Posamezna številka stane 1 «limar. I Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta I 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. j Izven Jugoslavije: Celo leto 180 din. Inse-j rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; I -pri večkratnem inseriranju primeren popust, j Upravni Stvo sprejema naročnino, inseriate in reklamacije. mil Ufir-A-v»AHM»»».»— I 114. % «Vil*.«. «ftRiBUfc, ùéw 20 vemura I92b. Poštnima plačana v gotovini. »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo i» petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. d* 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113. murna* mssstmtmiaiaamma i ■■■mu i >■«■ Letin* i mmmmmmmnamm Povoden! v Slovenili in državna pomoč. /Govor poslanca dr. Jos. Hohn jeca v narodni skupščini 17. novembra 1925..) Sredi preteklega tedna so vsi cd več dni. trajajočega deževja po nekaterih krajih naše državenastopile velike povodnji. Uprav katastrofalen obseg so le povodnji zavzele? v Sloveniji, zlasti na Štajerskem in v Prekmurju. Pa tudi v mnogih delih Kranjske so poplave napravile jako veliko .škodo. Vsled; silnega naraščanja iMure, Drave, Save in raznih njihovih pritokov so bili preplavljeni ne samo mnogi kraji, vasi, trgi, mesta, da celo cele pokrajine. Potoki, ki so navadno tako neznatni, da se jih komaj opaža, so narasli v deroče reke, S hribov in -bregov so pridrveli hudourniki lei* so preplavili kraje v dolini. Da se je voda po nekaterih krajih tako brzo in široko razlila je iskati razlogov tudi v neprimerni graditi želez,ničnih prog, zlasti v premajhnih mostovih na železniških progah in v preozkih in preredkih propustili :v) železniških nasipih. Že večkrat so se li nedostatki grajali ter se je železniško upravo opozarjalo na nesreča, ki se ob večji vodi lahko zgodi v teh krajih. Železniška uprava je .sicer le pritožbe mirno poslušala, ni pa ničesar storila, da hi grajane nedostatke popravila. Morala je priti velika povodenj, kakor je sedanja,, da železniško upravo poduči o tem, česar pre j ni hotela; verjeti. Zahtevamo, da železniška uprava te nedostatke, ki .se morajo smatrati za. sopovzročilelje sedanje nesreče, tako j, odpravi. Da so poplave zavzele take dimenzije, je vzrok v meregulkfcnih rekah v Sloveniji;, in te so Sava, Drava, Mura in vsi njihovi pritoki. Načrti za regulacijo teh ; rek so’že davno izdelani, pa žalibog še do sedaj niso izvršeni. Slovenci smo od prejšnje države nepretrgoma za btevali, da se reke in potoki, kil povzroča jo največ škode, regulirajo. Toda te naše zahteve so ostale neizpolnjene. fZ obžalovanjem in ostro obsodbo moramo konst iti rali, da se tudi v sedanji državi naše zahteve po regulaciji rek konstantno odklanjajo. Zato pa je tudi škoda, ki iz tega nastaja, velika, odi leta, do leta večja. Regulacija rek v Sloveniji je iz gospodarski, proipetiiih in kulturnih ozirov ena izmed najvažnejših in najpotrebnejših nalog državne uprave. Ker so dimenzije poplav v Sloveniji nenavadno velike, tako je tudi povzročena škoda naravnost velikanska. Sedanje poplave spadajo med največje, ki jih je Slovenija dpžiivela v zadnjih desetletjih, Poljski pridelki, ki še niso spravljeni, so uničeni. Zimske setve preplavljene in zasute, veliki kompleksi vinogradov devastirani. Skoda, povzročena na cestah, mostovih, brveh jezovih in na železniških tirih, je ogromna. Veliko so trpele hiše, ki so jih zalili valovi. Veliko jih; je zelo poškodovanih, nekatere celo popolnoma; uničene. S hišami je tudi poškodovano to, kar je v hišah, obleka, pohištvo, shranjena živila. Veliko živine je utonilo, veliko blaga se pokvarilo. Na milijone narodnega in ljudskega premoženja je ugonobljenega. Ljudje so poleg svoje imovine izgubili zdravje, nekateri celo življenje. Kakor poroča politična uprava Slovenije, so od povodnji prizadeti mnogi; okraji Kranjske in vsi okraji «Štajerske, zlasti Ptuj, Ljutomer, Gornja, Radgona, Konjice, Celje, Maribor, Ormož, Šmar je, Prevalje, Brežice. Ljutomerski in gornjeradgonsM okraji sta bila v; velikem delu pod vodo, ščavni-škg dolina podobna je jezeru, isto-Itako kraji ob Dravinji in v raznih delih ptujskega okraja. Nad vse hudo prizadeta je Murska Sobota in mnogi kraji v Prekmurju. Prekmurska pokrajina je bila podobna obširnemu jezeru, iz katerega so štrlele kvišku hiše, odnosno samo strehe hiš. Vsled poškodb, ki jih; je povzročila voda, je ostalo brez stanovanja preko 100 rodbin. V Sloveniji povzročena škoda se že seda j ceni na več sto -milijonov dinarjev. Zato smo predložili nujni zakonski predlog o prvi nujni državni pomoči v iznosu' 25 milijonov dinarjev. Škoda je ogromna, potreba velikanska, brez velike državne pomoči ostanejo nasledki te nesreče nepopravljeni. Prosimo, da narodna skupščina sprejme la predlog, ter da poleg začasne pomoči s, potrebnimi, svotami v dvana jstinah, ki j ih je treba pričakovati, in v bodočem državnem proračunu skrbi- za popravo velikanske škode, ki jo je povzročila katastrofalna povodenj;. Politične beležke. Stjepan Radič — minister prosvete. Stjepan Radič je postal minister prosvete. To je- popolnoma v redu, kajti ‘ko fe prevzel Pribičevičevo centralistično politiko, je res najboljše, da je zasedel tudi njegov ministrski sedež. Po prisegi- je Radič v -hotelu »Paris« novinarjem in vsem drugim, ki so ga; hoteli poslušati, na dolgo in široko razlagal- nekak prosvetni program. Najprej je Radič pripovedoval, da šolarji; od na'jmlajši-h pa do brkastih, ne smejo b:ti v nobenih organizacijah in da bodo pod njegovim ministrovanjem spoznali vse moralne svetove, kakor anglosaškega, kitajskega in indoevropskega. Potem je prišel S tipi ca naenkrat na Slovane, trdeč, da so ocl vseh narodov na svetu najbolj- nadarjeni. Jugoslovani so pa najboljši med Slovani in se naj bi po nadarjenosti takole delili: Najbolj na-darjeni so Srbi, a so lahkomiselni, Hrvati so malo manj nadarjeni, so pa zato bolj urejeni, Slovenci so pa najmanj nadarjeni, ali so zato najsolidneijši, če niso klerikalci.« Najmanj nadarjeni naj bi bili Bolgari. Najrajši bi še bil Radič povedal, da je on od vseh najbolj nadarjen. Pote-m je na dolgo in na široko ter prav zmedeno fantaziral, da- centralizem prosveti prav nič ne škoduje, da bo nepismenosti kmalu konec, da- bo vojska igrala veliko prosvetno vlogo, da bodo oni pretènsiti vojaki, ki se hitro naučijo cirilice, dva meseca pred rokom odpuščeni k vojaške službe, da se bodo srednješolci naučili obrtništva, da bodo z maturo v-red delali mojsterske skušnje in potem kot prvovrstni kvalificirani delavci lahko vodili razne tovarne in končno bode Radič kot prosvetni minister narod tako dvignil, da bode prvi- na svetu in da bo naša država v najmanjšem oziru prava svetovna idila. Ko je Radič govoril, je stalo okoli njega par njegovih poslancev, ki so precej odurno zavračali nekatere novinarje in druge poslušalce, ki so skušali -prekiniti ploho praznih besed s stvarnimi vprašanji. —tgr. Z Radičevim vsropom v vlado so razven Pribičeviča vsi zadovoljni. Radikali imajo glede Radiča in njegove stranke svoj gotovi načrt, Radič, ki je poprej menil, da bo vladni podpredsednik, je očividno tudi s skromnejšim vladnim mestom zadovoljen in končno je tudi opoziciji prav, da je Radič postal minister, prevzel s tem vse odgovornosti svoje zveze z radikali ter si za pozneje odvzel vsako •možnost izgovarjanja. Opozicija sedat lahko mirno motri, kako se razvija- zadnje poglavje radičevske kapitulacije. Kot šef vladne stranke- spada Radič na vsak način v vlado •in to še tembolj, ker še obnaša, kot bi bil s svojo familijo vse, vse drugo pa navadno orodje v njegovih rokah brez lastne volje in svobode. Pred desetimi dnevi- je še grozil, da noče v vlado, če ne -bo kone-c batinašfcega paševanja po Dalmaciji. Na te grožnje je pozabil in če bo z vladnega mesta še opazil kake krivice, bo imel vse dolžnosti in prilike, izposlovati .zboljšanje od svojih vladnih tovarišev. Za-jedničarji pravijo, da jim je še prav posebno všeč, ker je dobil Radič ravno prosvetno ministrstvo. Pribičevič je skozi dolgo vrsto let popolnoma uničil prosvetno organizacijo Hrvatske in Radič kot Hrvat i-ma široko delovno polje, da- sedaj to popravi. Začetek pa kaže, da ni dobro mnogo -upati na njegovo popravljanje. O vsem mogočem j-e govoril, ko je postal minister, sa-m-o na preganjanje hrvatskih učiteljev se ni- spomnil. Prav značilno- iz njegovega govorjenja je tudi napoved, da bo svojega, zeta inž. Košu-tiča pošiljali okrog po drža-vi, da si ogleda šolska- poslopja-. Zeta torej- misli- prav dobro zaposliti, oskrbeti: z mastniimii dnevnicami- in nazadnje bo še svojo soprogo spravil v ministrstvo, češ, da- jo ne obhodno rabi kot tajnico. Svojo družino bo Radič lepo oskrbel in to bo po vseh izgledih glavna briga njegovega ministrovanja, —tgr. Paišič pjo> avdijencah. V. zadnjem; času je Pašič često na dvoru v krajših in daljših; aveti jencah. Ko se odpravi na dvor, je po listih inaethkrat vse polno prav različnih političnih kombinacij, ko se pa vrača, pa vse. zopet utihne, ker se Pašič vedno; po najkrajšem polu odpravi na svoj dom ter se očitno izogiblje vsakega stika s politiki in radovednimi; vpraševale!. Bolji kot kedaj popre j skrbi za lo-, da se vsi politični dogoki razvijajo pod zagrinjalom njegove molčečnosti im redkih izjav, Idi se pa dajo tolmačiti-, kakor kdo hoče. Ko sta bila; zadnjic v Beogradu zopet oba tajna faktorja naših političnih kriz radikal-ski veteran Aca Stojanovič in, diplomat Baluigd-žič, je Pašič z njima tudi govoril!, a še danes; živ krst! ne ve, oid koga sta bila oba poklicana in kaj se je z njima; razpravljalo. Pavle Radič je, kakor znano, končno le dosegel že davno obljubljeni in; napovedani sestanek s Pa-šičem, a se sedaj tudi od njega ne more zvedeti, kaj; je Pašič rekel in kaj približno on namerava. Najbrž je rekel -kaj takega, kar Radiču ne kaže izročiti javnosti. Radičevski prvaki so namreč po svoji naravi zgovorni, molčeči pa le tedaj, ko so v škripcih. — tgr Po čeho$lowašk:h volitvah- Praga še od prevrata ni zbrala toliko ljudi na ogromnem Vaclavskem trgu ko v nedeljo, 15. t. m,, ko so se dajali s skioptičndmi aparati izidi čs. volitev. Vse je presenetil že volilni izid Prage. Kapitalistična in k:ul-turuobojna Narodno demokratska stranka, ki je dobila pri zadnjih državnozborskih volitvah v Pragi 109.243 glasov, je dobila- sedaj le 77.083 glasov, češki- socialni demokrati so doživeli še hujši poraz s 35.992 (92.448) glasovi. Komunisti, ki so se leta 1921 odcepili- od- soc. demokratov kot njihovo levo krilo, so dobili 58.160 glasov. Čs. narodni socijalisti;, začetniki čs, narodne cerkve in najhujši kulturnobojn-eži, so si priborili 93.849 (80.187) glasov. Sorazmerno najbolje je napredovala. Čs. Ljudska stranka, namreč skoraj za 90 odstotkov. Napram 14.578 glasovom leta 1920, jih j'e dobila sedaj 25.567. Natančnega števila izvoljenih poslancev in. senatorjev ni mogoče ugotoviti pred 22. t. m. Po volilnem zakonu se še le takrat razdelijo volilni ostanki v drugem in tretjem skrutiniju. Večina mandatov je bila razdeljenih pa že v prvem skrutiniju, ki se je vršil 17. t. m. Oddanih je bilo 6,659.939 glasov, (v 1. 1920: 6 mil. 169.898). Dobile so: 1. čs. republikanska agrarna 971.289 (603.618) glasov. 2. Komunisti 931.389. 3. čs. Ljudska stranka 689.970 (1. 1920 skupaj s Hlinkovo stranko 699 tisoč 728), Uliti kova slovaška LS 474.017. 4. Čs. socialni demo-kra-lje 631.113 (1,590.520). 5. Čs. narodni socialisti • 609.096 (556.903). 6. Nem. agra rei 566.911 (241.747). 7. Nem. soc, demokrati! 411.744 (689.589). 8 Nem. krščanski soci,alci 313.906 (156.751). 9. Obrtna 287.899 (122.813). 10. Nar. demokrati 284.233 (287.552). 12. Nem. narodni socialisti 167.312. 13. Nem. nacionalisti 240.892 (pri volitvah I. 1920 so dobili nem. nacionalisti in nem. nar. socialisti skupaj 328.735). 14.- madjarski kršč. soci alci 100.445 (139.355). 15. Poljska krščansko socialna in. poljska poljedelska stranka 29.889 glasov z enim mandatom!. Ostale stranke niso dosegle v nobenem volilnem okraju količnika, čeravno so dobili n. pr. disidenti nar. demokratov, t. zv. stranka dela 98.185 glasov, judovska stranka pa celo 99.520 glasov. Pri prvem skrutiniju je bila v nedeljo sledeča, razdelitev: 'Republikanski agrarei 42 (doslej 42). , Komunisti 42 (27). Ljudska stranka 30 (21). : češki narodni socialisti, 27 (27). Češki socialni demokrati 30 (52). češki narodni demokrati) 12 (22). Češka obrtna stranka, 12 (6). Hlinkova stranka 25 (12). Nemški agrarei 19 (13). Nemški socialni demokrati 19 (30). «Nemški nacionalni 10 (10). Nemški krščanski socialisti 7 (5). i Razne madžarske stranke 10 (9). Zanimivo je padanje socialdemokratskih glasov in |»orast kršč. strank. Čs. Ljudska stranka bo sedaj; sama močnejša, kakor pTedi razkolom s Hlinkovo. ki! bo tudi dobila okrog 22 poslancev. Ni izključeno, da pride do zedinjenja obeh strank. Tako bi bila najrnočnejša stran ;ka katoliška čs. Ljudska stranka. Te volitve so pokazale, da je Ludi v politiki poštenost na j več ja moč in da je svobodomiselno izzivanje katoličanov jf. zadnjem času jih samo oživilo. Na podlagi teh volit«? jte,jasn$. da sc' ne bo zlahka posrečila ločitev Cerkve odi 'drzg^đfaidl»: je v vodo možnost češko-nemške social,is,tič^rjSame svobodomiselne vlade. Težkoče pri upra-vlja^rJPaW bodo velika ker bo težko najti, most med lajyv nasprotnima strankama kakor' je čs. L. S. in čs. narodno socialistična. Vsled porasta za 3—5 mandatov so postali narodni socialisti še bolji objestni. Ker so vse stranke porabile svoje volilne fonde, ni pričakovati v kratkem, volitev. Polovico stroškov, ki jih ima država s tiskanjem) volilnih glasovnic, namreč plačajo stranke, ki vložijo liste. Volitve se vrše po listih. Vsak vol il ec ozir. volilka dobi dva dini pred volitvami toliko volilnih listkov z imeni- kandidatovi, kolikor je «strank. Pred volilno komisijo dobi na legitimacijo kuvert, kamor vloži na ločenem prostoru kandidatni listek svoje stranke, «stale volilne listke pa vrže v, koš. za te volitve j-e bilo potrebno 261,500.000 volilnih listkov. Porabilo se je zanje 70 vagonov papirja. Šest dni jih je neprenehoma- tiskalo 38 tiskarni, stanejo pa okrog 10 mili jonov Kč. Stranke torej morajo plačati državi za volitve 5 milijonov Kč. To je pač hud bič za stranke, ki propadejo. Po svetu. Liga za človeška prava proti fašizmu. Liga za varstvo človeških in -državljanskih pravic, koje sedež je v Pariza j« ostro obsodila nasilstva- Mussolinijevega režima. Ta sklep je bil poslan vsem velikim svetovnim listom s prošnjo, da ;ga priobčijo .Liga za človeške pravice utemeljuje potrebo energičnega protesta z vedno naraščajočim nasiljem v Italiji. Opozarja, da je fašizem uničil tiskovno in zborovalno -svobodo in podkopal temelje ustave. Vladna grozodejstva ‘so na dnevnem redu in vsi za vlado -storjeni; Zločini ostanejo nekaznovani. To dokazuje slučaj Matte-otti. Vsi; zločini in grozodejstva izvirajo končno- od Mussolinija -ki v svojih govorih naravnost zasmehuje svobodo, parlamenta-riizem in ustavo in proslavlja zločinstvo. Milijoni so oropani svobode, volitve so samo smešne tragikomedije. Fašizem in italijanska vlada ne predstavljata samo za- Italijo, ampak za celi svet resno nevarnost. Fašizem je zmožen vsega, celo da zaplete Italijo v vojno, če se bo čutil doma ogroženega, samo da odvrne pozornost od sebe drugam. Liga za varstvo Človeških pravic poziva končno odgovorne faktorje vseh držav, da v Mussoliniju in njegovih pomagačih ne gledajo več predstavnike Italije, ampak kolo-voidlje bande, ki si je s silo prisvojila moč in državno ob- fw-wSii i u« i rraSwi rsssn r»»»»! n*»rair! {«Mail nrässn rs5»i r "' '"""itBiitmiagaBanr ----— ■■"■"» 1 ■■ i »u».»»««™.™™» c*4&*c« «s. HF»*kSs] [mmmu j {IrmnmI f mhh^ (sstmam\ f «sasso»! f» 1 \ fitSawriP ’.......Ì Glavni trg S.© . jžsaa. jSL JSL , .M. m v veliki izbiri kupite^najcenejše pri tvrdki F'H Ä'N C M' Ä 'S T £ K o*r asse- D«- Glasni tir*g- 1Q last in sedaj zasmehuje in oskrunja najsvetejše pravice človeštva. — Ta protest je vzbudil po celem svetu velikansko pozornost. Od vseh strani prihajajo slični protesti. Ker se Mussolini namerava udeležiti podpisa Locams-ikega pakta v Londonu, je angleška delavska stranka sklenila, da morajo njeni predstavniki Mussolinija povsod — bojkotirati. Luhor Nieđerle. Skoraj vse slovansko časopisje je pozabilo zabeležiti šestdesetletnico moža, ki je prvi znanstveno raziskal na j,starejšo slovansko zgodovino. Noben slovanski zgodovinar ne more iti sedaj: preko Labota \ lederla. profesorja na pražki češki univerzi. Kdor hoče resno delati za versko zedinjenje in zbližan j e slovanskih narodov, mora poznati vsaj glavne njegove znanstvene izsledke. Pri delu za zedinjenje je treba gradili na teni, kar je Slovanom skupno. Tudi kat. novo-roanantična šola, ki dobiva pri' vseh kat, slovanskih narodih vedno več lai in je v Sloveniji njen voditelj dr. Jeraji, bo morala poglobiti svoja'stremljenja na podlagi del prof. Niederla. V znanstvo je stopil kot antropolog. On je rešil vprašanje prvotne domovine Slovanov, ki jo on postavlja izza Karpat. Najvažnejše njegovo delo so monumentalne »Slovanske starožitnosti«, ki izhajajo od 1. 1902. Dosedaj je izšlo 6 debelih zvezkov, ki tvorijo 4 dele. Prvi del govori o počejku in nastopanju slovanskega naroda, drugi o južnih, tretji o zapadnih, četrti o vzhodnih Slovanih. V kulturnozgod. delu opisuje telesne lastnosti, običaje, navade, vero, duševne lastnosti, umetnost in gospodarstvo starih Slovanov. Za razumevanje zgodovine slovanskih narodov in njihovega sedanjega razvoja je poznavanje Nieder -lovih kulturnozgodovinskih zaključkov nujno potrebno. Dal Bog, da bi lahko dokončal svoje življenjska delo. Težave s sjestiavio poljske vlade. Skrizinskemu se ni posrečilo sestaviti koalicijske vlade ter je vrnil predsedniku države pooblastilo za sestavo vlade. Predsednik je na to poveril z mandatom za sestavo vlado sej inskega maršala Rataja. Največje težave dela vprašanje zasedbe vojnega ministrstva. Iz Slovenije. velik, toda če dajmo često za manj važne stvari, potem odprimo srca in roke tudi takrat, ko bo začetkom meseca decembra zbirala Družba sv. Cirila in Metoda, oziroma njene podružnice na bivšem Štajerskem, prispevke za božičnico revnim učencem na naših obmejnih šolah, ki se priredi na pobudo mariborskih podružnic QMD. Gre za narodno in človekoljubno dobro delo, gre za skupno stvar, zato proč s predsodki. Pomagajte pomagati, dokler ne prevzame te naloge kdo drugi, oziroma dokler se naše narodno obrambno delo ne združi v enotno organizacijo. JAVNA PROŠNJA. Prebivalstvo mariborske oblasti je zadela težka nesreča. V noči na 11. novembra t. T. so pod hudimi nalivi reke in potoki prestopili bregove, voda je poplavila ni-: žime, razdrla ceste, odnesla mostove, in zajela mnogo j človeških naselbin. Najtežje prizadeti so srezi Murska i Sobota, Ljutomer, Dolnja Lendava, Ptuj, Celje i. dr. Materialna škoda je ogromna. Cela zaselja so se vgreznila v vodo in mnogo obitelji je brez strehe, brez obleke' in obuvala. Plazovi so zasuli ceste in kulture, uničeni so spravljeni poljski pridelki, ozimina je ogrožena,. Poginilo je mnogo domače živine, mnogo domov je zrušenih, znaten; del narodovega premoženja je postal žrtev valov. Le takojšnja izdatna pomoč more omiliti bedo. Človekoljubje zove nas vse„ v prvi vrsti tiste, ki jim je katastrofa prizanesla in ki so z življenjem in. imetjem ostali na varnem, da trpečim priskočimo na pomoč s prostovoljnimi prispevki. Podpisani odbor se obrača do javnosti s prošnjo, .naj| žrtvuje, kar more, da olajša nesrečo, naj z lastnimi denarnimi prispevki, pa tudii z nabiranjem darov v naj-Širjih krogih pomaga zalagati skladi za oškodovance po poplavi v mariborski oblasti, iz katerega bi se mogla črpati sredstva za nadaljno pomoč. Prispevki se sprejemajo pri pristojnih s rezkih poglavarjih kot predsednikih Srezkih pomožnih odborov in pni. velikem županu mariborske oblasti kot predsedniku Oblastnega pomožnega odbora. V Mariboru, dne 15. novembra 1925. ZA NAŠO SEVERNO MEJO. Silno ogorčenje razburja te dni vso našo javnost. Barbarstva »kulturnih« Italijanov v Primorju in nečuvene krivice, ki se godijo našim bratom na Koroškem, izzivajo viharne proteste, pa tudi dejanja, ki povzročajo žailibog ravno nasprotne učinke, kakor bi bilo želeti. Čeprav so taki izgredi pri nas popolnoma razumljivi in opravičljivi, ker so naravna posledica fašistovskega vandalizma, vendar se jih moramo v interesu našega ugleda čimbolj ugibati in dati našim nasprotnikom odgovor na način, ki bo sicer manj viden, a zato trajne vrednosti. Koristne so protestne manifstucije in ognjeviti govori ob takih prilikah, ker dajejo moralno oporo našim zasužnjenim bratom in dvigajo tudi doma narodno zavest,, toda govorom morajo slediti tudi dejanja, beseda mora poslati meso. Pred vsem pa moramo odpraviti težke nedostatke v lastnem domu, ki uničujejo obenem vpliv naših protestov in odporno silo naših rojakov »tam ipreko.« Marsikateri od njih skeptično zre na naše govore in proteste, ako stvarno motri notranje razmere v svobodni domovini. In ravno v naši notranji neslogi, neredu in gospodarski mizeriji leži mnogo večja nevarnost, kakor v vseh surovih nasiljih naših nasprotnikov. Zgodovina uči, da sama sila ne more potujčiti kulturnega naroda, ampak rodi le odpor. Izgubljen pa je, alko zdvoji nad razmerami v svobodni domovini in se brezupno prepusti raznarodovanju. Najboljši odgovor na 'italijanska in nemška nasilja je ta, da napravimo svojo domovino vabljivo in zaželjeno, da odstranimo vse nedostatke, ki jemljejo našim zasužnjenim 'bratom zaupanje do nas. Ne delajmo si iluzij, iz golega nacijonalizma ne bodo vztrajali in če jim bo kdaj dana svobodna odločitev,, bodo raje ostali pri polnih loncih v Egiptu, ako jim narodna svoboda ne bode zasigurala tudi gospodarskega blagostanja. Skrbeti za gospodarski procvit in napredek države je v prvi vrsti dolžnost vlade in javne uprave. Kjer pa oblasti ne vršijo, oziroma ne morejo izpolniti svoje naloge, tam si mora pomagati narod sam, tam je torišče naših kulturnih in naròdno-obrambmh društev. Semkaj spada osobito skrb za našo mejo, pri nas posebno za severno mejo, kajti po razmerah na meji nais sodijo prijatelji in nasprotniki. Podpirati; moramo narodne borce na meji, ki zlasti na šolskem polju silno težko tekmujejo z nasprotniki onstran mejnikov. Tam imajo vedno dovolj sredstev na razpolago, da z raznimi prireditvami in darili ponemčujejo slovenski živelj in zastrupljajo ter begajo tudi obmejno: prebivalstvo tostran meje. Glavno nacijonalno delo je naperjeno povsod na mladino, kajti otroci so ključ do staršev in kdor si je pridobil mladino, temu spada tudi bodočnost. Meja bodi torej sedaj naša prva skrb, skrb nas vseh brez razlike. Tukaj'tudi v dejanju strnimo svoje vrsle žrtvujmo domu "hà altar. Res je naš narodni davek že itak Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani pošilja delodajalcem računske izvlečke iz njihovih tekočih računov. Na podlagi teh jim je podana možnost, da brez vsakih posebnih Lzicrjevalnih stroškov poravnajo svoje zaostanke na zavarovalnih prispevkih. Urad delodajalce u-ijudno opozarja, da onim. ki na ta opomin sploh ne reagirajo in proti katerim je urad prisiljen v svrho daljše izterjave dolžnih prispevkov uvesti tudi še sodne izterjavo, ne bo dovoljeval nikalnih ugodnosti glede plačevanja njih« v e ga zaostanka. * *\ ijonts (Govor poslanca Žebola v skupščini dne 11. I. m.) porrtožni odbor /.» oškodovance po popji|avli v injirilmrski obliasti ‘Dr. Andrej Karlin s. r. Dr. Otmar Pirkmajer s. r. Dr. Josip Leskovar s, r. Dr. Rudolf Ravnik s. r. Dr. Ve-tkoslav Kukovec s. r. Dr, Franjo Lipold s. r. Ivan Roglič s. r. Anion Lipovšek s. r. Viktor Grčar) s. r. Marija Maister s. r. Inž. Josip Zidanšek s. r. Dr. Radoslav Pipuš s. r. Franjo Bureš s. r. »Jutro« obsojeno. Mariborski poročevalec »Jutra« je svojčas oklevetali železniškega detektiva Žoherja. Žoher je »Jutro« tožil in po dolgotrajnem zavlačevanju je bilo »Jutro« te dni obsojeno na 100 dinarev in v poravnavo stroškov. Intervencije poslanca dr. Pivka. »Jutro« ponovno omenja v štev. 269, da se je poslanec dr. Pivko zavzel za poštne uslužbence v Zidanem mostu ter dosegel zvišanje nočnin na isto višino, kot jo imajo uslužbenci v Mariboru, v Ljubljani in na Jesenicah. Dalje je dosegel, da: so dobili ti uslužbenci kožuhe. Opozarjamo »Jutro«, da morajo biti dr. Pivkove intervencije zelo slabe:, ker poštnim uslužbencem še danes ni nič znanega o povišanju nočnin, niti o kožuhih. Take kožuhe na papirju si lahko dr. Pivko izposluje za sebe in za »Jutro«, ne pa za — prevarane, uboge poštarje! , Nova železniška zveza Maribor—Zagreb. Okrajni za-stop v Ptuju in v Rogatcu, kakor tudi vse občine med Pragerskem in Rogatcem, so vložile preko Velikega župana v Mariboru prošnjo na prometno ministrstvo v Beogradu, da prouči projekt o zgradbi nove žetznice od postaje Pragersko do Rogatca. Kaikor znano, se ima v najkrajšem času pričeti z zgradbo železnice Krapina—Rogatec. Premogovna drulžba Podlož-Hrastovec je že zgradila normalno-tirno železnico v dolžini okroglo 6 km od Pragerskega do svojega premogovnika v Medvedcah, to je v smeri Pra-gersko-Rogatec. Od premogovnika v Medvedcah do Rogatca, kjer bi se spojila nova železnica s progo Rogatec— Krapina—Zagreb, je spmo še okroglo 16 km razdalje. Železnica bi tekla preko Ptujskega polja, mliroo Ptujske gore, črez občine Majšperk, Stoperce, ob vznožju Donačke gore. Železnica bi spajala dve važni progi Maribor-Ljubljana, in-Varaždin—Zagreb. Zveza iz Maribora do Zagreba po novi progi bila bi za 55 km. krajša, kakor je sedanja zveza preko Zidanega mosta, oziroma za 80 km krajša, kot ona preko Čakovca. Nova proga Pragersko—Rogatec—Krapina—Zagreb bi zbližala gospodarsko zlasti mariborsko oblast in sploh severno, Slovenijo s Hrvatsko in njenim glavnim mesiom. Prometu bi se odprli novi kraji med Pragerskem in Rogaj -em, v katerih se nahajajo' bogate zaloge lesa, premoga i , Uverjeni smo, da bo javnost začeto akcijo z veseljem pozdravila, naše poslance pa prosimo, da se zavzamejo v Beogradu za ugodno rešitev. Prazni izgovori liinančnegja ministe). V finančnem odboru in ludi v skupščini smo večkrat slišali-"izgovor, da za vise lo ni pokritja*. Opozarjam gospoda finančnega ministra samo na povišanje davka na najemnino na podlagi zadnjih fesij iz leta' 1923-24. To povišanje je bilo določeno za reguliranje plač in pokojnin. Toda mi vidimo, da se gospod fin. minister izogiba temu, da bi dal točen odgovor, kdaj bo izplačal uradnikom dolžne razlike, izogiba se pa ludi temu, da bi nam odgovoril, kdaj bo prevedel kronske vpokojence v dinarske. Vemo pa, da se na račun teh razlik in tudi na račun razlike med kronskimi in dinarskimi penzijonisti pobirajo neznosno visoki: davki od davkoplačevalcev in da naši davkoplačevalci gledajo z nekako mržnjo na vpokojence in. državne uslužbence, češ, radi vas moramo plačevati tako neznosne davke. (Franc Kremžar: Državni uslužbenci nimajo od, tega ničesar 1) Vidimo, da se ti neznosni davki, katere mi v prečanskih krajih plačujemo še v znatno višji meri, kot je pa po proračunu določeno, porabljajo za vse nekaj drugega, kakor pa v določene namene. , Orožniški penzijonisti. Nekatere stvari bi rad še posebno povdaril. Kar se tiče žandarjev pri nas v Sloveniji in drugih prečanskih krajih imamo žalibog celo več vrst vpokojencev, ki dobivajo kronsko penzijo. Prvi so oni, ki so bili vpokojeni po starem avstrijskem zakonu. Ti dobivajo pokojnino v! kronah in, so nekoliko na boljšem nego oni, ki so bili vpokojeni po začasnem orožniškem zakonu iz leta 1922. Glede teh vpokojencev sem vložil: te dni na g. ministra notranjih zadev interpelacijo, ki se glasi: »Temeljem uredbe št. 306 z dne 22. oktobra 1924, U. L. 97-24 za Slovenijo — od gospoda ministra za finance so bile od 1. septembra t. 1. diJlje civilnim in vojaškim državnimi vpokojencem draginj,sike doklade povišane. Te doklade so bile brez razlike vsem civilnim in vojaškim državnim, torej tudi orožniškim vpokcje'ncem katerim finančna uprava pokojnino izplačuje, s 1. novembrom t. 1. izplačane, dočim jih orožniški vpokojen-ci, oni, kateri prejemajo pokojnino od komande celokupne žandarmerije potom 8. žamdarmerijskega polka v Ljubljani, do sedaj, iz neznanega vzroka še niso prejeli, To so oni orožniki, kateri so bili doseđaj na-podlagi zakona v orožniškem pokojninskem fondu od 18. februarja 1922 vpokojeni in katerim je draginjska doklada po čl. 27 tega zakona sorazmerno, kakor vsem drugim vpokojencem zajamčena. Ker se lem vpokojencem tudi družinska doklada samo po 3 D, za druge 5 D dnevno izplačuje, so ti ljudje napram drugim vpokojencem najmanje za 100 odstotkov prikrajšani. Na primer orožnik, kateri je bil’ z 10 letno orožniško službo vpokojen. in prejema pokojnino odnosno draginjske doklade pri finančni upravi, ima veliko večje draginjske in družinske doklade, kakor pni, kateri je bil z 35 letno orožniško službo vpokojen in prejme pri 8. orožn. polku v Ljubljani pokojnino. Ker/ sta obe vrsti orožnikov eno in isto službo- vršili in eni in isti državi služili, zahtevam od gospoda ministra, da se lem siromakom iste draginjske in družinske doklade izplačajo, kakor vsem drugim vpokojencem, ker iz tega mora vsakdo uvideti, da se lem vpo-: kojencem godi strašna krivica.« Beda poštnih vpokojencev. Še hujše je pa pri poštnih uslužbencih. Kar se počenja s lemi, je naravnost škandal. Ireba je samo precitati upit, ki ga je predložil gospodu ministru pošte i»| telegrafa naš tovariš gospod ing. Srnec. Iz tega upita se vidi, kako velika krivica se godi provizioniranim poštnim uslužbencem, njihov:,.: vdovam in sirotam. Da b° gospod finančni minister vedel, kako se tem sirotam p*1 nas godi, mu hočem navesti podatke iz tega upita. G (Ivan Vesenjak: Ga ne. zanima!) Provizionirani pošte uslužbenci (selski pošt sluge, pavšalni sluge, selsD pismonoše in pošti.: s! ' 'kor tudi vdove in sirote to» uslužbencev dobivaju : ' no provizije, oziroma vdovske provizije, v/gojeval, prispevke in sirotinske pr»- irizije.v smislu pravil provizij&kega sklada za poštne sle iz leta’ 1910. / Provizija znaša pri provizioniranju po 10 letih službe največ 72 dinarjev na leto, pri provizioniranju po 40 letih službe pa največ 180 dinarjev hä leto. Vdovska provizija znaša polovico letne provizije; katero je dobival toož ali do katere bi imel pravico v slučaju provizijoniranja, naj^č pa v oskrbi matere od 90 na 108. dinarjev na leto. ■ Š svojitt} odlokom br. 46.424 od 12. avgusta 1922 je pa ministrstvo pošte in brzojava obvestilo ljubljansko dlrekcijo^da je min. financ (Generalna direkcija drž. ra'čunstva) z rešenjem od 18. julija 1922, br. 69.188 na-čeino odločilo, da sé provizioniranim poštnim uslužbencem té direkcije izplačujejo dravinjske doklade po čl. 17., točka b zakona o draginjskih dokladah odi 28. februarja 1922. Obenem je imenovano ministrstvo od ljubljanske direkcije zahtevalo, da predloži ista ministrstvu seznam vseh provizioniranih uslužbencev, ki imajo pravico do draginjske doklade. V dotični seznam je ljubljanska direkcija pošte in brzojava vpisala razen provizioniranih poštnih uslužbencev tudi njih družinske člane, ki bi meli pravico do rodbinske doklade, vdove in sirote ter skupni znesek, ki bi bil potreben za nakazilo omenjenih doklad. Citirano načelno rešenje ministrstva financ je mnogo dalekosežnejše kot predlog ljubljanske direkcije in je seveda popolnoma v skladu z zakonom o draginjskih dokladah od 28. februarja 1922. Obžalovati pa je, da je dosedaj ostalo le pri načelnem rešenju tega perečega vprašanja in faktično provizionirani poštni uslužbenci, njih vdove in sirote v Sloveniji do danes niso prejeli niti ene pare povišanja. Še vedno dobivajo le te sramotno nizke provizije in draginjske doklade, ki sem jih prej navedel. Gospodje, to so krivice, ki vpijejo direktno do neba. Kako se godi železniškim vpokojencem? . Potem imamo še zadnji kapitel, to so naši železničarji. Nam vsem je znani »slavni« rimski akord, ki sta ga v Rimu brez vednosti parlamenta podpisala dva odlična člana radikalne stranke. Po tem rimskem akordu se določa, da dobivajo vp oko j enei Avstrije od nas letno 150 odstotkov Več, nego pa naši vpokojenci. (Franc Smo dej, ironično: Sijajno!) To so oni vpokojenci, ki so vršili službo kot železničarji na progah bivše južne železnice. Gospod dr. Velizar Jankovič in njegov pomočnik Avra-movič sta podpisala V Rimu pogodbo, po kateri, mora naša država vsako leto avstrijskim vpokojencem plačati 17 milijonov dinarjev za njihove pokojnine (Klici na levici: škandali), a našim kronskim vpokojencem — železničarskim vpokojencem še do danes ni regulirala njihovih kronskih pokojnin v dinarske. Okoli 300 slovenskih miloščinarjev pa sploh ne dobi od države ničesar, četudi so cela desetletja zvesto izvrševali svojo službo. Tako dobivajo, kakor sem povdarjal, avstrijski vpo kojencl iz naše blagajne od tega, kar mi plačamo, 150 odstotkov več, nego slovenski ali hrvatski železničarji, ki so ćelo življenje vestno vršili svojo dolžnost. To je na vsak način višek državne modrosti! Pri tem pa nismo prizadeti samo Slovenci, ampak tudi srbski in hrvatski železničarji, ki so služili' ra progah, ki' so bile prej, last južne železnice, to je Sisek, Virovitica itd1. Torej; po onem slavnem rimskem akordu se godi, velikemu delu, naših železničarjev, namreč onim, ki so bili zaposleni v železniških delavnicah, velika krivica. Posebno je pri tem prizadeta železniška delavnica v Mariboru. Delavci, ki so prišli ob svojo službo po rimskem akordu, od, tega časa, ko so bili reducirani ali v pokojen i ali so izgubili ha kak drug način (Medklic: Vsled ostudnih denuncijaciji) službo, ne dobivajo niti pare pokojnine ali provizije, dasiravno so ves čas svojega službovanja plačevali v takozvani 'provizijski sklad od svojega zaslužka v isoke zneske, Če bi ti ljudje imeli priliko, da bi bili te zneske plačevali y kakšen privatni penzijski fond, bi danes dobili, kar jim gre. Naša država je sklenila z južno železnico, oziroma z njenimi lastniki: raznimi Rotschildi, bankirji in drugimi bogataši tako pogodbo, da je uničila eksistenco približno 800 železničarskim družinam v Sloveniji, ki danes ne dobe ne pokojnine ne provizije. In ravno na to točko bi rad obrnil pozornost našega gospoda ministra saobraćaja, škoda, da ga ni luka ji! (Medklic: Je!) Hvala Bogu, da je prišel! Gospod minister saobraćaja odgovarja na naše interpelacije glede miloščin železničarjem, da. tista točka akorda, ki ga je vlada sklenila z družbo bivše južne železnice, ni jasna in da se ne more odločili, ali bo tem ljudem sploh kaj dal ali ne. čudim se temu razlaganju gospoda ministra saobraćaja, ko je vendar vse popolnoma jasno. Ti ljudje so bili v službi, južne železnice, ki jo je vlada prevzela v svojo ekspli atacijo. Po zastopnikih države, četudi niso imeli legitimacij parlamenta, pa so jo kljub „temu zastopali, se je naša vlada zavezala, da hoče skrbe ti za eksistenco teli ljudi in njihovih družin. Kljub temu se pa gospod minister dan; za dnem izogiba in tio-, .če dati točnega odgovora, kako hoče rgšili vprašanje miloščinarjev, Zdi se mi, da gospodje v ministrstvu saobraćaja ne poznajo institucije miloščinarjev. Vidi se, da tukaj teh ljudi nimajo. Toda pri nas jih imamo. Izračunano je, da imamo na Hrvatskem, v Sloveniji, Dalmaciji in v drugih preČanskih krajih okrog 6000 j miloščinarjev, ki dobivajo mešečno k večjemu po 200 j do 400 dinarjev pokojnii.c oziroma miloščine. S tein pa j naj žive oni in njihove družine! Te stvari sem moral omeniti, čeprav je gospod finančni minister izjavil, da sprejme nujnost našega jtredloga, Moral šem Vse to javno ožigosati (Franjo Smodej: Ker so škandalozne!), ker, «o * istini škandalozne in vpijejo naravnost do neba! čudim se, da gospod finančni minister int drugi resorni ministri niso prišli do tega. prepričanja» dat bi morali kronske vpokpjerice prevesti že davno v dinarske. Radi tega smo prinesli ta nujni predlog, četudi dvomimo, da bi ga vlada hotela uresničiti, Obračam s« pa do našega doma, do cele zbornice brez ozira na stran kansko pripadnost in jo pozivam, naj z enoglasnim sklepom pozove vlado, da naj gospod finančni minister v imenu kraljeve vlade čimprej končnoveljavno regulira to veliko vprašanje in v dvanajstine oziroma redni proračun postavi primemo svoto. Kakor je že g. dr. Bazala prej omenil, se našim starim vpokojencem očita, kakor da, ne bi bili zanesljivi državljani, kakor da bi bili1 protidržavni elementi. S tega mesta vam lahko povem1, da smo imeli med železničarji, žandarji, duhovniki, učitelji, pismonoši itd. veliko pionirjev za to našo novo državo, V zahvalo za to njihovo veliko delo jih pa pusti sedaj država na stara leta stradati in jim ne da toliko, da bi mogli živeti. Končno poudarjam samo tole: Ako imamo naslov, da smo pravna država in hočemo kot pravna država izvrševati svoje dolžnosti, potem ni nobena stvar nujnejša kakor to, da se ta zadeva končnoveljavno reši. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.) Dnevne novice. Naš državni p-tJiačuin. Naš državni proračun znaša od 12 do blizu 15 milijard dinarjev. To se piše in govori, ljudje si pa veliko premalo predstavljajo in ilustrirajo to o-gromnost. Nedavno so listi poročali, da je pii/šlo v državo denarja za 45 milijonov dinarjev (namreč kovanega) in da se je rabilo za io 20 vagonov, da ta denar iz SušJka spravijo v Beograd. Primer tega prevoza da sledečo sliko državnega proračuna: če je za 45.000 dinarjev potrebno 20 vagonov, bi bilo potrebno 5000 vlakov, vsaik z 20 vagoni, da bi pripeljali v Beograd celo proračunsko svoto »d 12 milijard dinarjev. To pa zopet pomeni, da bi moralo iti dnevno 12 vlakov denarja v Beograd brez prestanka in brez počitka ob nedeljah in praznikih. —tgr. Slabo gnvatno stanje vseučiliščnih profesorjev. Te dni so imeli v Beogradu vseučiliščni profesorji svojo konferenco ter so mnogo razpravljali o svojem gmotnem položaju. Ugotovili so, da je gmotno stanje pri nas slabše kot v vsaki drugi državi in da se vseuičliliščni profesorji v boju za obstfnek ne morejo dovolj posvečati svojemu poklicu in namenu. S tem vprašanjem se bo v kratkem času bavila tudi letna konferenca visokošolskih učnih moči. Ta ugotovitev je prav žalostna in tudi sramotna;, kajti, če bli enkrat zborovali ministri, potem ‘bi se lahko ugotovilo, da je težko najti državo, kjer bi imeli ministri tako sijajne dohodke kot pri nas. —tgr. Vprašanje sindikata rečne plovidbe. Na spji radikalnega kluba je govoril minister saobraćaja Ante Radojevič o sindikatu rečne plovidbe. Iznesel je naravnost gorostasne stvari o gospodarstvu sindikata; bilanca izkazuje dosedaj 11 milijonov izgube, kljub izredno visokim prevoznim tarifom in kljub temu, da društvo ni niti ene ladje popravilo ali renoviralo, dasi bi bilo po pogodbi prisiljeno. Dasi izkazuje bilanca izgubo, vendar so dobili delničarji velike tantijeme. Minister je predlagal, da prevzame vlada plovidbo v svojo režijo pod imenom Rečna plovidba SHS. Radikalste klub je ta predlog odobril. Originalen vzrok samomora. V nekem selu v bližini Kragujevca se je poskušal ustreliti kmet Milovan Popovič, toda ni se smrtno zadel. Kot vzrok samomora je navedel pozneje, rojstvo pete deklice, dočim še nima nobenega sina. To je smatrati v njegovem kraju za veliko sramoto^ katere ni mogel več prenašati. Pred novimi poplavami na Hrvatskem. V Sloveniji je nevarnost novih poplav zaenkrat minila, dočim prihajajo iz Hrvatske, Slavonije, Bosne in Srbije še neprestano vznemirljiva poročila o pretečih poplavah. Sava, Drava in Donava v spodnjem toku neprestano naraščajo. Pri Zagrebu je že precej padla, od Siska dalje pa se je zopet na novo razlila. Sisku samemu je pretila velika nevarnost, da bo mesto preplavljeno. V Bosni in Hercegovini se poplave še vi jih draži $ Mamica. In otročiček, vsa čista , dehtita žarita svežosti, okusn«, * oskrbovana. Veselo zdravje st smeje z iestečimi zobmi ? Dnevna gojitev s »Kalodontom« Je najsigumejša pot, da obvani» Jete lepoto in zdravje V asih zob. ^tóa^jzcéhaJ^àri^ nadaljujejo. V Travniku, je reka Lesna napravila ogromno škodo — odnesla je 7 mostov in razrila mestne ulice. Neretva neprestano narašča in se je razlila’ že’ V'vélikeà Selu svojega toka. V Metkoviću je v Neretvi utonil tamošnji župnik in neki otrok, ki sta se hotela prepeljatičrež reko na brodu. Popovo polje v Hercegovini se je spremenilo v ogromno jezero, ki je zalilo mnogo vasi. Skadersko jezero je tako naraslo, da prèti okoliškim krajem katastrofa. Drina se je razlila pred izlivom v Savo. Velikansko škodo trpi Vsled poplav tudi Dalmacija, ker je povodenj zahtevala več človeških žrtev. Ogromen rop. Bolgarski tolovaji so vdrli te dni preko maše meje pri selu Ljubinja v bližni Prizrena. Iz te vasi so odpeljali seboj 460 ovac in 20 koz. Oropani hlev je last prizrenskega trgovca. Skopi denar za gospodinjstvo. Kdor ima mnogo, lahko izhaja, pa tudi z malim mora gospodarstvo voditi. Gre samo, da se prava hrana in živila izvolijo. Tako marsikatera gospodinja ne pomisli, da čaj kot dnevna družinska pijača ni samo jako prijeten, ampak tudi jako po ceni. čaša čaja znane znamke »čajna ročka« stane v resnici samo nekaj par. Gospodinje, ki to znam- ZAKLETI GRAD. ■mmSa Romantična igra v petih dejanjih. Spisal Alojzij Remec. Za »Učiteljico Pavlo«, »Kirko«, »Užitkarji« in «Magdo« je prišel na vrsto «Zakleti grad«, katerega so prvič vprizo-rili v tukajšnjem gledališču v torek, 17. novembra. Snov za svoje delo je povzel po >Anno Domini«, objavljen v »Dom in Svetu« 1. 1912. V Vipavski dolini se vrši dejanje, ko so neusmiljeno gospodarili graščaki nad tlačani, v času, ko so se pojavljata čudna znamenja in so vstajali različni ljudski preroki in so zbirali romarje in romance. To se je vršilo proti koncu šestnajstega stoletja, ko se je kuga širila in morila po deželi. Neusmiljen in protisloven je grof Ludovik de Vacano v delu na odru, ki si izpira in tolaži bratomorski greh s pijačo, ljubeznijo, igrami in neumnimi zabavami. Njegov brat, ki jc istotako deležen tega greha, je boljši, ker si je nadel spokorniško bleko in vzel v roke romarsko palico kot Aškerčev Boleslav. V noči se prikaže na odru kot romar in v meči utone za vedno. Le bistri sokolić, ki je vzletel » ex macchina«, prinese njegovi bedni, pričakujoči ženi Katarini prstan, kot ga je prinesel v narodni pesmi majki Jugovičev. 1 o tem prstanu spozna Katarina, da so ji tisto noč ubili moža. Tedaj zavrne Katarina Ludovika, ki jo je v bratovi odsotnosti snubil in zalezoval, ter umrje od lakote. Kmalu za Katarino umrje tudi Ludovik, ki je v pismu zapustil svoj grad sholarju, bastardu, ki ne pozna svojega očeta, kot tudi ne pozna svojega očeta njegovo dekle Katarinina spletična Marjetica. Sholarjev oče je Ludovikov brat, Marjetičin pa Rok Križaj, ki serizdaja za večnega Žida — znanega Ahasvcrja, kateremu so ženo sežgali na grmadi kot čarovnico. Krivec njegove nesreče, krčmar Vrabec umrje ob Rokovi navzočnosti, Roka pa ustreli neki grbasti nemški pisar, ki vodi grad že dvajset let in muči kmete. Toda tudi grajskega pisarja zadene kazen. Kmetje zavzamejo grad in pisarja vržejo črez zid. Grad pa, ki jim je zadel toliko revščine, sklenejo zažgati. Dejanje prepletajo še romarji in romance, tovorniki in vojaki, kmetje, trpini in uporniki, petje in igranje, intrige in slučaji, streljanje in sabljanje strah in kuga in punt itd. Na odru je šest mrličev radi »svetovne harmonije«, menda dovolj za največjega krvoločneža, med njimi tudi en pravični. Ostane še ne dosti vredni grobar, ki naj te mrliče spravi na varno. Najbolje je zgrajeno prvo dejanje, najslabše in naravnost neslano je pa zadnje. Delo pogreša enotnosti in celote. Jezik je zadovoljiv. Režišer bi lahko delo rešil, pa ni izpolnil svoje naloge drugje kot v sceneriji. Igralci so najbolje podali prvo dejanje, najslabše pa zadnje. Občinstvu je menda stvar ugajala, samo tistega spakovanja in »jokcanja« niso prenesli mladi želodčki, dočim so se pa starejše in dostojne darne!, zgražale pri pisarjevi molitvi: obema se je dalo duška. Pa kaj! De gustibus non-------- in De mortuis nil nisi--------- Ostanejo samo še živi, ki so bili vsi zadovljivi razen kmetov in tovornikov, ki so se spakovali in zverali kot se morejo spakovati in obnašati le na kakem Studencu ali v Stenjevcu. Pri predstavi, jc bil navzoč tudi gospod pisatelj, ki je-dobil .venec. Občinstvo, ga je močno pozdravljalo. -—ja. .fe.*. ko redno rabijo, se ne bodo labko pritoževale, da jim denar za gospodinjstvo nikdar ne zadostuje.. Zaupaj in vedi, da je dobra kakovost pravega gospodinjskega mila »Gazela« dognana stvar. Stotisočem je ne-obhodno potrebno, zato se ga poslužuj tudi Til Borza (Avala). Maribor, dne 19. lil, 1925. Zürich, zaključni: Beograd 9.20, Pari« 20.55, London 25.13 %, New-yark' 51#,58, Milano 20,70, Prage. 15.37 H, Wien 73.10, Budapest 0-0727, Berlin 123.50, Bràssel 23.52H, Madrid 73.95,- Amsterdam 208.70, Varšava 77, Bukarest 2.37’A, Sofija 3.7711, Atena 7. — Zagreb, devize: Paris 223—227, London 272.66—274.66, Newyork 56.09~56.69, Mila>-no 224.30-226.70, Praga 166.45-168.45, Wien 7.908 —8.008, Berlin 1338.80—1348.80, Zürich 1085.40— 1093.40.-Velute: Ek>ler 55.'45r—,56.05. , Obletnica Slomška in Kreka. ■ ? katehezi. Odkar .je ta veliki sin slovenske zemlje zatisnil svoje oči, ni vstal drug med nami, ki bi znal tako - domače, preprosto, prepričevalno sejati seme božje besede v rodovitno polje dobrih slovenskih src, kakor nepozabni Slomšek. Resnična ljubezen do svojih rojakov ga je peljala v šolo, ki jo je preobrazil in spravil na višino, ki je žal, danes ob njegovi obletnici ne doseza. De-jat je tej šoli tako praktična navodila, da jih moramo tudi danes z obema rokama podpisati. V boju proti intelektualizmu in racionalizmu današnje šole treba nam poživiti samo Slomškovega domačega duha. Ni treba iskati za to tujih vzorov, pri tujih narodih. Že pred 70 leti Je Slomšek opozarjal na temeljno točko vzgojnega dela, da »le samo um, na škodo srcu, z znanostmi preobkladati ni dobro, ker iz tega prihajajo. mrzli razumniki in suhi racionalisti«. Ravno te Slomškove besede bi morale tvoriti tudi izihodlišče reforme današnje šole. Povrniti se nam samo treba k njegovim vzorom in ‘metodam in v naši Sloveniji bo cvetelo ljudsko šolstvo v novem pomladnem cvetu. Kar nam je bil sejal Slomšek na versko-kulturnem polju je izpopolnil dr. J. Kv. Krek s svojim velikopotezni m socialnim delom. Na dobro obdelani njivi Slomškove vzgoje je znal vzbuditi v življenje sijajno " prosvetno, gospodarsko in politično organizacijo, ki še danes tvori nezlomljivo hrbtenico v sicer tako maloštevilnem slovenskem narodu. Usposobil ga je za socialni in gospodarski poj -sredi današnjega gospodarskega meteža. Ako bomo danes hoteli obnoviti svoje socialno delo, ne bo nam drugače mogoče, kakor da vedno vnovič temeljito študiramo Kreka, njegove spise in, metode in preiščemo,, v koliko še nas danes preveva njegov organizatorni in socialni duh. Slomšek in Krek sta tako dva narodna, a različna genija, vsak na svojem polju visoka vzora pozivata svoje potomce na delo. Različno Se bodo tudi današnji učenci, nekateri bolj pri Slomšeku, drugi bolj pri Kreku učili, kamor se pač bodo čutili bolj sorodni in za katero delo bolj sposobni. Vsi pa bomo morali, brez ozira na ‘ poklic in sposobnost, uporabljati njuno metodo, ki je bila obema skupna. Oba sta imela princip: poseči naravnost v življenje, v boj. Katoličanstvo, njegovi verski in socialni naùki, niso samo okrasek in ornament' za slovesne ure življenja, temveč kvas, ki mora prelevasi ti življenje v kraljestvo božje. Oba sta za to noč in dan delala, učila ljudstvo s peresom, živo besedo, osebnim občevanjem. Vsaka zapisana besedica je imela praktičen pomen, je bila v službi vzvišene ljudske blaginje in splošnega blagra. Znanost mora služiti življenju, ravno tako književnost, umetnost, sociologija in vera. Bila sta oba sovražnika blede in suhoparne teorije. Kar je dalo obema skoro magičen, nepremagljiv vpliv na srca vseh, je bilo to, da sta predstavljala oba v svojih osebnostih popolno harmonijo med naukom in s življenjem. Vsak izgovorjeni nauk sta tudi sama prak-I tično udejstvovala, tako da je bila v njih popolna har-j moni ja med resničnostjo in idealom. Bila sta oba moža j silnih idej, njihov program tudi ni bil samo suhoparen j znanstven zistem, temveč živo, toplo srce in ljubezen do Gospa ! Tudi jaz Vam priporočam to milo x '’fr &Ü&.W W ! #! 11.0 • vsakega človeka, do cel« slovenske grude, do očetnjave. Daleč proč od vseh malenkostnih utilitarističnih ozirov sta delala oba popolnoma iz nesebičnega idealnega zanosa. Zato je vsaka njuna besedica vrezavala kakor ostro nahrušen nož v narodno srce. Še neka j ne smemo prezreti kot obema skupno lastnost:, oba sta kljub svojim-radikalnim načrtom globok» spoštovala tradicijo in narodno preteklost. Reformatorji dvomljive vrednosti hočejo čez noč vse spremeniti, prelamljajo radikalno z vso preteklostjo. Slomšek in Krek pa sta ponižno klonila navzlic vsem svojimi idealom pred izročili in pridobitvami preteklosti. Prepričana /sta bila, dia je vsak velik napredek le rezultanta dveh komponent, novih idej in starih, da se visi uspehi snujejo ravno na podlagi srečne združitve pridobitev sedanjosti in preteklosti. Zato sta s sveto spoštljivostjo negovala ljudske nazore, običaje, spoštovala njegovo nazi-ranje, prav posebno pa ljubila svoje katoličanstvo in vero. V njej in po njej sta dobita tiste notranje moči, da sta z njimi izvršila v nas Slovencih slovenski narodni preporod. Ravno ista vera pa je oba združila tako neločljivo s slovenskim katoliškim ljudstvom, da bo ostalo njuno ime častno in spoštovano med nami-, dokler bo še en Slovenec oral na naši sveti slovenski zemlji. Iz Maribora. SLOMŠEK-KREKOVA PROSLAVA v spomin 1251etniice A. M. Slomškovega rojstva in 601et-nice dr. J. Ev. Kreokvega rojstva se vrši v nedeljo, dne 22. novembra 1925, ob treh popoldne v Narodnem gledališču v Mariboru Spored je razviden na lepakih. Nastopi prvič slov. p e v s k o d r u š t v o »M a r i b o r« z -moškim in mešanim zborom. Sodeluje orkester vojaške godbe v Mariboru in iz prijaznosti g. M. Pirnat, član Narodnega gledališča. Cene prostorom so: sedeži od 5 do 25 din., stojišča po 4 din. Vstopnice se prodajajo vnaprej pri dnevni blagajni Narodnega gledališča (Slovenska ulica) in v pisarni Prosvetne zveze; Aleksandrova cesta- 6 I, Vabimo Mariborčane kakor tudi prebivalci iz okolice, da se udeležijo te izredne proslave spomina dveh slovenskih genijev in jugoslovanskih velmož. Poklonitev A. M. Slomšku bo v nedeljo, dne 22. t. m., ob pol 12. uri dopoldne na Slomškovem grobu, mestno pokopališče. Vabimo vse Slomškove častilce, da prisostvujejo tej poklonitvi! Ne pozabite si priskrbeti še pravočasno vstopnic za nedeljsko Slomšek-iPrekovo proslavo. Opozaramo, da se vabila na proslavo niso in ne bodo pošiljala nikomur, zato se mora pobrigati za vstopnico vsak sam. ; Vprašanje brezdomovinstva. Zadnjič objavljena interpelacija poslanca Franjo Žebota in tovarišev glede pridobitve našega državljanstva ima veliko svojo upravičenost tudi tukaj v Mariboru. Pri nas živi veliko število ljudi;, -ki jih je nesrečni birokratizem in najostrejše obsodbe vredna površnost vladnih činiteljev napravila za brezdomovince. Večkrat smo že osvetlili naravnost gorostasne in škandalozne primere iz brezdomovinskega problema. Oče n. pr. ima državljanstvo in domovinsko pravico tu pri nas, njegovi odrasli sinovi se pa traktirajo kot inostrane^ ker jim je ostala ona domovinska pravica, katero je imel oče tedaj, ko so bili stari 18 let, kot državni uradnik v kakem kraju, ki je izven današnjih državnih mej. Po prejšnjem zakonu so namreč državni uradniki avtomatično dobivali dotno-vinstvo v krajih, ktjer so službovali in če je komu ob preobratu ostala domovnica iz Dunalja ali odkod drugod izven naših mej, ne more postati naš državljan, pa naj njegova rodbina že dolga desetletja živi v naših krajih, naj so vsi- njegovi sorodniki naši državljani itd., ker nimamo zakona za pridobitev državljanstva. Stari zakon so ukinili, na novega se še pa niso spomnili. Par let že leži v neki ministrski miiznici' projekt zakona za pridobitev državljanstva. Ta projekt je zahteval sedemletno stalno bivanje v kaki naši občini kot glavni pogoj in sicer se je štelo to sedemletno bivanje na teritoriju Srbije od dneva, ko se je kdo tam naselil, v prečanskih krajih pa od 1. decembra 1018. To je sicer krivično, a tudi to je bolje kot nič in če bi bili ta projekt uzakonili, bi letos s 1. decembrom bilo konec talko perečega in krivičnega brezdomovinskega vprašanja. Prizadeti so po večini sami ali pa po svojih rodbinah že dolga desetletja v naših krajih. Nekaj časa so naše oblasti prošnje za državljanstvo obravnavale po starem avstrijskem zakonu: prosilec je moral od kake občine dobiti zagotovilo sprejema in izpisati se je moral iz svoje prejšnje domovinske, odnosno državljanske zveze. Ko so prosilci to storili, je bil pa stari zakon ukinjen in tako niso danes nikjer — iz prejšnje občinske in državljanske zv eie so izbrisani, v novo, do katere imajo vse pravice, pa niso sprejeti-, ker ni zakona za to. Mnogi od teh danes sploh ne morejo potovati, ker od nikoder ne dobijo potnega K'5' ta. Nekater m menda po milosti dajejo potne liste •zastopniki držav, katerim so poprej pripadali, drugim so pa dale potne liste naše oblasti, ko so dokazali, da se toliko prizadevajo pridobiti naše državljanstvo. Kakor se sliši, je p!l policija te potne liste zahtevala- nazaj in ljudje sedaj n? vedo, ali jih sploh še fcedaj dobijo. Tudi -to je čudno ir krivično;, da se ob pomanjkanju tako važnega zakona ° pridobitvi državljanstva z vsemi, ki še nimajo našega dr zavija nstva, postopa kot s tujci po enem in istem kopit'1-Ljudje, ki že desetletja bivajo pri .nas, ki lahko dokaže o> koliko so se trudili za pridobitev državljanstva, ki so c-f0 fri ielle gotovo vsakega človeka se glase: zdravje, dolgo -življenje m bogastvo, ali oboje poslednje mo.rmo doseči le tedaj, ako posedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj v že sprejeti v domovinsko zvezo za slučaji,da dobijo državljanstvo, 'morajo vsako leto vlagati prošnje, kol okovane se- ve(ja _'za dovoljenje bivanja ravno talko, kakor oni pravi i ujci, ki1 samo začasno in v svojih poslovnih interesih prihajajo v naše kraje. To ni samo protivno človeškemu načelu in naziranju, ampak tudi določilom mirovnih pogodb, ki ponovno naglašajo, da morajo nove države sprejeti ljudi, ki so ob preobratu ali nastanku že stalno bivali na njihovem področju. Ti ljudje ne potrebujejo dovoljenja bivanja od 'leta do leta, ampak bi morali k večjemu dobiti stalno dovoljenje, dokler se zakon-itim^potom ne uredi pridobitev državljanstva. — tgr. Shod ftadičevcev za zaprtimi durmi. V nedeljo, 15. novembra so zborovali združeni samostojineži in radičeve i v gostilni Pečnik na Rotovškem trgu. Zborovanje se je vršilo za zaprtimi durmi. Vratarji .so bili bivša fi-naniearja švikaršič in Skrabar ter Roman Bende. Vseh zborovalcev je bilo 38 s predsednikom Prepeluhom vred, dasiravno je mariborsko tajništvo razposlalo več stotin kričečih vabil. Glavno besedo sta imela hrvatska Radičeva poslanca Trn j ar in dr. Remar ter Radičev zet ing. jKošutie. Poslednji je razvijal Radičev programi. Jedro > njegovih izvajan j: je bilo: Korošec in njegova Slovenska : ljudska stranka nas hoče spraviti' podi Rim, pod pai- * ipežetvo komanda, Korošec se je naveličal skupnosti z brati Srbi. On je po Košutičeveim mnenju tudi kriv, da j so primorski Slovenci ostali podi Italijanom. Korošec dela za odcepitev Slovenije. A po Košutičeveim mnenju je Slovenija sama zase nemogoča. Radi tega je treba Koroščevo stranko napraviti nemogočo.. Trnjar pa je razlagal, kako naj Radičeviči v Sloveniji organizirajo delavce in najj Vzamejo somišljenike in volillce socialnim i demokratom ira »klerikalcem«. Večina zborovalcev obeh govornikov ni razumela, četudi sta govorila kajkav-ščino. Tretjli govornik pa je udarjal samo na »proti- ; farsko« strujo. Vsaka druga beseda mu je bila, »pop«, j »far«, »klerikalec«, «prokleti pop«, «papinei« itd. Zbo- j rovale em so se ikar lasje ježili:, ko jim! je Hrvat v slabi j slovenščini predstavljal strašno nevarnost, ki jim preti' j od strani »popov«. Ne eden od govornikov pa ni povedal ne besedice o »mirotvorni republiki«, ne o Radičevem militarizmu, niti z enim stavkom niso Radičevci govorili proti neznosnim davkom, s katerimi se posebno iz-mozgavaia slovenski krnel, obrtnik in delavec. Radičevci ; (zahtevajo, da naj! Slovenci, k® bodo vstopili v Radičevo ■ stranko, plačajo še poseben davek'za Radičevo organi- < izacijo. Na zadnje so sklenili, da bodo prirejali po vseh j župnijah ira vaseh shode. V Mariboru, Ptuju, Celju, i Dravogradu, Šmarju, Ljutomeru in Murski Soboti pa 1 hočejo prirediti »velike« manifestacije za Radiča. V j Maribor nameravajo pripeljati Radiča prvo nedeljo v decembru. Zanimivo je, da se dosedanji vodje1 štajerske »Samostojne« g. Lipovšek in njegovi prijatelji niso udeležili tega zborovanja. -— fr Žalostna .statistika. V jelniišnici mariborskega okroi-ižnega sodišča se nahaja med štirimi stenami 310 oseb. OÖ teh je 60 v preiskavi, drugi so vsi že obsojeni. Jet- j mišnica je prenapolnjena, ker je pravzaprav prostora le za 200 oseb moškega in 30 oseb ženskega spola. Seda ji je j pa v jetnišnici 48 žensk in 226 moških. 1 Nadaljne prireditve Ljudske univerze v Mariboru. V -okvirju predavanj iz ^Slovenskega kulturnega sveta« bode j priredila Ljudska univerza v prihodnjih dneh več zanirni- j vih predavanj. V petek, dne 20. t. m., bo realčni profesor i g. Bogo Teply nadaljeval predavanje o razvoju slovenske j proze. Predavatelj: je pri prvem predavanju, ki je v njem j očrtal zlasti prozo Slomška in Trdine, dosegel lep uspeh, 'j V drugem delu predavanja bo orisal Franceta Levstika in j realistične slovenske pripovednike. •— V pondeljek, dne j 25. t. m.,, pa je na programu Ljudske univerze tretji večer j cikla »Zgodovina slovenske pesmi.« Prva dva večera, ki j sta obsegala dobo od Trubarja do lete 1901, je sprejelo j občinstvo s splošnim priznanjem. Tretji večer bo posvečen f modemi solopesmi. Po uvodnem predavanju marljivega j raziskovalca naše glasbene preteklosti g. profesorja Dru- j zoviča bosta gospa Druzovičeva in g. Burja zapela pesmi j skladateljev Lajovica, Kreka, Škrjanca, Kogoja, Adamiča, \ Ostrica, Savina in drugih. Priporočamo občinstvu, da: po- : seča v kar največjem številu skrbno pripravljene kulturne | prireditve Ljudske univerze. ' ! Občni zbor Mariborskega ženskega društva se vrši v torek, 24. t, m. ob pol 10. uri v dvorani Študijske knjižnice (Ljudska univerza). Po občnem zboru predava gdč. Alojzija Štebi iz Ljubljane o ženskem kongresu v Washingtons K številni udeležbi vabi društveni odbor. j Cercle fran^ais. Gospod R. Martel, profesor za fran- j cosici jezik in za, franoosiko literaturo na ljubljanski univer- š zi, bo predaval v soboto, dne 21. t. m., ob sedmih in tri-četrt zvečer v mali kazinski dvorani o zemljepisnih, narodnih in gospodarskih razmerah Tunezije (s slikami). Vstop je vsakomur prost. ; Za Protituberkulozno ligo je daroval g. Josip Perko, ■trgovec v Lajtersberiku, 300. din., Južnoštajerska hranilnica v Celju 200 din., za kar se jima izreka prisrčna zahvala, istotako občinstvu, ki se je tako pridno posluževalo bigine tehtnice v parku. Tehtnica ej vrgla ligi v letošnji sezoni čistih skoraj 2500 din. Pradno odpotujeta si nabavite novi zimski vozni ■red, veljaven od 15. oktobra, ki je pravkar izšel v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Cena samo D 1.50. Priporočamo »Ljudskte knjižnice« v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 17 predvojnih zvezkov po nizkih : pravi čas upozorenje, da se tudi neznatne znake vratobola i pokašljevanja, hripavosti, ‘krčev ali nahoda in bolečin v j udih ne sme zanemariti. Vedno m vedno slišimo hvaliti ! kot dobro, bolečine olajšujoče domače sredstvo in kosme-tiikum že skozi 2>7 let priljubljeni Fellerjev blag o diš eči »Blsaflujd«, tudi pri revmatičnih bolečinah. Močnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 din., 12 dvojnbtih ali 4 specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojna tih ali 12 specijalnih steklenic za 250 dini, že ob enem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti plačilu vnaprej j lekarnar Eugen V. Feiler, Stubica Donja, Elsatrg 329, Hrvatska. — Posamezne steklenice Elsafluida po 10 din. v lekarnah in sorodnih trgovinah. cenah ter nova ilustrirana zvezka: 19. zv.: Kazan, volčji pes, br. 18 D, vez. 30 D; 20. zv.: Kralj gora, br. 18 D, vez. 30 D. — Kol. LISTEK, Mali svet našiti očelav. Roman treh delih. Spisal. Antonio Fogazzaro. Prevod iz italijanščine. 76 »Prav imate«, je rekel. »In tudi stara mati ima prav. Samo profesor Gilarodni nima prav. Pokazal mi je to oporoko pred! tremi leti v moji poročni noči. Rekel sem \ mu, naj jo sežge in sem ntislil, da je to tudi storil. Če j tega ni storil, potem me je goljufal. Če je šel radi te stvari v Lodi, je storil nevljudnost in velikansko neumnost. Imeli ste vzrok, da sle mislili slabo o nas. Toda da boš vedel! Zaničujem denar slare matere kakor tudi vladni denar. In ker ima ta gospa to srečo, da je mati mojega očeta, se ne bom nikdar, razumeš, nikdar poslužit te listine, ki bi ji vzela čast, pa najsi se, ona posluži napratn nam vseh nizkotnosti, vseh podlosti. Stojim mnogo višje ko ona! Idi in ji povej to v mojem imenu ter reci, naj vzame nazaj svoje ponudbe, ker jih zaničujem. Lahko noč!« Pustil je Pa sol lija vsega osuplega ter odšel tresoč se od razburjenja in jeze. Pozabil je vzeli svojo sve-tiljko, stopal je v temi, z velikimi koraki, nil videl in ne pazil, kam je stopil. Od časa do časa je dal s kakim vzklikom duška temu, kar je vrelo v njem: jeza proti Gilardoniju, obtožba proti Luizi. Stric je šel zgodaj spat, Luiza pa jje čakala Franca v malem salonu z Marijo, ki jo je pridržala pokonci, da bi jo oče lahko videl še zadnji večer. Uboga Ombretta Pipi se je že skoraj naveličala. Usiteca so ji lezla narazen, obrazek se ji je nabiral v jok in s tožečim glasom je spraševala: »Kdaj bo prišel očka?« Toda imela je mater, ki je znala potolažiti nadloge kakor nihče drugi na svetu. Ombretta že dolgo časa ni: imela celih čeveljčkov, in. za čeveljčke je treba tudi v Yalsoldi denarja. Malo res, a če ga je prav malo? Toda imela je mater, ki je znala obuti bosonoge kakor nihče drugi na svetu. Baš prejšnji dan je našla Luiza, ko je iskala na podstrešju košček vrvi, med staro šaro, praznimi zaboji in polomljenimi stoli, škorenj svojega deda. Dala ga je v vodo, da se je omehčal, izposodila si je krivec, šilo in škarje. Sedaj je vzela ta častitljivi škorenj, ki; je vzbujal v Ombretti strah, ter ga položila na mizo. »Sedaj pride na vrsto zanj nagrobni govor«, je rekla z ono nameravano živahnostjo, ki bi ji jo tudi v smrtnem strahu ne mogel nihče vzeti, če bi jo potrebovala. »Najprej moraš prositi svojega pradeda za dovoljenje, če smeš vzeti njegov škorenj.« Pripravila je Marijo, da je sklenila roke ter ponavljala smešno gledajoč v strop te šaljive verze: Pradedek moj ljubirTn dragi, če škornja ne boste več potrebovali, prosim, da M ga Ombretti darovali, ki bi že tako rada imela dva čeveljčka cela. V hvaležnost pa vam bo zato poljubček poslala v nebo. Povedala je nato ne baš spoštljivo pravljico, kol se jih je toliko rodilo v Luizinih možganih, namreč čudno zgodbo o angeljčku, ki snaži v nebesih škornje. Ker je namreč ta nekega dne hotel vzeti košček zlatega kruha, je spustil dedov škorenj, ki je padel na zemljo. Marija je postala dobre volje, se smejala ter prekinjala mater s sto vprašanji o zlatem kruhu, o škornju, ki je ostal v nebesih. Kaj bo naredil ded z njim? Mati ji je pojasnila, da bi ga ded raje zalučal za avstrijskim cesarjem, če bi ga srečal, kadar bi ga vrgel na zemljo. V tem trenutku je vstopil Franco. Luiza je zapazila takoj«, da oči in čelo oznanjajo nevihto. »Torej?« je rekla. Franco je razburjeno odgovoril: »Spravi Marijo v posteljo.« Luiza je pripomnila, da je obdržala deklico pokonci radi njega, * bi bila nekoliko z njim, skupaj. T . ko je ponovil: »nečem li. da jo spravi spat«, tako ostro, da je Marija začela jokati. Luiza je zardela, a molčala. Prižgala je luč, vzela deklico na roke, jo mol-, če ponudila očetu, ki jo je hladno poljubil, ter jo odnesla proč. Franco ji ni sledil. Razjezil se je. ko je videl škorenj ter ga vrgel na tla. Nato je sedel, naslonil komolce na mizo in skril glavo v roke. Grenka misel, da je mogoče Luiza Gila rodni jeva sokrivka, mu je takoj šinila v glavo med; Pasottijevim govorom, spomnil se je na oni »kaj, molčite?« in oni »dovolj!« ter na Marijino pripovedovanje. Zdelo se mu je, ko da je v njem vrtinec, v katerem se vrti ta misel, zgine in se zopet prikaže, vedno nižje, vedno bližje srcu. »Torej?« je zopet vprašala Luiza, ko se je vrnila. Franco jo je gledal nekaj časa z nemim prodirajočim pogledom. Nato je vstal in jo. prijel za roke. »Povej mi, ali ničesar ne veš?« je rekel. Uganila je, toda ta pogled in to vedenje jo je užalilo. »Kako, ali nič ne vem?« je vzkliknila in obraz ji je zagorel. »Tako me vprašaš?« »Oh, ti veš!« je zakričal Franco, pahnil njene roke od sebe in dvignil svoje kvišku. Videla je pred seboj, kaj bo sedaj prišlo: sum o njeni sokrivdi s profesorjem, njen zagovor, smrtno razžaljen je, ki se ne bo dalo nikdar več popraviti, če Franco v jezi ne bo veroval njenim besedam. Prestrašena je sklenila roke. »Ne Franco, ne Franco«, je rekla tiho, mu ovila roke okoli vratu in mu hotela zapreti usta s poljubom. On je to napačno razumel. Mislil je, da se hoče opravičiti; Zato jo je pahnil od! sebe. »Verni, da, verni«, je rekla in se vnovič strastno vrgla na njegove prsi. »Toda zvedela sem šele potem, ko je bilo že storjeno, bila sem razsrjena kakor ti, še bolji kakor ti!« Toda Franco je čutil preveliko potrebo, da se znese, da žali. »In kako hočeš, da ti verjamem?« je vzkliknil. Zakričala je in stopila nazaj, nato pa mu je šla zopet za korak nasproti in mu ponudila roke. »Ne«, ga je rotila s srce trgajočim glttsom, »reci, da mi verjameš, takoj, takoj mi' reči, sicer, ti ne veš, ti ne veš!« »Gesa ne vem?« »Ti ne veš, kakšna sem jaz, ki te bom vedno ljubila, pa ne bom hotela biti več tvoja žena, ki bom mogoče trpela, pa se ne borni spremenila, nikdar več! Razumeš, kaj se pravi to nikdar več? Potegnil je k sebi nežno, zasoplo osebo, stiskal ji je roke, kot bi jih hotel streti, ter rekel s hripavim glasom: »Bom ii verjel, bom ti verjel«. Luiza ga je pogledala s solznimi očmi in zahtevala boljše besede. »Bom ti verje 1«, je rekla, »bom li verjel?« »Verjamem ti, verjamem ti.« (Dalje prihodnjič.) Širite Jašo Stražo“! Kavama »Evropa«, četz cesto od kolodvora, dnevno koncert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporoča! — Za Jos. Chela — Gahro Valjak. 519 Stambiljke vseh vrst iedeljuje Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova cesta 43, dvorišče. 581 I fitti ar pregona. rezpdaj | ne pridete ako imate zaneslji vo uro iz švicarske to varne firme Suttaer. Suttnerjeve tire gredo natančno do sekati de. — Piers vijanja slabih ur stanejo sčasoma rotto go več kot ura sama. — B respirino prejmete veliki dustrova » divt.-r.cenik, ako ja-V te svo| točna naslov ,.>sp tštijal.dci ur H S'at to er » L) ubi j act št. 678. Cedi k t<- stare solidne firme nudi. skoro neizčrpno usbi.ro ur. zlat u ne, kakor tudi dani m praktični» predmetov za uporabo. €3® ¥ o zn! red veljaven od 15. oktobra je iz? Cen'» 1:: mm Tiskarni sv Cirila. Veiepražarna kave Meznarič Rado, C3T Tigevci« «©hlepite w»' vtudM! aribor f darai t'S äev. 21.. I»k» v term. % w ao1w ft» t «fejg «a» POVI»«**** i*W»«9Üj® se dobi povsod. Prva hrvatska tvornica sagama-, i; reki-j enega mesa in masti M, G a «trito «ita sln.d'.d Putritila. Zastopstvo za Maribor in okolico : FRANC RAINER Maribor, Gavrilovičeta salami, nova, zrela, B SIR bohinjski, emendolski, 1 B SIR tranistovski, ffl SIR švicarski v škatljah, znamka »Tiger«, SLIVE bosanske, H nove v zabojčkih in vrečah, SARDINE IN SARDELE ■iz tvornice »Sardina« d. d. Split, »JUHAN«, zabela za juho,. vedno v zalogi pri tvrdki B FRAffcC Ra|M€R, Maribor, Koroška cesta 17. a S-amo na debelo! ARGUS |e naš najboljši domači obveščevalni zavod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ul.ll, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Argus Čaj za gospode močan.plemenit, angleškemu okusu odgovarjajoči, posebno prmeren za uživanje z mlekom ali smetano kot zajutrek. POPRAVILA MEHANIK IVAN LEGAT Specialist za pisarniške stroje 1 MARIBOR 1 samo Vetrinjska ulica 30. Telefon št 434. «BSSBBRBSBRflBBBBBBBBflBflBBBHBaBR Vsakovrstni Snaga (imitmi), VRVICE IN VRVI, GURTE iz jute in motvoza, ČEVLJARSKA DRETA, SLAMNJAČE {Strohsäcke), PLAHTE za vozove, MORSKA TRAVA, ŽIMA vseh vrst, lin vsi v to stroko spadajoči predmeti vedno v zalogi pri tvrdki FRA&CRAiHER, Pribor Koroška cesta 17. Samo na debelo! mmmm Vglasni in reklamni zavod Voršiča naslednik Mo Kovačič Jtarltor, SIvniRov trs % Èpfeieflia Oglase po originalnih časopisnih tarifah za vse ni- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte. InserSrajte ! Pri poreči, M; Tiskam si. Ciri ? ItrUms. Ä» 'polj ske M:, scisse si mnogi želijo Kristusov« podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po S50 din., 75 «m veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 dim, 100 «atu veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 «m veliki po 1700 din. Sfccsmslsi z leseno ponobo (korpusom) stanejo: Veliko**. 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din. Stenslfti ki*tžž s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din. Stoje«I križi s kovinasto podobo stanejo v raznih velikost ih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak; kdor križe potrebuj«, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. fefv j» £ ■ ■ * » «BBBBBBBWBBBRaBBBMBBBBBHBBBBIi!» Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si jesen in zimo KURO‘čevlje- Lastne delavnice — solidne cene. 1IB0R# Umiki casti li 19« Le najbolje je najceneje. *iM.wa*Ba«äßfa«Biaa«B««»o»i - 4 R ? i I 4 i a % i i * f '■ .V ■ - ' " j $ M, I j t 3 f {• j j I ^ t 't % ' j j. ■ ' f* , ! '■ j ' #*mw,mÄfi» v v >*8ttsi. j-ni palači, At*k*a«»«*row» A, pr«*rt lra**ičte»n#lm e«rtr*1}<’ ^ ' ‘ n»fkix)*r»tTiew1 .. WamSi* obrestovan** vto*r n* fr* « te* <» É; rmr.f *** *** **" ______predstavnik: Leo Broke, poslovodja v Marten. — Urednik: Jaauš Golac, bsibm v todajatkj: Kenoorcij »Niže Straie«, predstavtA: Janu! Gole« * “