NEPOZABNEMU UČITELJU PROFESORJU ILESlCU V SLOVO 8. junij 1907 - 5. februar 1985 Od profesorja Ilešiča in častnega predsednika se poslavljam ne samo v imenu Zveze geografskih društev Slovenije in njenih več kot sedemsto članov, ampak tudi kot eden njegovih učencev, asistenov, doktorantov in društvenih sočlanov. Besede so onemele in ne morejo povedati vsega, kar občut imo ob tem slove- su. S profesorjem Ilešičem odhaja del nas, odhaja t i s t i , k i nam je razkrival najgloblje skrivnosti geografske vede in ki nam jo je znal pr ib l ižat i tako, da smo jo vzl jubi l i in si jo izbral i za svoj življenjski c i l j . Zato danes ni sloven- skega geografa, k i ne bi občut i l velike bolečine in se zavedel izgube, ki nas 3 je doletela. Odslej ne bon-,o vež imel i zanesljivega vodnika, ki ;e desetlet ja ho- dil pred nami in razčiščeval osnovne di leme naše stroke. Toda njegova zapušči- na je tako bogata, da si bomo z njeno pomočjo, če bomo le hote l i , še dolgo lahko pomagali pr i iskanju t is te prave pot i , k i jo je želel zagotovit i slovenski geograf i j i . Rad bi se skromno oddolžil našemu vel ikemu vzorniku, vendar ne samo s spo- minom na njegov vel ik i znanstveni opus, temveč tudi na njegovo enkratno č lo - "veško in učitel jsko osebnost. Hotel bi obudit i globoko v našo zavest vcepljeno znanje in nauke, ki smo j ih b i l i deležni na njegovih vzornih predavanjih. Kdo se j ih ne spominja! Kako naj se ne spomnim naših seminarjev! Ne, seminar- skih vaj, kot nas je jezikovno tenkočutni profesor Uešič venomer popravljal. Pozneje smo se sami zgledovali po njem. In Ilešičeve ekskurzije! To je bi lo na j - popolnejše spoznavanje zunanje; podobe in notranjega utr ipa sleherne od števi l - nih pokraj in, kamor nas je vodil. Na njih si nismo kal i l i samo svojega znanja in preskušali svojih moči , temveč smo poglabl jal i tudi medsebojna pr i jatel jstvo. Kdor je šel skozi Ilešičevo šolo, ne more dvomit i o velikanskem pomenu terena kot osnovnemu geografskemu laborator i ju. Kako popolno doživetje, in zdaleč ne samo ozko strokovno, je bi lo za nas iz osrednje in zahodne Slovenije spozna- vanje Prekmurja in Slovenskih goric pod l lešičevim vodstvom! Pričel i smo spo- štovati drugačne navade, druge l judi in drugo govorico. To bomo tudi naprej v Ilešičevem imenu vztrajno goj i l i kot nenadomestlj ivo spoznanje, ki naj vzgaja ne samo strokovnjaka, ampak vsakega mladega človeka. Profesor Ilešič nam je š ir i l obzorje tudi izven naših ožjih in širših meja in s tem dokazoval potrebo po celovitem dojemanju sveta ter sožit ju med l judmi. Zgradi l je številne mosto- ve, ki so slovensko geograf i jo povezali z nacionalnimi geografi jarni drugih re - publik in s svetom. Njegova vloga in pomen sta bi la tudi v tem pogledu p ion i r - ska za naš nadaljnj i razvoj. Pred menoj vstajajo svetle podobe iz preteklost i , ko smo se skupaj veseli l i živl jenja, mladosti in pr i jatel js tva, ko so padale pregrade med generaci jami in pokl ic i . To so b i l i števi lni veseli t renutk i s slovensko in prenekatero jugo- slovansko pesmijo na ustih, ko smo se od profesorja Ilešiča uči l i družabnosti in razpoloženja. Ne bodimo žalostni, ker izginevajo, temveč j ih skušajmo ohra- n jat i in prenesti na mlajše generacije. To bi si gotovo želel tudi on sam. Naj na kratko skušam obnoviti dolgoletno delovanje profesorja Ilešiča v Geo- grafskem društvu Slovenije. Zanj je bi lo društvo, kot ga je sam imenoval, "najširši družbeni usmerjevalec geografskega dela v Sloveniji na vseh področj ih" . Večkrat je tudi poudarjal pomen iniciatorske in koordinatorske funkci je društva, kar da je njegova osrednja naloga. Njegova predstava o vlogi in pomenu društva za stroko je bila izredno jasna. V okr i l je društva se je vračal vedno, kadar je bi lo treba reševati najtežje teoret ične in prakt ične probleme stroke. V njem je videl priložnost in zagotovilo za najbolj demokrat ično in plodno razpravo. Tudi ta vera v univerzalnost demokratične inst i tuc i je društva je dragoceno izroči lo, ki nam ga je zapustil in ga zato skušajmo čim bol j negovati in razvi- ja t i . Častni predsednik profesor Ilešič se je delu v Geografskem društvu Slo- venije posvečal skoraj petdeset let svojega delovanja, najbolj pa v obdobju po osvoboditvi. Najprej je bi l njegov ta jn ik , po smrt i profesorja Mel ika je postal njegov predsednik, kar je bi i od leta 1957 do leta 1964, s presledkom od 1960 do 1961, ko je vodil Zvezo geografskih društev Jugoslavije. 4 Med najpomembnejšimi njegovimi prispevki k strokovni rasti društva je veliko delo, ki ga je opravil z uredništvom Geografskega vestnika. Njegov glavni ured- nik je bi l od leta 1959 do leta 1972, od takrat dalje pa je bi l član uredniš- kega odbora. Poleg tega je bi l urednik nekater ih zbornikov zborovanj in redni uvodničar na geografskih zborovanjih. Teh nekaj skopih podatkov lahko samo pribl ižno pokaže velikansko vlogo, k i jo je profesor Ilešič odigral v razvoju Geografskega društva Slovenije in vse slo- venske geograf i je. Kl jub temu, da je sčasoma opusti l pomembnejše funkci je , je še dalje razpravljal o vlogi društva, pomenu in nalogah, še zlasti ob njego- vi reorganizaci j i v zvezo. Posvečal mu je pomembno pozornost ob njegovi 50- in 60- le tn ic i . Iz nje odseva zaokrožena skrb za stroko in t is to njeno nadgrad- njo, k i naj zagotovi jasne vsebinske in idejne okvire njenega bodočega razvoja. Če nam je usoda naložila to današnjo žalostno nalogo, pa nas je nagradi la, ker smo lahko uživali družbo velikega pokojnika in v njej sami do/creval i . N je - gove pot i , k i j ih je u t r l , ne bodo samevale, tudi t iste po Posavskem hribovju in v Savinjski dol ini ter po Slovenskih gor icah, k i j ih je tako l jub i l . Profesorjevi soprogi, sinovoma, sestri in vsej rodbini izrekam v imenu naše A-eze, samostojnih geografskih društev in števi lnih njihovih članov naie na j - iskrenejše sožalje. Predsednik G D S dr Jur i j Kunaver