič manj strastno in zlobno pisali o tem vprašanju, kot Mažari in Nemci, češki »Narodni Listy« so potegnili s Srbi, kakor sploh U časopis zagovarja Srbe proti Hrvatom; poljski časopisi so molčali, kakor tudi ruski, slovenski so seveda držali s Hrvati. Sploh pa moramo priznati, da se v tem za vse Slovane, posebno še katoliške, tako važnem vprašanju ni pokazala prepotrebna sloga niti med samimi katoliškimi Slovani Kaj nam pomaga, če se zbiramo na iurnalistične zbore ter na njih sklepamo medsebojne zveze samo za oni trenotek, a ko je treba pokazati Bložni odpor vseh nas proti našim protivnikom, stojimo razpršeni ter nočemo znati drug za drugega.
Vprašanje zavoda sv. Jeronima ne bi smelo biti samo hrvatsko vprašanje, marveč slovansko vprašanje, pri katerem bi morali sodelovati razun Hrvatov tudi Slovenci, Cehi in Poljaki. To vprašanje ni domače hrvatsko vprašanje, nego je postaio vsled talijoman-skega napada politično, pa zato Slovani ne bi smeli na noben način dovoliti, da Hrvati izgube kaj od svojih pravic, ki jih imajo v Rimu pri svojem kolegiju. Slovani niso pokazali prigodom tega dogodka one vzajemnosti, ki je v takih trenotkih neobhodno potrebna. Vsi so morali složno podpreti Hrvate, ko so začeli braniti svojo stvar. Ko bi se Slovani le enkrat pokazali složni v obrambi svojih pravic, vse drugače bi potem razsojali naši protivniki o naših zadevah. Le poglejte, kako složni so proti nam Mažari. Od ministerskega predsednika pa do urednika najmanjšega mažarskega časopisa so se neumorno trudili, da izgube Hrvati svoje pravice v Rimu.
Neki celo trdijo, da je vso stvar o napadu zasnoval sam ministerski predsednik Szell, ter še celo na Dunaju grozil z revolucijo na Ogerskem, če bode avstrijska diplomacija podpirala Hrvate. Mažari se združijo celo z italijansko iredento
LISTEK.
Krvna osveta.
(Prosto prevel G. M.)
(Konec.)
Počasi zloži žena oblačila, jedno za drugim, je pogladi z rokami ter zopet položi v skrinjo.
Potem vzame kotel z ognjišča in nalije v skledice, priloži turšičnega kruha in povabi sina k mizi. PokrižavSi se, popijeta juho in prigrizujeta kruh.
Nato gre Demeter zopet na svoje delo, mati pa vzame v roko preslico ter snuje marljivo volneno nit.
Tako pretečo v tihoti pracej časa. Kar pride nenadoma deček, odpre duri in hlastno vstopi.
»Demeter Pajičev, storil sem, kakor si mi bil naročil !«
»Povej!«
»Nuki Risanec je prišel ter povpraševal za kočo Milana Smolejevega. •
»In je bil šel tje?«
S , / /
»Jaz sam sem ga peljal — k Tevti, Milanovi ženi>
»Kaj jej je povedal?«
»Ona me je spodila in vrata zaprla za mano.«
»Hiti nazaj in opazuj, kaj bosta storila !<
Ko deček odide, se dvigne mati in vprašaje gleda svojega sina.
.Mati, zdi se mi: Milan je oproščen!"
Mati pristopi ter mu položi roko na glavo.
Demeter gre pred kočo, sede ondi na klop, pričakujoč mladega poslanca.
Ta se v kratkem vrne in poroča, da je šla Tevta z otrokom v sosedno kočo ter se potem brez njega vrnila v svojo kočo. Risanec pa so je vrnil po istem potu, kakor je prišel ter nesel Milanov pas in njegovo orožje.
„Druzega nisi nič zapazil ?"
„Ona odganja koze in kure, torej gotovo pojde za možem."
„Je že dobro", pravi Demeter ; seže v tobačni mehur ter poda dečku polno peBt
tobaka: „To imaš za pot.* Ta sprejme z veseljem plačilo ter odide.
Demeter se povrne v kočo, Btopi pred svojo mater in reče: „Mati jaz grem, da izpolnim dano besedo."
„Ti greš, Demeter! Bodi ti usoda mila !"
Potem snamo njegov jopič ter mu pomaga, da se obleče, oprta mu pas in poda handžar in risanico.
On jej poda roko v slovo in mati ga poljubi na čelo.
Demeter odide iz vasi po nasprotni poti, potem jo zavije v daljnem krogu po stezah in čez akalovjo na pot, po kateri je šel zjutraj Risanec in potem Tovta. Na kraju steze nad nabrežnim mestecem, prav tam, kjer je nekoč počival Trdogoj s svojim malim društvom, obstane tudi Demeter. Izbere si ravno nad prepadom zavarovano mesto ter se vleže i, orožjem v roki med skale na prežo.
S tega kraja jo bilo možno pregledati vso pot od Risana do Ubalca po vseh njenih ovinkih. Spodaj je lesketal veličastno mirno v solnčnem svitu morinjski zaliv z mestecem istega imena, nad njim se je
vspenjalo divje razdrto, strmo gorovje. Temno zeleni vrtovi bo obrobljevali svetlo zidovje hiš; živo rudeči oleander jc gorel kakor žrjavica vmes; iz razpoklin skalovja je poganjal rožmarin in aloa. Prijetna vonjava se je diigala iz tega kotla ter napolnjevala ozračje.
Več ur je ležal Demeter tukaj že na preži. Naposled zagleda, kako stopata dva iz risanskega vrta na ubalaško stezo. Njegovo bistro oko ju spozna; bila sta Milan in Tevta.
Stopajoča v breg po kačje vijoči bo stezi ju sedaj pa sedaj zakrijo skalovje; nazadnje dospeta do ride ravno pred prepadom, nad katerim je ležal Demeter.
Ko se približata na streljaj, porino Demeter cev risanico čez rob, pomeri in ustreli.
Demeter vstane, dim se razkadi; napeto zro po svoji žrtvi.
Ta hip pa se pokaže tudi doli bel dim. Demeter bolestno krikne ter se zgrabi za prsi, omahne nazaj in bo zgrudi na kolena. Risanica mu pade iz rok in krepeli v glo-bočino.
proti Hrvatom. Iz vseh mažarskih časopisov doni enoglasno, da mora za Hrvate povoljna rešitev tega vprašanja zelo delovati na ma-iarsko državo, zatorej je tudi vse v proti-hrvatskem taboru.
Mažari vidijo po Hrvatskem že same zarotnike proti njihovej državi; vsak Hrvat, ki brani svojo pravično stvar, je ie protiv-nik mažarske države. Tako je Maiare zaslepila strast, da so prenehali že trezno misliti. Proti takemu ravnanju bi bila potrebna slovanska vzajemnost in od-ločnaobramba slovanskih pra-v i c. Ko bi videli Mažari, Nemci in Lahi nas vse složne in odločne, prenehali bi ste-zati svoje roke za našim posestvom in trezneje bi se obnašali naproti nam. Odločnosti nam je treba in sloge in kmalu bi se obrnilo vse na bolje.	.....
Anglija v škripcih.
Iz južne Afrike dohajajo vedno nova poročila, ki niso nikakor častna za Angleže, ampak jih kažejo v vedno grši luči. Zdi se, da hočejo Angleži z grozovitostjo in neusmiljenostjo nadomestiti to, kar jim manjka na junaštvu, na poštenosti in na bojni vedi. V južni Afriki streljajo vjete burske poveljnike in navadne Bure tepejo s palicami, kadar jih vjamejo. Kitchener je jezen in Be maščuje nad onimi, ki mu padejo v pest, ker ni zmožen, da bi zatrl opravičeni odpor in samobrambo onih, ki se bore za svojo pravico in za svoj domači krov. Že v Egiptu je bil pokazal Kitchener svojo krutost, ko je dal pomoriti derviše, ki so ranjeni ob ležali na bojišču. Ta »krvavi general« dela sramoto Angliji, in ako Buri v svojem obupu začno enako vračati z enakim, je kriv on, ki jih k temu sili.
Vedno poročajo Angleži, koliko Burov so vjeli. A kdo so ti Buri? Med njimi so starčki, žene in otroci. Te zapro po taboriščih in jih puste lakote in revščine umirati. To ni več vojska, ampak to je bandit-stvo, zoper katero se upira človeško čustvo, čez tisoč otrok in čez tisoč žena je že v bedi poginilo lakote, in ako njih očete in može tepo s palicami, morajo v srcih Burov zanetiti s takim ravnanjem sovraštvo in maščevalnost, pred civilizovanim svetom se pa b takim ravnanjem angleško ime blati in sramoti.
Žalostno je, da vse velevlasti to mirno gledajo. Vsaka se boji reči pravično besedo in v imenu civilizacije in krščanskega čustva protestirati proti grozovitosti.
Rimska stolica je v »Syllabu« zavrgla oni nauk, ki se glasi »de non interventu«, in ki uči, da se ne sme nobena država vmešavati v delovanje druge, tudi kadar krivico dela. Po tem zavrženem in krivičnem nauku pa se ravnajo evropske države. Hagska mirovna konferenca je bila le neka prazna zunanjost brez pomena in resnosti. Krivično načelo je ostalo, in vsled njega krvave ubogi Buri.
Vendar se kaže, da tudi Anglija ne bo večno mogla tako kruto nadaljevati svoje
Demeter škrtaje z zobmi zakolne; pobere Be, pa zopet pade. bedaj zbere vse svoje moči. Po vseh štirih se ječaje plazi v stran, kjer je bilo visoko nakopičeno kamenje prav na robu prepada, btokaje se dvigne ob tem kamenju, mrtvaško bled mu je obraz, omahuje, kakor bi bil pijan, in zre doli preko groblja.
Ona dva pa stopata naprej po stezi v breg. Krčevito poprime Demeter svoj hand-žar in poreže vrvi, ki so držale kamenje nad prepadom. Z vso silo in vso težo svojega telesa se vrže na groblje; to se premakne in kamenje zagrmi v prepad.
Tevta zakriči in dvigne roko, kakor bi hotela obvarovati Milana, toda oba podere drveče kamenje in ju pobije. Demeter obleži mrtev gori na stezi.
* »
*
Krvna osveta, oj, kako grozna si ti! Tako je kmalu potem tarnala starka, plaka-joča na grobovih obeh svojih sinov. Ni jej utešila osveta nje prežaljenega srca, ampak grizla jo je vest kakor strupen modras. Zmedlo se jej je v glavi in nekega dne, ko je begala po tisti nesrečni stezi, so jo našli razbito pod istim prepadom, pod katerim sta nesrečno končala Milan in Tevta. _______„^¿ii
pogubne in nečloveške politike. Edini argument, ki vpliva na Anglijo, je argument mošnje. In ta argument se je začel kazati jako občutno. Kredit, ki ga je parlament dovolil za vojsko v Južni Afriki, je že daleč prekoračen. Treba bo zopet novih vsot, torej novih davkov, in kadar pride to v parlamentu v razgovor, se bo angleška bojaželjnost zelo pomanjšala.
Tudi angleška trgovin» zelo peša zaradi te vojske. V zadnjem mesecu j» izvoz padel za dva in pol mil. fun. šterlingov, uvoz pa za tri in pol milijone. Angleški konzoli so padli od 110 na 93>. To je tisti jezik, ki ga razumejo Angleži.
Pa še nekaj dela skrbi John Bullu. V Aziji so prišle angleške koristi v Afghani-stanu v veliko nevarnost. Stari emir afgha-nistanski, ki se je poniževal pred Angleži, je umrl — umrl v najneugodnejšem času za Angleže. Takoj po smrti starega je mladi emir poslal vojščake v Džellabad in v As-mar, da tam proti Angležem zaznamenuje svojo posest. Ruski vojni minister pa je ta koj prišel na mejo afghanistansko. Kaže se torej, da imata Rusija in Afghanistan v mislih, kako bi se Angležev iznebila. Med tem ko maže Kitchener angleški ščit v Južni Afriki z nedolžno krvjo, se torej pripravljajo v Aziji, da bi vrgli Angleže ven.. Pojasnili bomo svojim čitateljem politično stanje v Afghanistanu z zemljevidom, ki ga objavimo te dni.
Ce gresta Rusija in Afghanistan po tej poti dalje, katero sta začela zdaj,, potem Angleži lahko v Afriki — prekličejo svojo pro-klamacijo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. oktobra.
Kaiser naslednik JPradejev?
Včerajšnji zadnji dan parlamentarnih počitnic je veljal v prvi vrsti podpredsedniškemu vprašanju. Dosedanji prvi podpredsednik Prade je grofu Vettru oficijelno naznanil, da odlaga čast, sodi se pa, da se bo dal preprositi, da tako dolgo vstraja na svojem mestu, dokler mu ni izvoljen naslednik. Za popolnitev tega mesta je proglašenih sedaj že cela vrsta kandidatov. Mladočehi kandidirajo drugega podpredsednika Zaceka, kršč. socijalci posl. Pattaija, nemška ljudska stranka je dosedaj protežirala posl. Baern-reitherja. Včeraj se je pa pojavil nenadno nov kandidat v osebi posl. Kaiserja. Za tega moža se bodo, kakor se kaže, ogrevali vsi levičarski parlamentarni krogi razun kršč. socijalcev in morda vsenemcev, ki se bodo maščevali nad ostalimi nemškimi strankami radi preziranja. Posl. Kaiser je bil torej včeraj od nemške strani oficijelno proglašen za Pradejevega naslednika. Brez boja bo pa volitev prvega podpredsednika nikakor ne izvrši, ker bodo Mladočehi in z njimi vred tudi razne druge desniške stranke vztrajale na izvolitvi dr, Zaceka.
Volitev v češkem veleposestvu se je vršila v sredo dopoldne mirno in brez vsakega šuma. V fidejkomisaričnem veleposestvu, ki šteje 46 volivcev, so bili izvoljeni sami konservativni kandidatje z le 20 glasovi. Volivni komisiji je predsedoval knez Schwarzenberg. Izvoljeni so v tej skupini: grofi Buquoy, Chotek, Clam-Martinič, Ciernin, Harrach, Mensdorf, Paar, Schönborn, Sternberg, Sylva-Tarouca, Franc Thun, Jaroslav Thun in Wolkenstein, ter baron Dobrczensky, knez Lobkovic in princ Schwarzenberg. — Nefidejkomisariška skupina šteje 396 voliv-nih upravičencev. V tej skupini se je, kot znano, sklenil kompromis mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki. Oddanih je bilo le 174 glasovnic in še te je oddalo osebno le 89 veleposestnikov, ki so imeli 85 pooblastil. Mnogo veleposestnikov, posebno češkonarodnih, se radi sklenjenega kompromisa ni hotelo udeležiti volitve. Deželnotborske volitve v Dalmaciji.
Sedaj so razpisane tudi volitve za dalmatinski deželni zbor. Za kmečke občine se vrše dne 10., za mestno skupino in trgovinske zbornice 12. in za skupino najvišjih ob-dačencev pa 21. decembra. Boj bo tudi to pot zelo hud, ker bodo poleg nasprotstva mej Hrvati samimi nastopali tudi Srbi in Italijani, vendar je pričakovati, da se razmerje v deželni hiši ne premeni.
Konservativni strankarski shod se vrši dne 28. oktobra v Sterzingu na Tirolskem. Na dnevnem redu so te-Ie važne točke: Načeia in nameni katoliško konservativne stranke, njeno dosedanje delovanje, strankarska organizacija, katoliško časopisje, katoliško-konservativna stranka in deielno-zborske volitve. Vabila za ta velepomembni shod se ravnokar jeli razpošiljati. Želeti je,'.da bi se s tem shodom pričelo v stranki zopet potrebno življenje, da bi dovedlo deželi toliko zaželeno edinost in navdušilo tudi ostale konservativne stranke, da se prično gibati po vzgledu neumorno delavnih nasprotnikov.
Soglasno izvoljen predsednik bode baje prihodnji predsednik ogerskega drž. zbora grof Albert Apponyi. Danes se poroča iz Budimpešte, da je ta kandidatura tudi pri opoziciji dobila simpatije in da bode za groia Alberta Apponyja pri volitvi predsednika v ogerski zbornici glasovala tudi opozicija.
V nadevi zavoda sv. Jeronima
se pripravlja za bližnje zasedanje italijanske poslanske zbornice velik vihar. Dosedaj je došlo v zadevi pri zborniškem predsedstvu že 14 interpelacij in vprašanj, mej temi one poslancev Guerci, Riccio, Barzilai, Gattorno, Soccii, De Cesare, Gianturoo in Gallo. Naj-dalje mej temi sega menda interpelacija posl. Riccija, ki poživlja vlado, naj zatre vse tuje protektorate v Italiji. V vseh pa se očita ministerstvu, da o zadevi sv. Jeronim skega zavoda ni storilo svojo dolžnosti ter ni dovolj varovalo italijanske suverenitete. Ti očitki seveda niso opravičeni, ker je znani Alačevič sam izjavil, da jim je italijanska vlada dala incijativo za znane nasilne napade na tuje posestvo. Vsekako utegne biti razprava v zborniei zelo zanimiva.
Francoske finance provzročajo francoskemu kabinetu zelo velike preglavice. 91 milijonov frankov deficita v proračunu za prihodnje leto ni karsibodi. Razdeli se takole: na davku od dedščin proračunava vlada za 6 8 milj. manjši dohodek, pri sladkorju za 20, pri alkoholu za 50, v algirskem proračunu pa 14 milijonov. Budgetna komisija je našla sicer 44 milijonov pokritja, toda preostaja še vedno lepa svotica 51 milijonov. V pokritje se predlaga povišanje železniškega transportnega davka za 4 milj., povišanje carine za 20 milj., poleg tega je komisija 20 milijonov »prihranila« s črtanjem raznih postavk, mej temi posebno postavka za zastopstvo v Vatikanu. V nadaljnje pokritje predlaga poročevalec komisije povišanje davka na petrolej, toda v komisiji je prodrl predlog socijalista Sembata, da naj se petro-lejska rafinerija proglasi za državni monopol. Izvolil se je poseben pododsek, ki naj proučuje to vprašanje. Toda vsa predlagana povišanja ne bodo zadostovala za pokritje tolikega deficita, in pričakovati je v zbornici precej burnih nastopov.
Splošne rudarske stavke na Francoskem ne bo. O tem se je glasovalo minulo nedeljo po vsej Franciji. Pravico do glasovanja je imel vsak rudar, ki je dopolnil 18. leto. Toda vspeh glasovanja je bil tak, da o kaki splošni stavki sedaj še ni govora. Od 160.000 rudarjev ima nad 127.000 v tem vprašanju glasovavno pravico. Glasovanja se je pa udeležilo le 50.000 rudarjev in od teh jih je glasovalo 40 000 za splošno stavko. Nad dve tretjini rudarjev potemtakem ni za glavno stavko, ker so se prepričali, da bi jim v sedanjih razmerah več škodila nego koristila.
Ix Južne Afrike.
„Times" javlja iz Dundee: Mnogim Bu-rom se je posrečilo uiti proti severu in zahodu preko Wackerstroom Pietretief. Poročnika Lotterjevega oddelka Wolfhardta so Angleži ustrelili. Botha se z 2000 Buri giblje v južno vzhodnem Transvaalu, ki se raztega mej Natalom in Swasi deželo proti obrežju. Angleži ga skušajo obkoliti in če ga dobe, tedaj je Botha s tem, da je šel na mejo Natala, pal v angleško past. Bothova glavna moč stoji baje sedaj ob Pongola reki. 50 kilometrov od tod je v Pietretief prišla angleška posadka.
Ilamno.
Vsestranski Angleži. V Centralni Ameriki so nemiri. Angleži bodo jutri
tja odposlali svojo vojno ladijo »Alert«. Imponirali Angleži tudi Američanom ne bodo. — Na Srbskem je nastal občuten razpor mej radikalnimi poslanci. Ako se ne doseže kompromisa, bode morala vlada de-misijonirati. — Na Kubi bodo volili predsednika in kongres 24. februvarja 1. 1902. — N e v e r o j e t n o vest javlja turinski list »La btampa« iz Petrograda. List trdi, da bode pri sestanku ruskega carja z laškim kraljem v Spala navzočen tudi naš cesar. — Mej vojaštvom in ljudstvom je prišlo v nekaterih ruskih mestih do krvavih izgredov. Posebno hudi boji so bili v okraju Saratow. Minister notranjih zadev je odpotoval v Spalo k carju, da mu o nemirih osebno poroča. Kralj belgijski obišče ameriške združene države. To je prvi slučaj, da obišče evropski vladar severoameriško republiko. — Mladoturki so se obrnili do francoskega ministra zu-najnih zadev ter ga v spomenici opozorili, da je sedaj pripraven trenotek zahtevati od porte reform. — Li Hung Cang zopet posreduje. Iz Pekioa se poroča: Li Hung Cang je tekoči teden dvakrat obiskal ruskega poslanika. Kitajski uradniki pravijo, da je Li Hung Capg prosil ruskega poslanika, naj Rusija Mandžurijo zopet odstopi Kitajski. Ruski poslanik je dejal, naj Kitajska v ta namen odpošlje posebnega poslanika v Petrograd. Li Hung Cang je tako zloben, da bo to nalogo poveril svojemu najhujšemu sovražniku Cang Ci Tungu. — Kitajski cesarski dvor je prišel 11. t. m. v Tung \vang fu, kjer bode nekaj dni ostal. Slaba pota baje ovirajo nadalnje potovanje.— V zadevi zavoda bv. Jeronima so branitelji »Dalmatincev« sklenili zahtevati od vlade obelodanjenje laško avstrijske konvencije. — Na Malti se agitacija proti Angleški silno širi. — Z novo ustavo namerava grški kralj razveseliti Grško. Tudi dve zbornici dobi grška in kraljev upliv na notrinje zadeve, do katerih sedaj nima posebnega upliva, se razširi.
Književnost in umetnost.
„Slovenski učitelj" prinaša v svoji 20. številki naslednjo vsebino: Več luči! — Srce. (Psihologiška štud.) X čednosti in srce. Kaj ovira razvoj javnega pouka in vzgojno delovanje učiteljevo ? (Konferenčno poročilo. Spisala T. S. Konec) — Dopisi. — Šolske vesti. — Drobtine.
„Roza letodvor8ka", izmed krasnih. Krištofa Smida povostij za mladino jedna najlepših in naipodučnejših, je izšla v novem natisu ter s popravljenim besedilom.. Dobiva se v prodajalnici »Kat. tiskovnega društva« (H. Ničman) in drugej broširana po 60 h in kartonirana po 80 h. Ta knjiga je 1Q' zvezek dobro znane Krajčeve zbirke Krištof Smi-dovih Bpisov.
Dopisi.
Iz Idrije 16. oktobra. (Kaj se zdi liberalcem vse zanimivo!) „SI. Narod" prinaša zadnjo soboto kot pikant-nost, da se je dr. Šusteršiču po shodu pred volitvami v znani klerikalni gostilni predstavil tudi pošten slovenski kmet — K. ter g. poslanca hotel nekoliko smešiti. Da se bodo liberalci s tem hvalili, ne bi mislili. Oni „pošteni slov. kmet — K." ni nihče drugi, nego posestnik mlina in žage v Idriji Josip Kogovšck. Zadnje deželnozborskc volitve so pokazale, da liberalci pristnih kmetov nimajo, zato si pomagajo v „SI. Nar." pa s tem, da postavljajo figurante za poštene slov. kmete, figurante, ki se žive od kna-povskih štul.
Ta pošteni slovenski kmet uživa pri svojih lastnih prijateljih tako spoštovanje, da se je tam meseca marca v „SI. Narodu" pritožil, ker mu je neki somišljenik, stoječ na mostu pri sv. Janezu, nekaj tacega prizadel, kar se v olikani družbi niti povedati ne more. Sicer pa je bil Kogovšek tudi dne 15. sept. prav pošteno pogorel. Dr. Suster-šiča so bili opozorili že preje, da hoče pijani Kogovšek po sili priti v sobico, kjer je bila naša družba zbrana — pa brez onega, ki je na katol. shodu priporočal „življenje svetnikov." Kogovšek je naposled prišel, a se zanj nihče ni zmenil, niti pogledal ga ni nobeden. Usiljevati se je pričel na to dr. Šusteršiču, kateri je kot olikancc tudi vedel kratek odgovor. Možiček je poparjen odšel, pa zopet prišel, spet sameval, zabaval se
edino s tem, da je gledal, kaj neki pri sosednji mizi g. dekan piše. Mislil je, da je on tisti tečaj, okoli katerega se suče vsa Idrija.
Pristopil je torej k g. dekanu in mil* prosil: „Pa ne od mene pisat." Ko je zvedel, da ni vredno, o njem govoriti, šel je pobit, ker ni dosegel, kar bi bil rad. Nadejal se je, da najde tako družbo, kakoršna se shaja v naši »Narodni kavarni" v obč. hiši. Ako pride tje kak neljub gost, ga kar spravijo iz nje. Pri tem jim ni nič mar, ako tudi silo rabijo.
To je doletelo pretekli teden dva brata Brumen. Po botrinah sta šla v kavarno Kavčič, kjer je bil župan Lapajne, slavni „pošteni slov. kmet" Kogovšek in še nekaj takih bratcev. Ko vstopita imenovana moža v kavarno, nastal je ogenj v strehi. „Pošteni slov. kmet" zmerja došleca s pobalini, svinjami, žlindro, naposled vrže taco, na kateri sta imela Brumna že plačano svojo pijačo, na tla.
Končno pa z nogo bacne L. Brumna, njegovega brata J. Brumna pa trikrat po glavi udari. Oba sta bila poškodovana. Vsa liberalna družba, na čelu župan in »pošteni slov. kmet" Kogovškek, je kričala: „Ven, ven!"
Moža sta ostala ves čas mirna, nazadnje pa sta se morala sili umakniti, ko sta dobro spoznala omiko „poštenih slovenskih kmetov" a Ik Kogovšek in županov a la Lapajne. „Koliko to košta", bo že sedaj zvedel »pošteni slov. kmet."
Deželni šolski svet in c. kr. rudniško direkcijo opozarjamo pa pri tej priliki, da je v istem poslopju kakor ta kavarna, tudi III. deški razred c. kr. rudniške šole, kateri se je moral umakniti I. realičnemu razredu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. oktobra.
»Rahla dotika« liberalcev z vse nemci? V liberalnih krogih se govori, da bo vsenemec Schalk napadel v zbornici poslanca Vencajza. G. Plantan je v Novem mestu tajil vsako zvezo z vsenemci v alčri prvega maja. Tem bolj čudno so nam zdi, da ljubljanski liberalci to tako dobro naprej vedo. Proroškega duha nimajo, to smo že večkrat spoznali, morda pa obstoji vendar kaka »rahla dotika« med ljubljanskimi liberalci in vsenemci ? Bomo videli!
Velik koncert v »Katol. Domu«. Prihodnjo nedeljo priredi meščanska godba velik koncert v dvorani „Katoliškega Doma". Za ta koncert izbrane bodo najboljše točke iz godbinega repertoirja. Godba hoče s tem koncertom pokazati, da se je povspela že do velikega umetniškega stališča. Začetek koncerta bode ob Vi 8. uri zvečer, vstopnina pa bode 25 krajcarjev. Ker bo umetniški užitek pri tem koncertu res izboren, opozarjamo že danes na koncert in priporočamo riajobilnejši obisk, vsaj je meščanska godba, kakoršna je sedaj, vredna splošne podpore.
Predavanje v Katoliškem domu. Sinoči je govoril gospod dr. Krek o tem, kako se je krščanstvo vedno borilo za svobodo. Rimske sužnje je osvobodilo krščanstvo, rimsko državo je krščanska vera rešila despotizma, vsled katerega so podložniki cesarje morali častiti po božje. Suženjstvo novejših časov pa izvira iz naukov, ki so nasprotni katoliški veri ter izhajajo iz Iuteran-stva. In tudi proti novodobnemu suženjstvu se katoliška cerkev odločno bori. — Dvorana je bila prenapolnjena poslušalstva. — Prihodnjo sredo dne 23. oktobra bo govoril gospod Godeo »o vzrokih, zakaj si angleška pohlepnost želiJužne Afrike«.
501etnica učitelj evanja g. ravnatelja Fr. Raktelja so je včeraj proslavila zelo slovesno. Velezaslužnemu možu je ob Vi 8. uri zvečer okolu 200 učencev napravilo bakljado z lampijoni, posebni v ta namen sestavljeni pevski zbor pa mu je pod vodstvom gospoda ravnatelja Gerbiča priredil serenado. Po serenadi se je nad sto čeetilcev slavljenčevih zbralo v areni Narodnega doma pri skupni večerji. Predsednik »Ljubljanskega učiteljskega društva« gospod Gabršek je slavil zasluge g. Rakteljeve, gdč. Skaberne pa jo s primornim nagovorom slavljencu izročila lep šopek, na
kar se je pokazala živa podoba: «lika slav-Ijenčeva, obdana od raznih stanov. V lepem govoru je ulavljencu nazdravil okrajni šolski nadzornik gospod ravnatelj Leveč. Gospod katehet Smrekarje nazdravil slav-ljencu kot vzgojitelju, ki se je vedno ravnal po geslu »Vse za vero, dom, cesarja!« Govornik je kazal na versko prepričanje slav-Ijenčevo in je apeliral na učiteljstvo, naj deluje po katoliških načelih. Sodni tajnik gospod K a v č n i k je nazdravil slavljencu v imenu njegovih bivših učencev. Govorila je še dolga vrsta govornikov, a vsi so združevali v želji, da naj moža tolikega dela in zaslug Bog še dolgo časa poiivi. Pri večeru je svirala meščanska godba, gospod Vrabl pa je zapel s finim čutom nekaj pesmij. — Došlo je slavljencu tudi mnogo pismenih in brzojavnih čestitk.
Delavsko tajništvo posluje v Ljubljani odslej tudi vsak večer izvzemši nedelje od 6. do pol 8. ure v prostorih »Slovenske krščanskosocijalne zveze« v »Katoliškem Domu«, pritličje.
Zavarovanje delavcev za starost in onemoglost Po včerajšnjem predavanju v »Kat. Domu«, katerega se ie udeležilo nad 300 oseb, se je soglasno sprejela izjava, da se »Slov. kršč. boc. zveza« pridruži ostalemu avstrijskemu kršč. soc. delavstvu v gibanju za dosego zavarovanja delavstva za starost in onemoglost. Poročevalec je bil tovariš Gostinčar.
Na delo istrski rodoljubi! Pod tem naslovom objavlja »Naša Sloga« na uvodnem mestu : Iz gotovega vira doznajemo, da bo politične oblasti širom vse Istre dobile nalog, da store potrebne priprave za predatoječe volitvev d e i e 1 n i z b o r i s t r s k i. C. kr. namest-ništvo je že razposlalo podrejenim okrajnim glavarstvom napotke, kako se jim je ravnati ob teh volitvah. Po takem bi bilo soditi, da se nam je nadejati, da še tekom tega meseca izvemo za dneve volitev, ki se utegnejo izvršiti ali novembra ali začetkom decembra. Naše rodoljube po pojedinih okrajib, mestih in občinah opozarjamo tem potom, da čim prej zasnujejo volivne odbore, kjer niso še storili tega. Naši nasprotniki so že davno na delu. Oni ne mirujejo, oni imajo sredstev, ljudi in oblaBti, ki jim bodo pomagale. Mi smo goloroki, mi nimamo dru-zega, nego svoje volivne pravo, katerega se moramo poslužiti vsi. Nasprotniki naši groze že davno, da upotrebijo vsa mogoča sredstva, da nam bodo nagajali tudi tam, kjer nimajo nade do vspeha. Bodimo torej previdni ! Nikdo naj se ne zanaša na druzega ! Vsakdo naj stori svojo rodoljubno dolžnost! Ne smemo so plašiti nikakih žrtev. Naša narodna stvar, naš narodni obstanek, naša bodočnost, zahtevajo od vsakogar med nami, da je na svojem mestu. Borbe se ne smemo plašiti, ker v borbi je rešitev! Na delo torej, rodoljubi, da nas volitve ne najdejo nepripravljene !
Iz državnega proračuna. Državni proračun za 1. 1902 izkazuje državnega doneska za zgradbo lesenega mostu čez D r a v o m e j M a r e n b e r g o m inVu-h r e d o m 10.000 kron, za preložitev g o -riške državne ces te pri Trbi žu 27.000 kron, za regulacijo Dravo na Koroškem 140000 kron, za regulacijo Save na Kranjskem 152.090 kron, dalje za zidanje telovadnice pri mariborskem učiteljišču 24.000 kron, za napravo t o b a č skladišča v Celovcu 50.000 kron in z a n o t ranj o o pra v o o kro žneg a sodišča v Mariboru 140.000 kron. Ves proračun za 1. 1902 izkazuje dohodkov 1 685,966.357 kron, izdatkov 1.685,117.944 kron, torej prebitka 848.413 kron.
Ljudska knjižnica se snuje v Šmi-helu pri Novem mestu. Ustanovni shod vršil se bode v nedeljo dne 20. t. m. ob 4. uri popoludne v poslopju deške ljudske šole. Vabljeni so vsi, ki imajo zanimanje za take naprave.
Iz Novega mesta nam poročajo: Posvečen j e novega velikega altarja v kapiteljski cerkvi vršilo sc bode slovesno v nedeljo dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj Raz-ven tlaka, ki se vloži prihodno pomlad, jc v prezbiteriju delo prenavljanja popolnoma dogotovljcno in reči smemo, na vse strani srečno dogotovljcno. To je sodba veščakov,
ki so si ogledali prezbiterij. — Truplo sv. Feliksa, kateremu čč. šolske sestre v Smihelu ravnokar oskrbljujejo novo oblačilo in okrasje, prepeljalo se bode dne 24. t. m. po 5. uri popoludne s primerno slovesnostjo nazaj in položilo pod novi veliki altar na svoj stari prostor.
Laški poslanci v avstrijskem državnem zboru. „Piccolo" povdarja potrebo, da laški poslanci ostanejo v opoziciji, ker se sistem vlade proti Lahom ni spremenil. Prav radovedni smo, kaj bi želeli laski poslanci od vlade, da bi jo podpirali. Zadovoljni bi bili morda, da se vsaj Trst z okolico priklopi Italiji.
Za poitne uradnike. Graški listi poročajo: Pri novemberskem avanzementu bode imenovanih 50 poštnih uradnikov poštnimi nadoficijali in 200 poštnimi oficijali.
Razstava krompirja. Kmetijska šola na Grmu priredi v nedeljo dnč 10. nov. 1.1. v dvorani g. Windischerjeve gostilne v Kandiji razstavo raznih vrst krompirja. Na to razstavo pošljejo lahko tudi drugi gospodarji svoje pridelke, in sicer od vsake vrste najmanj eno kilo. Dotični krompir naj se pošlje na vodstvo kmetijske šole na Grmu vsaj do sobote 9. novembra 1.1. Šola na Grmu bo razstavila 24 vrst krompirja in priredila pri tej priliki od 9. do 10. ure poduk o vrednosti novih vrst krompirja, zlasti kar se tiče rodovitosti in trdnosti proti boleznim. Takisto bo sprejemala naročila na semenski krompir.
Poslanec Žičkar mej svojimi volivci. Katoliško politično izobraževalno društvo v Šmarjah pri Jelšah je preteklo nedeljo priredilo shod, na katerem je poročal volivcem drž. poslanec g. Z i č k a r. Iz vsega okraja so prišli odposlanci. Bilo je navzočih nad 300 uplivnih mož volivcev. Poslanec je kaj karakteristično pojasnil položaj, češ, da je pod Korberjevo vlado mogoče upali pomoči v narodno gospodarskih zadevah, v narodnih zadevah pa ni mogoče doseči niti kakega slovensko-nemškega poštnega pečatnika. Poslanec je mej odobravanjem govoril tudi o abstinenčni politiki štajarskih deželnih poslancev. Poslanec je povdarjal, da je Slovencem potreba sloge, a sloga mej Slovenci je le mogoča, ako se spoštuje katoliška vera in so je ne izpodkopava. shod je odločno protestiral, da bi se znani Stallnerjev predlog predložil najvišjemu potrjenju. ohod je zahteval slovensko vinarsko šolo za Spodnjo Štajarsko ter je priporočil v podporo družbi s v. Cirila in Metoda ter »Našo stražo«. Shod je pozval poslanca, naj deluje proti uvozu laških vin ter je izrazil poslancu popolno zaupanje.
Značilna sodnijska obravnava se je te dni vršila v Mariboru. Pred sodiščem sta stala požigalca Janez Tifer in J. Jurko. Obravnava se je ves čas vršila samo slovenski, kot zapisnikar je pa pri obravnavi posloval avskultant dr. Valentin, ki slovenščine ni zmožen, Res značilno !
Iz Maribora Najnovejši mariborski častni občan je postal bivši posl. Jernej vit. Carneri, ki je dopolnil 80 leto.
Dijaka ustrelil. Poročali smo, da je bil 14. t. m. v bližini ¡središča ustreljen vseučiliščnik Feliks Stampfl, nečak g. dr. Špešiča. Ustrelil ga je lovec Jož. Petek, oče devetih otrok, kakor je trdil, po neprevidnosti. Petek je bil vsled tega 15. t. m. pred mariborskim okr. sodiščem obsojen na dva meseca strogega zapora, poostrenega z jednim postom vsak teden.
Umrla jo v Kozjem davkarjeva hčerka gdč. Antonija Grejan v 22 letu svoje dobe.
Ljubljanske novice Umrl je g. Henrik Brichta, c. kr. evidenčni nad-inspektor pri tukajšnji finančni direkciji v 57. letu svojo Btarosti. — Nova pridobitev v plinovi razsvetljavi se lahko opaža vsak večer na novi veliki svetilki na Krisperjevi hiši ob Mestnem trgu. Svetilka sveti z močjo 500 sveč in znaša strošek razsvetljave na uro 148 h. — Pasje žrtve so vsled elektriške železnice vedno množe. Včeraj popoludne je elektriška železnica zopet povozila jednega psa ki je bil last nadsprevodnika Fr. Pražena. — L rešilnim vozom. Truga za pesek je padla na noge Oletni Frančiški Ocvirk, stanujoči na Poljanski cesti št. 6, ter ji zlomila
desno nogo. Deklico so prepeljali v bolnico z rešilnim vozom. — Tatico mesa so prijeli včeraj v Šolskem drevoredu, ko je ukradla kos meBa mesarju Janezu Zajcu. Pri tatici, ki je delavčeva žena Terezija B. iz Gornjega Kašlja, bo našli več kosov mesa, ki so baje tudi ukradeni.
f Jakob Aleiovec. Danes okolu pol 3. ure popoludne je umrl v tukajšnji deželni bolnici po dolgem trpljenju gospod Jakob Alešovec, Blovenski pisatelj in časnikar v 58 letu svoje dobe. — Nepozabne zaBluge si je pridobil z izdajanjem humorističnega lista »Brenclja«. Bil je svoj čas najdelavnejši slovenski časnikar. Mnogo je delal pri »Novicah« in tudi pri »Slovencu«, v čegar uredništvu je bil nekaj časa. Njegove igre so svoj čas vedno napolnjevale slovensko gledališče. Mnogo je pretrpel radi narodne stvari po ječah, ki so mu oslabile oči. Naj v miru počival
Zglaševanje žrebcev. Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februv. 1885 (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebce najpozneje do 10. decembra 1901 pri političnem okrajnem glavarstvu, v čegar okoliši se nahaja staja-lišče žrebčevo. Dovoljeno je zglasilo izvršiti pismeno ali ustno; ob jednem pak je naznaniti ime in priimek, potem stanovišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kdaj bode izboma komisija zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, da bb ob svojem času na znanje.
Koroški Slovenec daruje v Rimu novo mašo. Poroča se nam: Na vseh Svetih dan daruje v R i m u novo mašo č. g. Janko A r n e j c, gojenec tamošnjega zavoda »Collegium Germanieum«, v katerem prebiva od 1. 1897. Novomašnik jo doma v Ledenicah, župnija Pečnice blizu Rožeka na Koroškem. Stariši njegovi še žive. Gospodu novomašniku naše najiskrenejše čestitke!
Poroka. Danes, dnč 17. okt. so je v Celovcu poročil g. Jos. Jereb, nadpo-ročnik tamošnjega brambovskega polka, doma iz Idrije, z gdč. Avg. Schneevveie, hčerjo ravnatelja pri pomožnih uradih deželne vlade v Celovcu.
Umrl je v Libeličah na Koroškem dno 10. oktobra po dolgom hudem bolehanju č. g. župnik Vojteh Krejči iz Gorij, star 35 let. Pokojnik se je porodil dnč 22. aprila 186C v Novomsedlu na Češkem, v mašnika je bil posvečen dne 10. maja 1890. ¿adnja leta je hudo bolehal na pljučih. Prebival jo zadnji čas pri svojem bratu Martinu, župniku v Libeličah. N. p. v m.!
Iz Celovca so nam piše: Vprašanje, seli blagoslovi novo mestno pokopališče pod Trdnjo vasjo, ali no, še vodno hudo razburja duhove. V pondeljek jo bil zopet zelo dobro obiskan shod, katerega so v tej zadevi sklicali nemški nacijonalci. V njih imenu je govoril glavno bosedo prejšnji češki »patrijot«, profesor Krsk. Ugovarjal je krepko urednik »Kiirntn. Ztg e«, g. K. Walcher. Sprejela Be je resolucija zoper cerkveno blagoslovljenje!
Samomorilka. Na savskem obrežju v bližini kraja Sava so dobili mrtvo žensko truplo posestnikove hčere F. K. z Dolenjskega. Dekle je že pred mesecem dnij odšlo od doma.
Napad na žensko. V Boh. Bistrici je delavec Franc Oblak z nožem napal po-scstnico Marijo Ravnik in jo težko ranil.
Stoletnica bana Jelačiča Včeraj je bilo sto let, odkar so je v Petrovardinu na-rodil slavni hrvatski ban JoBip Jelačič. Hrvatsko časopisje slavi včeraj stoletnico s slavnostnimi članki.
Novo laško društvo v Trstu. Jutri so bodo konstituiralo v Trstu novo politično društvo »Associacionc Patria« namesto „Aeso-ciacione Progressista". Društvo bode združevalo vbo elemente demokratično stranke. *
• *
Klubna hiša za državne poslance.
Pri prihodnjem sestanku načelnikov parlamentarnih klubov bode predsednik grof Vettcr spravil v razgovor, naj sc radi nc-
dostajanja prostorov v parlamentu, nakupi palačo Kuffner, ki stoji za poslopjem državne zbornice, in naj se ondi uvede klubne prostore za poslance. Ondi naj bi bila čitalnica, pisalna soba, igralna soba in kopelj ter restavracija. Z parlamentom bi vezal klubno hišo tri metre širok tunel.
O zaroki nadvojvodinje Elizabete je pričetkom današnje seje obvestil predsednik državni zbor.
Spomenik Račkemu. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu poverila je mlademu hrvatskemu umetniku Rudolfu Valdeou, da izvrfii nagrobni sporne nik za njenega bivšega predsednika dr. Fr. Račkega v arkadi na mirogojskem pokopališču.
Laika prinoesinja Jolanda. Mala laška princezinja Jolanda je že v zibelki te dni storila prvo dobroto. Stara častniška vdova je napisala prošnjo na »prinoezinjo Jolanda« in prosila jo, naj se ji poviša pen-zija. Prošnjo je dobil v roke kralj, katero je pokazal kraljici in jo potem oddal komor-niku, rekoč: »Neaite prošnjo princezinji in obvestite jo o vsebini.« Kraljica je začudena gledala kralja, komor nik pa je odšel k zibelki princezinje in ji z resnim obrazom prebral prošnjo, potem pa se je zopet povrnil h kralju in kraljici. »Kaj je dejala princezinja?« vprašal je kralj. »Nič,« odgovori komornik. »Molk pomeni pritrditev,« zasmehnil se je kralj, »vdovi naj se poviša pokojnina.«
Nemiri na Španskem. Povodom zadajih nemirov v Sevilli so opleniii tudi več pekarn in dva trga. Kamenje so metali na mnoge delavnice, na samostan sv. Duha in vseučilišče, o čemer so bili ranjeni dva dijaka in en cerkovnik. Mesto je zasedeno po vojaštvu. Iz Cardova je odšlo vojaštvo v ojačenje ondotne garnizije.
Društva.
(Društvozdravnikovna Kranjskem.) Dne 19. oktobra ob '/»6. uri popo-ludne vrši se v deželni bolnici redna mesečna seja. Dnevni red: 1. Poročila pred-sedništva. 2. Demonstracije. 3. slučajnosti.
(»Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožefa vTriiču«) priredi v nedeljo, dne 20. vinotoka t. 1. v prostorih gosp. Fran Perkota, po domače (pri Jožku) predstavo s sledečim vsporedom: I. Petje: 1. »Slovan«. 2. »Planinska«. 3. »Slovenec in Hrvat«. II. »Zamujeni vlak«, šalo-igra v treh dejanjih. — Začetek točno ob osmi uri zvečer.
Darovi.
Zatrapiški m i s i j o n M ari a n -bili v Južni Afriki je podarilo po gdč. Heleni Zupan pet dobrotnikov 10 K in po gdč. Mariji Velkavrh osem dobrotnikov 10 kron.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Družba na Raki 1 K 20 h.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 17. oktobra. Slovanski cen-trum je imel danes sejo in se je konstituiral. Predsednikom kluba je izvoljen dr. Šusteršič. V parlamentarno komisijo so izvoljeni Barwinski, dr. Gregorčič, dr. Hruban, Zičkar, P i h ulja k. Za prvega podpredsednika parlamentarne komisije je klub izvolil Barwinskega, za druzega podpred-nika pa dr. Gregorčiča. Klub je naročil, naj se njegovi zastopniki pri sestanku načelnikov strank potegujejo za to, da pride poročilo o kmetiških stanovskih zadrugah na dnevni red še pred proračunom. Klub je sklenil, vstopiti za izvolitev dr. Z a če k a prvim podpredsednikom zbornice. Na to je prišel v razgovor izraz sožalja vsled Kaizlove smrti, na kar se je razpravljalo o politični situaciji. Splošno mnenje je bilo,
naj ohrani klub prosto roko napram vladi in strankam in naj počaka razvoja 8tvarij. — Jutri ima klub zopet sejo.
" Dnnaj, 17. okt. (C. B.) Pričetkom današnje seje poslanske zbornice se je predsednik grof Vet ter spominjal najprej veselega dogodka v cesarski hiši, zaroke nadvojvodinje Elizabete Marije (zbornica se dvigne raz sedežev) in si izprosi dovoljenja, da sme cesarju izraziti čestitke zbornice. — Dalje se je predsednik spominjal umrlih posl. W e i g 1 a in dr. K a i z 1 a in naznanil, da se je posl. P rade odpovedal pod-predsedništvu. Nova volitev se vrši v eni prihodnjih sej. Nato so storili obljubo novoizvoljeni poslanci Gastei-g e r, P e t e 1 e n o in F1 o n d o r. Po prebranju došlih vlog je finančni minister predložil proračun za ). 1902 ter podal daljši ekspozej. Poleg raznih zakonskih osnov lokalne narave se nahaja tudi danes vloženi predlog poslanca Kaftana glede zboljšanja bednega položaja avstrijske strojne industrije.
Govor ministerskega predsednika.
Dnnaj, 17. okt. Korber: Vlada je tega mnenja, da se ne sme pridružiti nobeni izmed sedanjih polit, strank, dokler so narodna vprašanja v ospredju, če bi se vlada odločila, da stopi na stran katere izmed političnih strank, bi druge odbila; in če bi delala še tako odločno zato, da je proti vsem pravična, bi se vendar ne mogla izne-biti suma, da je pristranska. V Avstriji so pač mogoče narodne stranke, ni pa mogoča narodna vlada. Narodni enthu-siazem lahko zaničuje tako stališče, a vlada se mora postaviti nanje. če bo prišlo do miru med narodnimi političnimi strankami, bo vsaka avstrijska vlada v tako izpremenjenih razmerah rada delovala ž njimi. Ko bo vlada sklepala gospodarsko nagodbo z Oger-sko in trgovske pogodbe z drugimi državami, se bo pred vsem ozirala na skupne koristi cele monarhije. Med raznimi predlogami je omenil posebno reformo tiskovnega zakona. V vprašanju nemškega avtonomnega carinskega tarifa bo vlada zastopala z vso energijo v korist Avstrije. K sklepu je pozival vse stranke, naj pomagajo, !da se držav, proračun v pravem Času reši.
Dunaj, 17. oktobra. Podpredsednik se voli jutri.
Dnnaj, 17. oktobra. Poslanec Erler je vložil zakonski predlog v imenu nemške ljudske stranke zoper naselitev francoskih kongregacij v Avstriji.
Dnnaj, 17. okt. „Ostdeutsche Rundschau" izjavlja, da se morajo vsenemci upreti kandidaturi Kaiserjevi za 1. podpredsednika, ker on ne zasluži zaupanja.
Dunaj. 17. okt. Orožništvo dobi čelade iz plutovine.
Dunaj, 17. oktobra. (0. B.) Finančni minister Bohm-Bawerk je predložil danes proračun za leto 1902, ki izkazuje 1.685,117.944 K skupnih izdatkov, ali za 43,954.600 K več kot letošnji, in 1.685.966.357 K skupnega pokritja, za 43,968.772 K več nego letošnji, čisti carinski dohodek še pi-o-računava za 12,«502.5u0 K manji nego letošnji. Večji stroški se proračnnavajo posebno pri oddelku za notranje mini-sterstvo: zvišane dotacije za ceste,
vodne zgradbe, posebno na češkem, Tirolskem in v Galioiji; dalje za domobransko ministerstvo vsled pomno-žitve stalnega moštva pri avstrijski deželni brambi; pri proračunu naučnega ministerstva za razne visoke šole in šolske zgradbe v Inomostu, Pragi, Brnu, konečno v proračunu za fin. ministerstvo. kjer se nahaja del praški občini dovoljene podpore v znesku 16 milijonov. — V proračunu žel. ministerstva so se vsi investicijski stroški izločili iz rednega proračuna in uvrstili v investicijski program. Državni dolg izkazuje večje potrebščine za 8,791.003 K, radi naraslih obresti. In-direktne davke zvišuje proračun za 23,234.000, direktne pa za 6.907.1O0 kron, transportne dohodke za 3,491.500 kron.
Dunaj, 17. oktobra. V proračunu se nahaja tudi svota za zidanje novega sodniškega poslopja v Ljubljani 400.000 kron, za notranjo opravo tega poslopja 140.000 kron in za regulaeijo Save 152.300 kron.
Dunaj, 17. okt. Pod vodstvom poslancev Robiča in Ploja se je poklonila ministerskemu predsedniku depu-tacija spodnještajerskih županov, v kateri so bili gg. Omulec, Zelenik, Roškar itd. Deputacija je prosila Korberja regulacije Pesnice. Ministerski predsednik je obljubil, da bode pospešil hitro rešitev te zadeve.
Dunaj, 17. okt. (0. B.) Mej zbornici došlimi vlogami je tudi sklep dež. zbora kranjskega, s katerim se izreka veliko zadovoljstvo nad rešitvijo vladne predloge o drugi železniški zvezi s Trstom.
Dunaj, 17. okt.' Državni zbor ima jutri zopet plenarno sejo.
Praga, 17. oktobra. Pri včerajšnjih ožjih volitvah je bil v štirih volivnih okrajih izvoljen po en Mladočeh, češki radikaleo, nemški liberalec in vse-nemec.
Umrli ho:
15.	oktobra. Ivan Koiir, čevljar, 73 let, GradiSče It. 11. plučnica. — Mirko Ravnikar, postnega sluge lin, 1'/, meseca, Dunajska cesta 29, jetika.
16.	oktobra. Frančiška Graul, zagebnica, 82 let, Breg 16, ostarelost. — Ivan Benedikt, agent, 61 let, Poljanski nasip 38, srčna biba.
J	Cm op.-MTthj»	Stanj, baro-in.tr. t mm.	Tmnp«-ntui P« C#l«ij»	V«»»T)	Nebo	Ú» P*
16	9. zveč.	730-9	112|	brezvetr.	dež	
17	7. zjutr. 2. popol.	732 0 7333	11 2 16 6	si. zah. brezvetr.	oblačno, oblač.	61
Meteorologióno porodilo.
fitina nad morjem 306-8 m, sridnji zračni tlak 736-0 ■»
Srednja véorajínja temperatura 10-9", nórmale: 10 4'
samostojni delavci, se takoj Bprejm6 pri tvrdki L M. Ecker, Ljubljana, Dunajska
C68ta.	989 2-2
umetni zavod I. vrsta,
v pritličju meščanske hiše.
Vhod s PogaSarjevega trga.
Fotoplastiika potovanja po celem svetu v popolni letini.
Razstavljeno le do sobote 19 oktobra:
Zanimivo potovanje skozi
W Južno Afriko.
Bursko bojišče.
Nihče naj ne pozabi si ogledati to zanimivo potovanje. Ti posnetki po naravi nudijo natančen pregled in so nalašč prirejeni za mednarodno razstavo.
Odprta vu dni, tudi ob aadeljab la praznikih, «i 9. zjutraj da 9. zvečer. 995 i—i
Vstopalo* ta dorasle 40 h, za otroke, dijake i& voiake od narednika niže 20 b.
Služba organista -t- in cerkyenika
pri mestni inpnijskl oerkvi v Ptuju na Štajerskem se od d A s 15. novembrom t. 1. Stanovanje prosto. Letni dohodki 1200 K.	996 a-l
Cerkveno predstojništvo v Ptujir,
dné 15. oktobra 1901.
LeŠtilni odtiskalni papir,
odlikovan na ivetovni razstavi v Čikčgi. Preprosto' uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pe-histvu, «ratih itd. Dobiva se pri tvrdki BBATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—8
KONCERT
meščanske jodbe
bode
997 1--1
v petek dne 18. oktobra t L o priliki otvoritve novih prostorov
v gostilni „Miramar".
-o»- Vstopnina prosta.
Začetek točno ot> 8. uri.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Ivan Tosti, gostilničar.
Istrsko in laiko 977 6-4
Ha»»!!».]«,
najboljše vrste, prodaja po ceni A. ŠARABOIT v Ljubljani, sv. Petra mitnica. — Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. — Tam dobi se tudi
Barthelnoro klajno apno za živino.
Dva krojaška pomočnika,
spretna delavca in poštenega vedenja, takoj sprejme Anton Čebulj, krojaški mojster na Jesenicah, Gorenjsko.	991 3-2
Tesarski pomočniki (cimpermani)
se sprejmejo proti dobremu plačilu pri	984 7—5
Josip Lehner-ju, tesarskem mojstru v Ljubljani.
I > u n a j 8 k a t> o i* z a..
Dni 16. oktobra.
;lkapai državni dolg v notab..........98 55
'ikupni državni dolg v »rebrn............96 45
avstrijska zlata renta 4•/,.......118-85
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	95 60
Ogerska zlata renta 4°/0........11H 75
1680 — 623 25 239' -117-25
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 tvitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnico, 160 gld......
London Tista ..........
NamSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. vel)
20 mark..................23-45
20 frankov (napoleondor).......19 01
Italijanski bankovci.........92 85
a kr. cekini............11-81
Dni 16. oktobra.
3-2°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld.. . .	190 —
5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	170--
Drtavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	216 —
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron .	95-—
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......144 50
Dunavske vra vname srečke B0/„	258'-
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106'—
Zastavua pisina av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	94-36
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	427- —
» > južne železnice 3°/0	333' —
> > južne železnice 6°/0	121'75
» > dolenjskih železnic 4°/0 .	— ' —
Kreditne srečke, 100 gld..............399 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	6U0 -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	46 75
Ogerskega » , » 6 » .	24-—
BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld.....15 75
Rudolfove srečke, 10 gld. . .	65 —
S»'move srečke, 40 gld........236 —
St Gen6is srečke, 40 gld................270 —
Waldsteinove srečke, 20 gld.......399 25
lijubljansKe srečke....................63 50
Akcije anglo-avstnjske banke. 200 gld. . .	263 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. it. v. .	5640—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....815- —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	72 —
SploSna avstrijska *tavbinska družba . . .	162- —
Montanska družba avstr. plan......351-—
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	422 —
Papirnih rubljav 100 ..................253 50
Raknp In prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, areftk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r i i t e v narodll na borzi.
Menjarnlčna delniška družba
„M E R C U K«
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobolyasse 2.
' Pojaaulla IS v vseh gospodarskih in inančnlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vradnestilk paplrjav in vestni -<v*ti za dosego kolikor je mogoče viiacoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih ®r t. »▼ni o. "HJB