Kronika. ¦-- Slovensko vseučlllšče ja zagotovIjeno. Minisrrski svet v Belgradu je dovolil 1,400.000 kron za slovensko nniverzo v Ljubljani in želi, da se že to jesen prične na univerzi s poukom. = Slovenski akademiki v Zagrebu za slovensko vseučilišče v LjubljanL Dne 25 pret. mes. so v Zagrebu zborovali slo venski visokošolci, Ja zavzamejo stališče glede vprašanja vseučilišča v Ljubljani. Vsi akademiki so po živahni debati o razlogih za ustanovitev univerze v Ljubliani soglašno sprejeli predloženo resolucijo, kl so jo takoj odposlali deželni vladi za Slovenijo in vseučiliški komisija v Ljubljani: Po dolgoletnih, toda brezuspešnih bojih našega naroda za slovensko vseučilišče v Ljubljani, v žalostni dobi našega suženjstva ni postala takojšnja ustanovitev našega vseučilišča po našem narodnem osvobojenju nič manj potrebna in nič manj utemeljena. Zato izjavlja slovenska akademska omladina brez razlike politiškega in svetovnega naziranja, zbrana na polnoštevilnem sestanku v Zagrebu 25. svečna 1919: 1. Da je skorajšnja ustanovitev popolnega vseučilišča v Ljubljani mujna potreba ne le slovenskega dela našega naroda, ampak tudi skupnih jugoslovanskih kulturnih in narodnih interesov, ker se bo z njega ustanovitvijo ustvarilo novo kulturno žarlšče za vsestransko prerojenje naSega naroda. II. Zato zahteva akademska omladina, da prično vsi pristojni faktorji takoj s pripravaini, da se že z oktobrom 1919 prično predavanja vsaj na juridični filozofski fauklteti. — III. ParaleLno naj teko intenzivna pripravljalna dela za otvoritev primerne vseučiliške knjižnice v Ljubljajii in naj se skrbi za prenos knjižnega materiala in drugih pripomočkov iz dunajske dvorne knjižnice, dunajskega iii graškega vseučilišča in seminarjev. — IV. Vsi domači vseučiliški profesorji iti strokovnjaki, raztreseni sedaj po tujih univerzah, naj se pridobe za domače vseučilišče. — V. V izpopolnitev strokovnega znanja in pridobitev širšega potrebnega obzorja bo želel in moral marsikateri naš dijak iti v mozemstvo vsaj za nekaj semestrov. Vlada naj ustvari primeren fond za zadostne štipendije tem dijakom, da se bodo lahko nemoteno posvečali na inozemskih univerzah svojemu študiju. — VI. K sklepu pozivlja slovenska akademska omladina vse resnomisleče naše kulturne delavce, da z združeninii silami podpro to našo pravično zahtevo, za katere udejstvitev se bomo borili z vsemi močmi. -- Učlteljske plače v Nemški Koroški. Dne 21. februarja je koroška deželna zbornica pri posvetovanju, ki je trajalo več ur, sklenila, da ugodi želji učiteljstva po zvišanju plač. katere naj bi odgovarjale plačam državnih uradnikov od XI. do VII. činovnega razreda. Za pred log so glasovale vse tri nernške stranke, samo o tem si niso bili na jasnem, kako se naj pokrijejo stroški. Šolstvo na Koroškem stane letno 2,000.000 K. Nove pldče bi znašale tudi 2,000.000 K. Draginjske doklade bi znašale 1,700.000 K. Za penzioniste in vdove.bi dali 950.000 K. Skupni stroški so proračunjeni na 5,795.000 K. Ce odračujnamo navadne letne stroške \f znesku 2,000.000 K, morajo letno pokriii novih 3,795.000 K. = Univerza za časnikarje. Parlamentarna korespondenca javlja, da se bo osnovala na dunajski univerzi katedra za časnikarje. = Tujerodni profesorji ostanejo na avstrijskih vseučiliščih. Kakor doznava korespondenca »Globus« iz akademskega vira. je odredba učne oblasti v Nemški Avstriji omogočila, da ostanejo tujerodni vseučiliški profesorji na svojih mestih. = Čehi za slovenske slušatelje na nemških visokih šolah. Čehoslovaški tiskovni urad javlja iz Prage: Ministrstvo za šolstvo in narodno prosveto je pozvalo vse visoke šole v republiki, naj naznanijo, koliko slušateljev, profesorjev in drugih učnih oseb, ki niso pristojni v kako občino v Cehoslovaški republiki, je vpisanih na teh šolah. Ta popis bo ministrstvo porabilo kot podlago za protiodredbe. ker Nemška Avstrija izziva slovenske slušatelje in profesorje in napram nenemškim profesorjem in slušateljem zavzema jako neugodno stališče. = Vrhovni zdravstvenl svet In Slovend. Iz Belgrada poročajo: Ministrski svet je sklenil ustanoviti vrhovnl zdravstveni svet, v katerem bodo zastopani tudi štirje Slovenci. Ištotako se bo ustanovil tudi stalni zdravstveni svet za Ltifekciozne bolezni. = Ustanovitev narodne galerije iu rntizeja v Parizu. Iz Pariza javljajo: Zbornica je odobrila načrt za sezidavo narodne galerije in muzeja na prostoru 4500 kvadratnih metrov. V tej galeriji bodo razstavljene slike 1,040.000 francoskih, med vojnn padlih vojakov, sohe generalov, polltikov, velike zgodovinske slike iz vojne, vojni muzej itd., vsi predmeti, nanašajoči se na lr.mulo svetovno vojno. = Francoskl dijaki so poslali k regentu Aleksandru v Parizu odposlanstvo, ki je izrazilo simpatije vse francoske učeče se mladine za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.