Zimske pesmi.
i.
Tiho,   dolgočasno                                        Sniva  trudna njiva
vseokrog,                                                     zimski  sen,
beli  prt pokriva                                          toži gozd pod težo
vrt in log.                                                   preobremenjen.
Mrzle so verige
se sklenile nad vodo;
kdaj prijaše vitez,
da okov jih rešil bo?
2.
Mi pa veseli smo                                        Od ranega jutra
zimskih dobrot,                                           do pozne noči
zima prinaša nerni                                        naSi  vsi klanci  so
polno lepot.                                                   ofcrog vasi.
Stiskajo drugi
naj se za pečjo,
nam  pa je v  snegu
pri delu  gorko.
3.
Dela zdaj imamo mnogo,                             Na križpotju tnota stati
ker zapadel nas je sneg,                             velik, črnogled čuvaj;
treba spraviti v valove                               da bo več strahu obujal,
sneg po naših bo bregeh.                             brke naj dobi iz saj.
Damo lonec mu na glavo,
za oči pa ogla dva.
Tu naj straži in nadzira,
kdo voziti prav ne zna,
da oblast kaznuje ga ...                      Fr. Ločniškar.
137