Investicije za obrat Zalog • že v sedem letnem perspektivnem planu razvoja to- • vame je bilo predvideno širjenje in povečevanje • proizvodnje v embalaži, avtoelektriki in posebej še v • obratu Zalog. Res smo z manjšimi investicijskimi • posegi, novimi tehnološkimi procesi, boljšo organiza- • cijo dela in širšim sodelovanjem samoupravnih S organov dosegli dobre in celo odlične rezultate, ki so • plod vseh prej naštetih faktorjev. Toda če se ozremo • nazaj lahko ugotavljamo, da od leta 1962 nismo gradili • več oziroma nismo pridobili novih obratnih prosto- • rov, temveč smo morali z več iznajdljivosti v organi- • zaciji dela ustvarjati več na istih površinah. Seveda • nam je to tudi uspelo, saj smo povečali proizvodnjo S v letu 1962 od 4.807 milijonov na 12.665 milijonov v • letu 1967, kar pomeni 135°/o. . Možnosti za povečanje pro-■zvodnje v teh prostorih so Minimalne oziroma jih ni, ne a bi Sij v novogradnjo in s °m. omogočili nadaljno rast proizvodnje. Ob razpravah nadaljnjega VvSt.'ranja' smo morali pri-u o niti potrebam tržišča in prvotni plan investirala spremeniti in začeti in-enzivno pripravljati nov P an, ki temelji na naših finančnih možnostih, ki je v »Kladu z razmerami na trži- ki izgradnje in dobave opreme so bili zelo kratki, zato smo se odločili za hitro in enostavno izgradnjo novega obrata v Zalogu, ki bi naj bil že v aprilu pripravljen za montažo prve opreme. Čc vemo, da so se začela gradbena dela velike in prostorne nove hale z 2500 m2 šele v decembru, je jasno, da so bili potrebni maksimalni napori, da je bila v roku zgrajena in pripravljena za montažo opreme. , Investicijski program, ki ga Hala, ki ima 2500 m2 je izje obravnaval DS 25/7-1967 je vedena v jekleni konstrukciji ze zajel celotno predvideno nadsvetlobne žagaste oblike mvestičijo za leto 1968/69. Po 6 polji 12,5x12,5 razsežnosti, analizah komercialnega sek- Pl"i celotnem projektu je bil meja o dosedanjih naročilih, poseben poudarek na funkci-kakovosti in količini izdelkov onalnost, enostavnost in ce-Je Prišlo do obvezne spre- nenost gradnje, kar je bilo membe investicijskega pro- tudi doseženo. IOat*111, k* bil v decembru Vrednost objekta znaša 290 Potrjen s strani DS. Ro- milijonov. Istočasno z gradnjo so se odvijali razgovori z dobavitelji opreme, ki so tudi že končani in pogodbe podpisane. Celotna oprema bo uvožena iz Zahodne Nemčije. I. Avtomatska Unija za 5 kg doze Karges Hamimer ima zmogljivost 100 — 150 komadov dioz v minuti. Na tej liniji lahko izdelujemo doze od 0 99 do 0163 in višino do 280 mm. Ta linija je sestavljena iz dveh delov: iz linije za izdelavo pokrovov, ki je bia dobavljena V januarju in linije za izdelavo obodov, ki je bila dobavljena v sredini maja. Začetek proizvodnje teh doz smo predvideli v začetku junija. Do sedaj smo doze 0 153 •— 0 163 izdelovali pol avtomat, sko s prekritim lotanjam, kar ne odgovarja več sodobni tehnologij i, zato tudi nekvalitetne doze. Zmogljivost polavtomatske linije je 750 kom. na uroi pa bo sedaj povečana na 6000 kom/h. Vrednost opreme znaša 2.123,125 N din. V tej ceni je upoštevana tudi avtomatska stiskalnica za vlečene doze, ki že dela z zmogljivostjo 21.000 kom./h. Celotna linija obodov je prišla zaradi nujnosti (ker je proizvajalec zamudil z rokom dobave 2 meseca), s kamioni po najkrajši poti. S tem prevozom smo prihranib 10 dni, kar pomeni čas, ki je potreben za montažo in poizkusni pogon. Z angažiranjem naših strokovnjakov in nemških monterjev, je bila linija montirana v rekordnem času. Največ bojazni je bilo zaradi kompliciranih elektro-instalacij za linijo, toda naša ekipa električarjev s tov. Slavcem Jakičem na čelu, je problem instalacij in priklopov linije rešila odlično in v najkrajšem času. II. Avtomatska linija za do, ze 0 73 Karges Hamrner ima zmogljivost 350 kom/min, kar pomeni, da bomo na tej liniji proizvedli v 1 uri 21.000 komadov doz. Tudi ta linija je sestavljena iz dveh delov in to iz linije obodov in linije pokrovov. Ta slednja pa ima dvojno zmogljivost, tako da izdela v 1 uri 42.000 pokrovov, kar je razumljivo, saj ima vsaka doza dno in pokrov. Ta linija je po konstrukciji slična prvi, le da so vsi stroji hitro tekoči. No- vost pri teh linijah je transport, ki je magnetni, tako da se doze ne valijo po žlebovih, temveč potuje vsaka za sebe na traku, s tem pa odpade vsak šum in ropot kot tudi poškodbe in odrgnine na litografiji. Opisana linija bo do, bavljena v mesecu septembru. S tem bomo sprostili sedanjo že dotrajano linijo FMI in jo uporabili izključno za manjše naklade, isto pa tudi linijo »BLISS«. Vrednost te 'linije znaša 2 milijona 868 tisoč 113 novih dinarjev. Seveda pa z nabavo in pogonom teh dveh linij nismo dosegli nič, če ne bi upoštevali povečanj zmogljivosti tiskarne, ki so še za sedanjo proizvodnjo premajhne. Zaito bomo nabavili tudi tiskarsko linijo. III. Linija za lakiranje, ki je sestavljena iz laikirike z vla-galcem »Mailaender« in tu-nelne sušilnice LTG. Zmoglji- £6******************************>M-*****ik ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Za 22. julij, praznik vstaje slovenskega naroda, čestitamo vsem, ki so se borili za socialistično Jugoslavijo in ostali njeni borci za dosledno uresničenje socialističnih idej. SEKRETARIAT ZVEZE KOMUNISTOV SATURNUSA in uredništvo Glas Saturnusa * * * * * * * * * * > * * * * * * * vost linije je 5000 kom. plošč na uro. Sušilnica je dolga 27 m, čas sušenja pa 12 min., je pa za format 880 x 1050 milimetrov. Posebnost sušilnice je v tem, da je ogrevan tudi spodnji del, kjer se veriga vrača. Sušilnica bo ogrevana s plinom butan — propan in je poraba 86 kg tekočega plina na uro. Dosežemo pa temperaturo 220° C. S to linijo bomo povečali zmogljivost lakiranja od sedanjih 28 milijonov na 52,6 milijonov letno. Celotna vrednost je 1 mili jon 749 tisoč 347,00 novih dinarjev, od tega Jakirka 757 tisoč 441,00 novih dinarjev, sušilnica pa 991 tisoč 906,00 novih dinarjev. Dobava je predvidena začetkom junija. Poizkusna proizvodnja boi stekla v prvi po, loviti julija. IV. Linija za dvobarvni tisk je sestavljena iz dvobarvnega tiskarskega stroja in 'lakirke »Mailaender« in (nadaljevanje na 6. strani) Puškomitraljez mi je delal največ težav Čeprav je od konca vojne minilo že 23 let, se premalokrat spomnimo tistih časov, še posebno se preveč redkokdaj spomnimo borcev in vseh drugih udeležencev, ki so v tistih ognjenih letih, kakorkoli že pripomogli, da smo ostali kot narod in da smo socialistična federacija enakopravnih, V naši tovarni dela danes še 41 udeležencev v NOB in 37 takih, ki so bili v internaciji in vojnem ujetništvu. Ni jih malo in vendar j.ih je vedno manj — zato bi bilo prav, da bi se jih večkrat spomnili in tako pripomogli k močnejšemu oživljanju in prenašanju tradicij naše svetle borbene zgodovine na mlaj. še rodove. Ko sem gledal spisek udeležencev v NOB in internirancev, ki še delajo med nami, sem premišljevali, kako bi vse te tovarišice in tovariše predstavil članom kolektiva. Ni mogoče! Kolikor bor. cev toliko zgodb in naše glasilo tega res ne bi zmoglo. Vendar pa sem se za eno zgodbo le odločil. Odločil sem se za pogovor s tovarišem, za katerega zaradi nje- svobodnih narodov. govorijo o svojem partizanstvu in ki se radi »pohvalijo,« je šegavo našteval v obrambo. »Veš, jaz sem najraje kar tako s svojim delom, pa sem zadovoljen,« je na koncu zaokrožil za zaključek. Vendar jaz sem vztrajal in ga počasi začel z vprašanji pripravljati, da se je začel »na glas« spominjati svojega partizanjenja. »Živel sem v Podgorici. Večkrat smo se med prijatelji pogovarjali, da če bomo mo. rali v nemško vojsko, raje poj demo iv partizane. Do tega je kmalu prišlo. Bilo je 10. januarja 1943. leta, ko sem kot 18. letni fant še z desetimi prijatelji napotil v partizane. Bilo je v nedeljo zvečer, ko smo zagazili v globok sneg proti gozdovom za Ihanom. Vodil nas je poznan li živino in vlekli veje. Težko je bilo za hrano in tudi za vodo, saj smo morali topiti sneg. Nevarno je bilo kuriti ogenj, zato smo morali drva olupiti. V začetku je bilo hudo, potem pa je bilo kar dobro. Kasneje enkrat — ne spomnim se datuma — smo ob večjem pohodu počivali na hlevu, ki je bil malo odmaknjen od vasi Kališče nad Stranjami. Bili smo izdani in Nemci so nas neprebojno obkolili. Bilo je hudo »vroče«, 25 so nas ujeli, ravno toliko pa jih je padlo. Ker sem bil še zelo mlad, so me odpeljali na delo v Linz. Nenehno so me šilih, da bi služil Nemcem, jaz pa sem izkoristil prvo priložnost, ki se mi je ponudila in jim pobegnil nazaj v domače hribe. Doma že dolgo niso vedeli kaj je z menoj in po naključju me je sestra že v prvih dneh mojega povratka, srečala v gozdu, ko je nesla obleko svoje, mu možu. Sedel sem na štoru, skupaj s člani angleške milsije in očem ni mogla Slavko Pengov: POZIV NA VSTAJO, 1949, olje gove skromnosti najmanj vemo, da je bil partizan. To je tovariš FRANC HROMC, rdečeličen korenjak, ki ima delovno mesto po celi naši tovarni. Kjer pušča cev, je hitro on poleg, da poskrbi za prvo pomoč in dokončno ozdravitev. Pa ne samo cevi, tudi druge stvari popravi. V 20. letih dela v Saturnusu si je nabral veliko izkušenj. Ko sem prišel k njemu in mu povedal, da bi rad njegovo zgodbo iz partizanstva, se je začel braniti: »Nič rad se ne vlačim po časopisih, pojdi raje drugam, saj jih je še dovolj, pojdi k takim, ki radi govorijo, ki nenehno kurir in še tisti večer smo bili napadeni, pa smo se izmazali in skrili na hlev, kjer smo prebiti dan, nato pa zvečer zopet nadaljevali pot proti Vranji peči in Kugovškovi graščini, kjer so nas že čakali partizani. Mislil sem, da bom tam našel braita, ki je bil v partizanih že od 1941. leta, pa ga nisem našel, ne tedaj in ne kasneje. Tik pred koncem vojne je padel nekje pri Radovljici. Bil sem v Kamniški četi in zima je bila za nas najhujša. Iimeb smo slabo obutev, ko smo hodili pa smo morali za seboj brisati sled; to smo delali tako, da smo zadaj pelja- verjeti, da me vidi zopet v partizanski obleki. Od tedaj naprej sem se bojeval v kamniško-zasaivskem odredurna območju Trbovlje, Domžale in Šenkov turn, Kranj. Proti koncu vojne pa smo šli proti Savinjski dolini. Ko je bilo vojne (konec, sem bil nekaj časa doma, potem pa sem se zaposlil v Saturnusu.« Ali si zato, ker si bil borec, kdaj občutil kakšno prednost, ugodnost ali olajšavo? »Ne, nikoli in nikjer!«, mi je hitro odgovoril, kot da bi bil na to vprašanje vedno pripravljen. 4. julij dan borca Komunistična partija Jugoslavije je takoj po zlomu stare Jugoslavije začela organizirati vojaške komisije v vseh večjih središčih, ki so zbirale orožje in mobilizirali aktiviste. KPJ je bila edina politična stranka, katera, do takrat nalegalna organizacija je bila sposobna, voljna in primerna, da stopi na čelo narodnoosvobodilnega boja. Druge stranke so sc razpršile, v najboljšem primeru začele s politiko čakanja na zmago zaveznikov, ki bo vzpostavila Jugoslavijo v stari obliki, v najhujšem primeru pa so sc po svojem vodstvu in deloma s članstvom vdinjalc okupatorju z gospodarskim in političnim kakor tudi z vojaškim sodelovanjem. Komunistična partija Slovenije je 27. aprila 1941, v Ljubljani dala pobudo za ustanovitev Pro-tiimperialistične fronte, ki je kmalu dobila ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). Na dan 22. junija 1941, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, se je »Vojaška komisija« v Beogradu preimenovala v »Glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije« in pozvala komuniste, naj organizirajo delovne množice za boj proti okupatorju. Ko je Stalin 3. julija 1941 pozval vse narode k vstaji, se je edino Jugoslavija odzvala. CK KPJ je sklenil začeti z oboroženim bojem. Ta se je začel z ljudskimi vstajami; 7. julija v Srbiji, 13. julija v Cmi gori, 22. julija v Sloveniji, 27. julija na Hrvatskem ter v Bosni in Hercegovini in 11. oktobra v Makedoniji. 27. let je minilo od znaka za začetek oboroženega boja, ki ga je dal CK KPJ, 27 let od začetka naše revolucije. Veliki prazniki naše revolucije se kopičijo in njihov globoki smisel sije kot žar iz pepela, navdihujoč rodove, ki prihajajo z vero v veličino in resničnost pridobitev, v pravilnost tedaj začete poti. Svetloba teh jubilejev osvetljuje tudi resničnost naše sedanjosti, naš vsakodnevni in vsakourni boj od katerega rezultat zavi-sj tudi rezultat tistega zadnjega — rezultat naše velike odločitve. Naš nekdanji upornik in partizan nadaljuje s prebijanjem tudi po zadnjem izstreljenem naboju skozi bodečo žico težkih in zamotanih družbenih nalog, 4. julij, Dan borca, nas je našel že tolikokrat v borbenem položaju. Četrti julij 1968 v tem primeru ni izvzet. Mobilizirani s smernicami, z jasno formuliranim programom za boj proti deformacijam in za hitrejše uresničevanje reforme, v tem trenutku naša družba napreza svoje sile za odklanjanje vsega tistega, ki maliči naš boj, naš razvoj in napredek, vse kar želi, da zavede nas na stranpot oziroma, da nam odvrne pozornost od naše osnovne odločitve: borbe za izpolnjevanje samoupravnega sistema. e m m m m m m n ■ ■ H ■ II ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ M ■ ■ ■ ■ ■ ■ B ti B M B B B ■ ■ a m m m ■ B ■ ■ B m n B ■ B B S IBBBBBBBBEBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI1BBBBBBI »Ne dolgo nazaj sem slišal, da imajo borci olajšave pri gradnji. Prosil sem na občini, pa so mi rekli, da bi mi dali, čc bi ZB povrnila, ZB pa nima denarja.« Kako si si v partizanskih letih zamišljal današnjost in (kako danes gledaš na to? »Ja, velilko se je obljubljalo, veliko se je od tega že storilo, veliko pa tudi ne. Ventar vse, kar se je takrat obljubljalo, je nemogoče ure. sničiti.« Kako gledaš na brezposelnost kot borec? »Po moje, kot na to gledam jaz, bi morali najiprvo vsi, ki se s pokojnino lahko preživljajo, delovna mesta prepustiti mlajšim, ki se brez dela potikajo po lokalih ali odhajajo v druge države. Tako pa pomagamo tistim deželam, ki so včasih nas ropale. Ce pogledamo, kdo danes še honorarno dela, vidimo, da taki, ki se prj; svojem delu niso preveč utrudili In taki, ki so bili vse- skozi dobro plačani. S tem pa mlladi tudi pri študiju nimajo prave perspektive. In študira lahko tak, ki ima ma_ terialno možnost in ne tak, ki je sposoben. Taki, ki imajo vsega dovolj, običajno slabo študirajo. Moj sin mora trdo delati in se odlično uči; če bo tako nadaljeval, ga bom dal študirati.« Ko sem ga vprašal, kaj je v partizanih najtežje prenašaj, mi je dejal, da protitankovsko puško — rusko. »Bila je težka Okrog 25 kg in vsa robata, tako da me je pri prenašanju hudo tiščala. Ta mi je res dala po »grbi«, vendar, če bi bilo danes zopet potrebno pa, da hi bila taka druščina kot takrat, bi jo bil pripravljen zopet nositi. Ranjen nisem bil, le revmatizma sem se nabral. Vendar pa sem prepričan, da; ne bo več vojne. Imamo dobro vodstvo, ki vodi dobro politiko prija, teljstva in enakopravnega sodelovanja med narodi!« Nova predsednika DSP in UO PREDSEDNIK DSP Delavski svet podjetja je na svoji prvi seji 20. maja 1968 izvolil za svojega predsednika tov. Vlada Drnovška. Kljub temu, da je malo verjetno, da ga v kolektivu še kdo ne pozna, ga vam danes predstavljamo z besedo in sliko. DRNOVŠEK VLADO je rojen 22. 2. 1930. Končal je tehnično srednjo šolo in se pri nas zaposlil kot strojni tehnik. Odkar imamo obrat v Zalogu, je tov. Drnovšek njegov vodja. Z bogato prakso v kovinski embalaži in veliko prizadevnostjo pri delu, je leta 1967 postal tehnični vodja za celotno embalažo. Leta 1955 je postal član ZKJ, s tem pa je postal v družbenopolitičnem delu še aktivnejši. Bil je tajnik športnega aktiva, tajnik sindikalne organizacije, sekretar tavarniškega komiteja ZK, dvakrat predsednik upravnega odbora, občinski odbornik in letos je izvoljen za predsednika delavskega sveta podjetja Saturnus. Prakse ima dovolj, če bodo še vsi člani delavskega sveta na sejah aktivno sodelovali, lahko pričakujemo, da bo ta samoupravni organ odigral svojo pomembno vlogo. To mu tudi želimo! PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Člani novega upravnega odbora so 27. maja 1968 na prvi seji izvolili za svojega predsednika tov. Antona Žabjeka. Da ga boste prav vsi poznali, vam ga predstavljamo. ANTON ŽABJEK je bil rojen 18. februarja 1940. Leta 1954 se je prišel v naše podjetje učit orodjarskega poklica. Leta 1957 se je izučil in odšel na srednjo tehnično šolo. Kot strojni tehnik se je zaposlil na delovnem mestu varnostnega tehnika in se še naprej izobraževal na Višji šoli za varnostne inženirje. Leta 1964 je bil sprejet v ZKJ. Ker se je aktivno ukvarjal z nogometom, mu ni preo-stajalo časa za drugo družbeno udejstvovanje. Po odsluženju kadrovskega roka v JLA se je prenehal s športom aktivno ukvarjati in se ves posvetil delu v kolektivu. Saturnus pozna do »korenin«, je napreden in razgledan, pri svojem delu pa prizadeven. Zato ni čudno, če so mu letos člani upravnega odbora izrazili veliko zaupanje — funkijo predsednika upravnega odbora. Želimo mu veliko uspehov! O zaposlovanju pripravnikov °' DA BI BIL že VELIK, O, DA BI ZNAL TO IN TO, O, DA BI SE TUDI ZA MENE NAŠLO KRUHA IN DELA. dr. Alojzi Jama bl mogel ustreči ."m željam mladih pi ", P? vsem svetu. K Radino, ki je bodočno: Ke8a naroda, m? Pr°Wemom zaposh mladine se ukvarja tud --J vsčh1:,„!mpak 56 p°j V ™ državah, ki so v r manjši meri se poj a v, razvitih državah prro?dna organizacija Probemu zaposlovanja nc posvetila v letu 19 n- °.bn° resolucijo o v .^braževanja in 8 vania mladine. refni nas Je °d gosp< dalje stalen nezapostenih in je bik ^Prijavljenih pri 2 sečno 2fennC POprei ort . 4/u.ooo nezap< feL?** 93 000' « težn’1 Zat>oslitev in to eta tVeČini mladina okr St?rosti- Od tega tem(?gL30% kvalificiran 36.000 oseb s 4 vko;višj0 aH dr "., V istem času je družbenem sektorju s nih 52% nekvalificiranih delavcev. Ob’ koncu lota 1967 je bilo nezaposlenih diplomantov s srednjo in visoko šolo še 34,105, od tega v Sloveniji 1548. Danes je v Sloveniji pribiiž. no 3000 diplomantov srednjih in visokih šol, primernih za zaposlitev, prav potrebnih zaposlitve na primernih delov, nih mestih, še več nezaposlenih diplomantov srednjih in visokih Ištil [je v ostalih republikah. Takšno stanje na področju zaposlovanja je nujno zahtevalo ustrezne družbene ukre. pe. Resolucija Zvezne skupščine o temeljih gospodarske politike v letu 1968 ugotavlja problematiko zaposlenosti s posebnim poudarkom na ne. zadostno razvitih (področjih in pravi, da je treba spodbujati predvsem same delov, ne organizacije, da se zboljša struktura zaposlenih in da se hitreje zaposlujejo mlajši šolani kadri z zaposlo. vanjem pripravnikov. Vprašanje hitrejšega zaposlovanja mlajših šolanih kadrov je tudi predmet ustrez- nih republiških resolucij in načrtov o temeljih gospodarske politike posameznih občinskih skupščin. V resolucijah se priporoča delavnim organizacijam, da vodijo načrtno kadrovsko po. litiko ter v to politiko vključujejo kot stalen sistem izobraževanja kadrov tudi pripravništvo. Res je, da prihajajo delovne organizacije prav v tem času zaradi reformnih ukrepov do marsika. terih ukrepov in težav glede načrtovanja svojega lastnega razvoja in potreb kadrov, tako letnih kot perspektivnih, vendar bodo delovne organizacije v bodoče dolžne bolj kot doslej izdelati svoje letne in perspektivne potrebe po kadrih in te javljati pristojnim zavodom za zaposlovanje. Delovne organizacije bodo morale v bodoče s svojim letnim načrtom določiti število pripravnikov, ki jih bodo sprejele na delo, pri čemer bodo upoštevale program izboljšanj aikvalifikacijske strukture, predviden odhod delavcev iz delovne organizacije n. pr. zaradi upokojitve, dalje bodo upoštevale razširitev proizvodnje, rekonstrukcijo svojih organizacij, nova investicijska vlaganja za odpiranje novih obratov in služb, modernizacijo proizvodnje, izboljšanje tehnološkega procesa itd. Glede na odvisnost zaposlovanja pripravnikov od izpolnitve tekočih proizvodnih in še bolj dolgoročnih proizvodnih načrtov verjetno ne bo mogoče naprej določiti stalno število pripravnikov za daljši čas, zaradi česar naj se dopusti možnost, da se število pripravnikov določa tekoče z letnim načrtom glede na potrebe delovne organizacije. Vse dosedanje ugotovitve lahko smatramo kot nesporno podlago za pravilno in učinkovito reševanje problema zaposlovanja mladih šolanih kadrov. Sedaj se ozrimo še na prizadevanje naših oblastvenih organov, kako na hitro rešiti vprašanje zaposlitve šolane mladine. Dne 30/12-1967 je Zvezna skupščina po hitrem postopku izdala zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov v delovnih organizacijah, ki je določil, da morajo delovne organnizacije v treh mesecih od dneva začetka veljavnosti omenjenega zakona, to je od 7. aprila 1968 v svojih splošnih aktih določiti število pripravnikov za posamezna delovna mesta, potek pripravniške dobe ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj. Z zakonom je bilo določeno, da sme trajati pripravniška doba največ eno leto. Daljša pripravniška do. ba se lahko predpiše z republiškim zakonom. Republiški zakoni naj bi tudi predpisali material za določanje števila pripravnikov. Ker se republike razen SR Makedonije niso odzvale pozivu zveznega zakona, je zvezna skupščina ob koncu meseca junija 1968 izdala zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o obveznem sprejemanju pripravnikov pri delovnih organizacijah, v katerem je predpisala ponovno, da predpišejo republike z zakonom merila za določanje števila pripravnikov in določijo do katerega časa morajo delovne organizacije sprejeti svoj splošni akt o pripravnikih. Republike naj predpišejo z zakonom sankcije, če delovna organizacija ne bo izpolnila obveznosti, ki izhajajo zanjo iz določb republiških zakonov. Neprijetno je slišati, da Zvezna skupščina naroča republikam ponovno, da izdajo svoje predpise o sprejemanju pripravnikov ter da že vendar določijo merila o številu pripravnikov, ki bi jih delovne organizacije morale sprejeti in da tudi republike do. ločajo sankcije za kršitelje republiških zakonov, to je za delovne organizacije, ki se nebi pridrževale o številu pripravnikov, ki naj bi jih morale zaposliti ter se ne bi pridrževale novega roka za sprejem svojega splošnega akta o pripravnikih, kateri rok bo postavljen z republiškim zakonom. Težko j e oceniti kdaj in kakšna merila bodo določile posamezne republike glede šteu vila pripravnikov, ki jih bodo. delovne organizacije morale sprejeti ter kdaj in kakšne sankcije bodo določile republike za one delovne organizacije, ki se bodo z dokazi branile izpolnit injihove predpise. Slovensko besedilo spremenjenega zakona o pripravnikih smo prejeli dne 2. julija 1968. Mogoče je bila prav zamuda objave slovenskega besedila ‘koristna za našo delovno organizacijo, ki je en dan prej sprejela po svojem delavskem svetu pravilnik o sprejemanju pripravnikov. Našim šoferjem ob prazniku in vsak dan srečno vožnjo! Izkušnje predsednikov DS delovnih enot Z željo, da bi izkušnje, ki so jih predsedniki delavskih svetov delovnih enot v letu 1967 pridobili, koristili tudi novi, kakor tudi vsi drugi člani samoupravnih organov, vam posredujemo odgovore, ki so jih dali na zastavljena vprašanja. Vprašanja so bila za vse enaka, odgovori pa so različni. VPRAŠANJA: 1. Je bilo vaše predsedstvo naporno? 2. S katerimi problemi ste se največ ukvarjali na sestankih DS vaše delovne enote? 3. Kaj bi »po vaše« morali storiti za učinkovitejše delo DS in samoupravljanje neposrednega proizvajalca nasploh? 4. Kaj svetujete novim članom DS in predvsem novemu predsedniku? ODGOVARJAJO: Tomaž Maver — predsednik DS DE — RAZVOJ IN DELAVNICE Janez Turk — predsednik DS DE — EMBALAŽA, Dimitrij Kobilica — predsednik DS DE — TISKARNA Janez Grobeljšek — predsednik DS DE — ZALOG, Jože Zadnikar — predsednik DS DE — OTP TOMAŽ MAVER — PREDSEDNIK DS DE — RAZVOJ IN DELAVNICE Že samo ime naše delovne enote »razvoj in delavnice« pove, da je naša osnovna dejavnost izdelovanje novih orodij. Ker so zahteve po izdelovanju orodij in novih izdelkov vedno večje, smo se že pired Jeti odločili, da si za vsak mesec postavimo plan proizvodnje orodij, da tako v čim krajšem času pridemo do novega izdelika. Te plane pripravi priprava dela in sicer na podlagi normativnih ur, ki so potrebne za izdelavo orodij ter za to potrebno število razpoložljivih ur v ročni orodni, sprejema pa jih JANEZ TURK — PREDSEDNIK DS DE — EMBALAŽA 28/44967 sem bil izvoljen za predsednika DS DE embalaže in, to za mandatno dobo dveh leit. Med tem časom smo imeli 13 sej, katere smo sklicevali 1-fcrat mesečino ali po potrebi delavski svet delovne enote. Razumljivo je, da so razprave na naših delavskih svetih pretežno usmerjene na izvršitev planov in da so včasih tudi precej ostre, posebno še takrat, kadar je veliko režijskega dela, to so dela, ki jih mora naša enota opraviti za ostale obrate našega podjetja. Ta dela so včasih tako obsežna, da nam vzamejo tudi prek ene tretjine vseh razpoložljivih normativnih ur za tekoči mesec in je razumljivo, da plan v takih pogojih ne more biti izpolnjen. Člani našega DS z razumevanjem gledajo na te težave, da je treba prvenstveno skrbeti za nemoteno proizvodnjo v ostalih obratih, kljub temu pa menijo, da se bo s temi problemi potrebno bolj spoprijeti in jih ustrezno rešiti, tako da bo ta orodjarna res samo za proizvodnjo novih orodij, tako kot je bilo prvotno mišljeno. Tako čaka novi delavski svet precej zahtevna in težka naloga, s katero se bo moral v bližnji bodočnosti resno spoprijeti. Da bo delo delavskega sveta res učinkovito pa smatram, da je predpogoj, da se vsi sklepi, ki, jih sprejme delavski svet spravijo v življenje, ker od tega zavisi uspeh celotne enote. in to v delovnem času zaradi dvoizmeničnega dela. Zaradi tega na sejah nismo imeli neopravičenih izostankov. Glavne teme teh sej so bile: sprejemanje letnih odnosno mesečnih planov, uresničevanje — doseganje planov, obravnavanje kakovosti in reklamacij, obravnavanje obratnih poškodb, skupna reševanja s socialno službo, izmensko delo, razne obravnave pravilnikov in programov in še vrsto drugih drobnih problemov, katere je občasno reševala delovna enota sama. Za učinkovitejše delo DS DE pa bi morali zagotoviti dosledno spoštovanje sklepov CDS in pravočasno obveščanje vseh članov kolektiva, kaikor tudi tesnejše sodelovanje z ostalimi političnimi organizacijami. DIMITRIJ KOBILICA — predsednik DS DE — TISKARNA 1. Vsako delo je naporno, če nanj nisi primerno pripravljen, toda tudi tega se sčasoma privadiš in pridobiš potrebno prakso, ki je za funkcijo za katero si izvoljen, potrebna. Nekoliko težje je, če si vezan na produkcijo in mora v času sestanka stroj stati, če ti ni mogoče dobiti namestnika. JANEZ GROBELŠEK — predsednik DS DE — ZALOG 1. Predsedovanje ni bilo naporno, če lahko o tem na ta način razpravljamo. Poleg delovnih dolžnosti, ki jih imam kot obratovodja, je bila to zame dodatna obremenitev. Namreč delovne naloge so takšne, da je potrebno biti vedno vključen v delovni proces, biti vedno na razpolago no glede na delov- JOŽE ZADNIKAR — predsednik DS DE — O. T. P. 2. Na naših sestankih smo največ obravnavali kakovost tiska in doseganje plana, saj vemo, da mora naša delovna enota zadovoljevati z litografijo tri oddelke (okrogli oddelek, štirioglati, oddelek in Zalog), poleg tega pa so še razne usluge in hoboke, katere izdelujejo dokončno v av-toelektriki. Kljub vsem naporom pa se je še vedno dogajalo, da kakovost ni odgovarjala-. Eden od vzrokov so izpusti pri lakiranju, kar pa je teže odstraniti, saj nam plan ne dovoli, da bi na lakirnih -linijah storili potrebni remont. V tem času smo imeli, tudi več disciplinskih prekrškov, od katerih je bilo nekaj hujših. Pogosto smo na delavskem svetu razpravljali o raznih izboljšavah, ki so potrebne tako glede zračenja, ki pa v našem oddelku še vedno ne zadovoljuje normalnih pogojev dela. Ravno tako obstoja še več drugih problemov, za katere se je .potrebno še v bodoče zavzemati, da se odpravijo. Skoraj na vseh sestankih smo obravnavali gibanje osebnih dohodkov, kateri so ni čas. Pri tem pa si je bilo težko vzeti več časa za delovno dolžnost predsednika DS. 2. Na zasedanjih DS DE smo največ razpravljali o proizvodnji Predvsem pa smo govorili o planski obveznosti, vzporedno s tem pa o kvaliteti proizvodnje. Proizvodnja obrata Zalog je po količini iz leta v leto večja, zato ne smemo dopustiti, da en dan slabo proizvajamo, en dan dobro. Stremimo za tem, da imamo kvaliteto skozi celo leto in za vse proizvode na nivoju dobre kvalitete. Zavedamo se namreč, da vsak najmanjši izmet v kvaliteti zaradi velikoserijske proizvodnje močno vpliva na dohodek podjetja. Nadalje smo na zasedanjih obravnavali delo posameznih služb, predvsem vzdrževalne, orodne in strojne, ki vzdržujejo stroje — avtomate. Obravnavali smo stroške proizvodnje in finančne rezultate DE in podjetja. 3. Za učinkovitejše delo DS DE in za učinkovitejše samoupravljanje delavca — proia- 1. Funkcija predsednika DS DE ni toliko zahtevna, da bi jo lahko imenoval naporno. Vendar nastanejo včasih problemi, ki naredijo to funkcijo zahtevnejšo. Tu predvsem mislim na neredno prihajanje na seje, slabo sodelovanje članov v razpravah; ne-odločnost pri postavljanju in izglasovanju sklepov seje in podobno. 2. V DE OTP smo v lotu 1966 in 1967 največ časa porabili za proizvodne probleme, veliko je bilo razprav glede premeščanja delavcev in problemih v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov. mnogo nižji od nam sorodnih grafičnih podjetij v Ljubljani. Kljub vsem obljubam se je šele v zadnjem času začelo ukrepati in urejati po tem vprašanju. 3. Za učinkovitejše delo DS pa mislim, da bi morali biti vsi člani DS res dobro seznanjeni s problematiko v oddelku, kakor tudi, da bi vse sklepe in spremembe pravočasno in točno prenašali na ostale člane DE. Mnenja sem tudi, da bi morala biti povezava večja in tudi sodelovanje med vodstvom DE in samim DS. Dogaja se, da se določeni sklepi na raznih sejah ne izvršujejo, deloma po krivdi DS, deloma pa tudi po krivdi vodstva DE ali pa se izvršujejo šele po ponovnem sklepu DS. Mislim, da brez pravilnega sodelovanja med vodstvom in DS ne more biti v prid sami DE. 4. Novi člani naj sc zavedajo, da so izvoljeni od delavcev njihove DE in, da so jim s tem dali v roko svojo usodo in usodo DE. Predsednik pa naj bi bil v iboijišom stiku z vodstvom DE in naj bi pravočasno ukrepal in reševal na sejah z ostalimi člani DS vso tekočo problematiko, da ne bi pozneje prišlo do nevšečnosti in nesoglasij. vajalca je potrebno dosedanje dosežke na tem .področju, dosedanje sisteme razvijati naprej in jih izpopolnjevati, da bo na ta način delavec proizvajalec čutil, da je upravi ja-lec in da mora sodelovati. Pripomnit pa bi, da je delavec proizvajalec še vedno premalo seznanjen s problemi in nalogami, zato je v tem pogledu narediti korak naprej. Nadalje je treba razvijati sistem delitve in odločanja po DE in morda s tem v zvozi izpopolniti sistem na^ grajevainja t. j. delitve presežka nad osebnim dohodkom, ki se je dosodaj delil ne glede na uspehe DE. 4. Novim članom DS in predvsem predsedniku želim, da s svojim delom pomagajo sestavljati program proizvodnje in da se zavzemajo za izpopolnjevanje samoupravnega sistema. Pri tem pa se morajo zavedati kakšne naloge naš čakajo v zvezi z novimi investicijami, gospodarsko in družbeno reformo, standardom zaposlenih itd. Zasedanja DS morajo biti redna, dobro pripravljena, kratka in jedrnata. 3. Samoupravljanje v sedanji obliki zadovoljuje le predpisom, sicer pa je za uresničevanje predlogov k1 zahtev neposrednega proizvajalca neučinkovito. Po mojem mnenju je tako samoupravljanje idealen način za transmisijo osdhne v kolektivno odgovornost. Možnost za izboljšanje takega stanja je verjetno samo v krepitvi samozavesti upravljaicev. Izboljšati se mora tudi posluh za izvrševanje predlogov od spodaj, predvsem pa je P0" trebno samoupravljalcem prikazovati probleme takšne ko1 so in upoštevati njihove od-(nadaljevanje na 6. strani) Vse o letnih dopustih V letošnji številki 2 Glasa Saturnusa smo pojasnili izredne dopuste. V tem sestavku pa bomo v nadaljevanju obdelali redne letne dopuste, o katerih govorijo členi 53 do 64 našega pravilnika o delovnih razmerjih. Lotiv; dopusti je gotovo ena od važnejših pravic delavca. Namenjen je počitku delav-ca> njegovemu oddihu in razvedrilu, da si v prostih dneh utrdi zdravje in nabere novih sil za bodoče delo. Za-1° jo v interesu vsakega de-avca, da korisiti svoj letni opust čim bolj strnjeno in 6a ne drobi na posamezne . ncve, kot se je do zadnjega časa večkrat dogajalo. Po s lopa DSP iz meseca aprila Preteklega leta pa tako drob-icnje letnega dopusta sploh m več dovoljeno in je delavec dolžan izkoristiti letni °PUst skupaj najmanj do Polovice priznane višine, talo polovico pa koristi v Porazumu s svojim neposredno nadrejenim. Toliko za od- Glede na to, da je let-1 dopust, kot že poudarjeno, azno poglavje delovnega P^va, je na mestu, da se Podrobneje seznanimo z za-evnimi Predpisi, kar bomo ^ušali storiti v spodnjih vrsticah. v isti v primeru, ko se je vrnil od odsluženja vojaškega kadrovskega roka. Trajanje letnega dopusta — najvišja in najnižja mera Višino dopusta v njegovi najvišji in najnižji meri določa člen 54 pravilnika: najvišja mera znaša 30 delovnih dni, najnižja pa 14 delovnih dni. Vzporedno z gornjim moramo pojasniti, kateri dnevi se štejejo za delovni dan. Vprašanje povzroča precej nejasnosti zlasti v zvezi s prostimi sobotami. Najprej moramo izki j učiti iz števila delovnih dni vse nedelje in dela proste državne praznike. Delo prosti državni prazniki so naslednji: 1. in 2. januar 1. in 2. maj 4. julij — Dan borca 22. julij — Dan vstaje 1. november — Dan mrtvih 29. in 30. november — Dan republike dopusta; 1 sobota delavcem, ki jim pripada 14 delovnih dni letnega dopusta. H gornjemu pripominjamo, da je zgrešeno mnenje, da se je našemu delavcu po izvajanju določbe člena 150 cit. zakona znižal letni dopust in da se mu od dopusta, priznanega po delovni dobi, odtrgajo od 1 do 4 dnevi. Upoštevanje gornje določbe temeljnega zakona, o delovnih razmerjih, ki daje prostim sobotam značaj delovnih dni, ne more pomeniti krčenja dopusta delavcu. Predpis je splošen in velja za vso državo. Z njegovim upoštevanjem ni nihče prikrajšan, saj prejme vsakdo dopust v isti višini delovnih dni, kot mu pripadajo glede na delovno dobo. Da pa se med delovne dneve in zato enako v dopustne dneve štejejo tudi proste sdbote, se to vrši po obvezni določbi citiranega zakona. Naj še pojasnimo stanje, ki bi nastalo, če bi se proste sobote ne štele med dneve dopusta1: Letni dopust bi se povečal vsakemu delavcu za tiste delom vsaka pri svojem stroju in delu, med odmorom pa skupaj na sončku in klopi Ervi°VCt*U vsc *l m po: stankn0b uma' katercga Rusiji V * trak?v “bi^jno ne hrani, si- vvaBU1 B TviAmn ____________„i________ji.i- ____%•___i* nc Pa pot po^kateri^srrm^do n^tQapisnik<;>v ne pišemo po. večje dobavitelje tudi podje- ^^^tekleno^emMa^^n a Cn Sm° ° mo ‘ d'i sciphnski lTzasUšanj^ali tje LodMia,V iZ T°rina-stiiia • • Je tOTeJ javna 11- kaj podobnega, sicer pa se Navedeno podjetje nam do-zato «ln ™a dokazno moč, vse bolj uveljavljajo pred- bavlja stekla za žaromete že sc oseba, ki ga piše mo. metni zapisniki. vrsto let ter imamo z njim Važni , so nam le sklepi -— dobro sodelovanje. Vrsto let, zlasti še do takrat, ko se pod. jetje še ni združilo, ni bilo praktično nobenih težav, v n°si s tem, da piše za- dogovori in ne kaj je rekel ostale stekarske izdelke. Šele v zadnjem času se je podjetje. Lodi uvrstilo tudi med izdelovalce stekel za žaromete, tako da je bila združitev razumljiva. Tako poslujemo s povečanim podjetjem, ki ima svoj sedež v predmestju Torina. tero^^1 °dgovornosti, ka-Pisnik J tem- da Piše za" niora b l-Clstopi.s zapisnika ta ali oni. sestanku * 1?areicn takoj po Zapisnikar si mora pred ali dv-, ’ Zlr°ma največ dan sejo pripraviti ves material, *'*7"---------. ““ " sedež v predmestju Torina. lahko S/ccr j® odlašanje ki ga bo na seji potrebovali. zadnJ°m času pa nastopajo To podjetje dobavlja stekla pozna n,*, ' s?dna praksa Kolikokrat moti delavno dl- težave glede kvalitete stekel, tudi drugim podjetjem v Ita- de zarad'10 prjmerov kriv, sciplino in motivacijo na se- ob priliki reševanja večje re- liji, Franciji, Španiji ter smo manjk!;™„„napačjlc8a in po- Stanku iskanje papirja ali klamacilje, smo si ogledali mi kljub precejšnjim količi-pisanja zapisni- Siljenje svinčnika. Vsi prisot- podjetje Lodi-Gav ter se se- nam stekel le manjši odje-navajanja dej- ni skoncentrirajo pozornost znanili z njihovo proizvodnjo, malec. Oziroma Podjetje samo je v novi zgradbi ter ima organizirano proizvodnjo stekel z ročnim doziranjem, le stiskalnice so pneumatične. Peči za topljenje so nove iter zagotavljajo dokajšnjo stalnost tempera, ture steklene mase. Na tej strani, kakor tudi pri modelih ne nastopajo težave pač pa so težave predvsem zaradi neustrezne steklene mase in pa premajhne pazljivosti pri delu. Slaba steklena masa in pa poškodbe površine stekel povzročajo nemalo težav, vendar upamo, da bodo pomanjkljivosti odpravili ter se bo nadaljnje sodelovanje zo. pet uredilo. Janez Herzog Po naših obratih DE RAZVOJ IN DELAVNICE — Za mesec maj je bil plan orodjarne predviden v višini 1917 ur, oziroma izdelava 38 orodij. Izvršitev je bila sledeča: opravljenih je bilo 2103 ur od tega 1311 ur za režijo obratov in 792 ur za delo po planu Dokončanih je bilo 16 orodij za sledeče izdelke: norma doza 0 64 mala ovalna konzerva konzervni pokrov 0 153 in 0 163 stikalo za vzvratno vožnjo — Iz rezultatov je razvidno, da je bilo precej ur opravljenih v režijskem času. Sem so všteta vsa remontna dela, razna neplanirana nova orodja, ki jih je potrebno nujno izdelati, največ pa se izdelujejo usluge za naše odjemalce konzervne embalaže. — V letošnjem letu smo namreč nabavili novo avtomatsko linijo za proizvodnjo konzervnih doz 0 163. zato so potrebna za vse odjemalce teh konzerv nova zapiralna orodja. — Že dalj časa pa ugotavljamo, da zaradi takih del, ki jih ob sestavljanju mesečnega plana ne moremo vnesti v seznam, ker jih enostavno še nimamo, so pa največkrat nujna, ne izvršimo predvidenega plana. DS DE je zato sklenil, da se zberejo potrebni podatki za dobo 6 mesecev in bo potem potrebno interni pravilnik ustrezno spremeniti, kajti sedanji predvideva kot rezervo neplanska dela le 20 % od celotnih kapacitet, kar je očitno premalo. — Društvo orodjarjev in tehnikov iz Ljubljane organizira 8-dnevno potovanje v London z namenom strokovnega ogleda mednarodne razstave orodij in strojev. Potovanja se bodo udeležili trije člani delovne delovne enote Razvoja in delavnic. V konstrukcijski oddelek sta bila v mesecu maju sprejeta tov. Ponikvar Franc in Ižanc Marjan — strojna tehnika. Slednji je bil v juniju premeščen v oddelek tehničnih predmetov. DE TISKARNA — Čeprav je bilo v maju manj delovnih dni kakor v mesecu marcu in aprilu, je bila proizvodnja v tem mesecu zelo uspešna. — Plan delovne enote je bil presežen oziroma dosežen procentualno zelo visoko. Tako kakor v marcu, smo tudi v maju slavili pomemben uspeh, kajti v maju smo napravili največ odtisov do sedaj. — Z ozirom na velika in majhna naročila, smo delali vse proste sobote in nedelje na avtomatskih linijah. Na I., III. in IV liniji se je tiskalo oziroma lakiralo v treh izmenah, na ostalih strojih pa v dveh ali eni izmeni. Končan je bil tudi remont II. tiskarskega stroja »SUPERBLE-ROTA«. — Naročila so bila po velikosti primerna za bolj serijsko proizvodnjo. Natančnejše planiranje in nedelitev naklad je pripomogla do lepega uspeha delovne enote. — Pri tej, do sedaj doseženi naj večji proizvodnji, pa smo po drugi strani imeli nekaj manjših reklamacij in to predvsem iz obrata Zalog. Izpusti pri konzervnih dozah, ki so najbolj delikatne zadeve, niso bili pri vseh nakladah 100 %. Zato smo imeli v zvezi s tem strokovni posvet, analizirali smo stvar in uredili vse potrebno, da se v tem pogledu izboljša kvaliteta. — V maju je bila tudi seja delavskega sveta DE. Imeli pa smo tudi sestanek delavk, na katerem je bil prisoten tudi glavni direktor tov. Rakušček. Na sestanku se je razpravljalo o perečih vprašanjih delovne enote tiskarne. Tov. direktor pa je prisotnim razložil trenutno stanje v tovarni. DE OBRAT ZALOG — Proizvodnja konzervnih doz je v tem času potekala v treh izmenah na vseh proizvodnih linijah, razen na III. proizvodni liniji, kjer smo do sedaj proizvajali 0 153 konz. doze in na novi avtomatski liniji. — Z montažo novih avtomatskih strojev, ki so začeli poskusno obratovati konec maja, smo pridobili nove kapacitete za konzervne doze večjih premerov. Do sedaj je bila proizvodnja teh konzervnih doz otežkočena zaradi premajhnih kapacitet. S prekritim letanjem vzdolžnega spoja konzervnih doz pa bo dosežena najboljša kakovost. — Operativni plan za mesec maj je bil po vrednosti dosežen s 109 °/o. Letni osnovni plan za pet mesecev pa je izpolnjen z 81 °/o. — Na zasedanju DS DE je bil izvoljen novi predsednik in člani komisij DS DE za kadre, disciplino, HTV in delitev osebnih dohodkov. — Na masovnem sestanku kolektiva so bile obravnavane naloge v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti proizvodnje, posebej pa je bila poudarjena in obravnavana kakovost izdelkov. Količinska proizvodnja obrata je sedaj tolikšna, da vsako zmanjšanje kakovosti izdelkov lahko močno vpliva na gospodarjenje. — Dve sicer prosti soboti, je kolektiv obrata delal nadure zaradi izpolnjevanja dobavnih rokov oziroma sprejetih naročil in sezone za izdelke te vrste. DE EMBALAŽA — Plan za mesec maj smo uresničili z 81,5 %. Glavni vzrok za tako slabo uresničitev pripisujemo izdelavi in kovičenju kovinskih ročev na doze za marmelado in svinjsko mast, ki zahtevajo veliko več dela kot montaža platičnih ročev, katere lahko dve delavki zakovičita na vse doze, ki se naredijo na liniji. Nasprotno pa je za kovi-čenje in montažo žičnih ročajev potrebno na liniji 10 delavk brez štancanja pritrdilcev za ročaje in izdelave ročajev, za kar je potrebno še 5 delavk. Razlika je torej več kot ogromna, saj potrebujemo v eni izmeni pri žičnati izvedbi doz 13 delavk več kot pri plastični izvedbi. 13 delavk pa predstavlja delovno skupino dveh linij v okroglem oddelku, katerih proizvodnja se finančno ne more primerjati s finančno vrednostjo žičnih ročajev. Iz skupnih podatkov je razvidno, kako nujna bi bila modernizacija izdelave doz z žičnimi ročaji, katera je sicer predvidena v perspektivnem planu modernizacije okroglega oddelka. — Plan za mesec junij smo na seji DS DE Embalaže sprejeli v višini 354,158 milijonov SD. Naročil je za vse oddelke dovolj, edino v oddelku »samostojni pokrovi« za kronske zamaške in aluvije ter v štirioglatem oddelku ni zadosti naročil za kante. Komisiji za kaznovanje sta bila dana v obravnavo tov. Mazi Franc in tov. Košir Ivanka. Zaradi pomanjkanja delavcev bomo sezonsko zaposlili 10 novih delavk. Na obvezno štirinajstdnevno prakso pa smo vzeli oziroma sprejeli 10/6 12 študentov in študentk. DE VZDRŽEVANJE — Zaradi angažiranosti vzdrževalne službe, ki je usmerjena v večji meri na generalna popravila in izdelavo novih strojev za DE embalažo, je DE vzdrževanje zaradi navedene težnje realizirala sledeče: 1. generalno popravilo stiskalnice »Raskin« za DE embalažo 2. generalno popravilo stiskalnice inv. št. 588 za DE embalažo 3. popravilo stroja za vzdolžni zgib za DE vzdrževanje 4. izdelava elevatorja za novo linijo za DE Zalog 5. obdelava zajemalk za podjetje »Gradis« 6. v delu je delna rekonstrukcija robilnega stroja za DE embalažo 7. v delu je izdelava 5 kom. krožnih Škarij za DE embalaža 8. v delu je izdelava 5 kom. brusilnih strojev za DE embalaža 9. delno popravilo šepinga za DE vzdrževanje 10. delno popravilo gumirnega stroja za DE Zalog 11. delna rekonstrukcija avtomata za zakovičenje DE embalaža 12. izdelava obešalcev za DE tiskarna. — Disciplinska komisija DE vzdrževanja je obravnavala problem samovoljnega — neupravičenega izostanka z delovnega mesta. Ta odsotnost je trajala od 3/6-1968 do 11/6-1968. Zamislimo se, kako bi bilo, če bi se taki izostanki ponavljali večkrat? Zato DE pričakuje, da bo disciplinska komisija primer proučila in pravilno ukrepala. DE OTP — Proizvodnja v mesecu maju je potekala ugodno ter smo kljub širokemu asortimanu izdelkov in zaostankov iz prejšnjega meseca plan presegli za 8 %. — Izvršitev operativnega plana za maj je zahtevala dodatnih 1655 nadur, pa čeprav smo število delavcev povečali. Število nadur je v primerjavi z mesecem aprilom manjše. Nadure so se izvrševale predvsem v montaži in štancariji. — Od celotne proizvodnje v mesecu maju smo imeli skupno 1,57% izmeta. Skupni % se deli: 1,28 % na proizvodnjo in 0,29 % na servisne reklamacije. Procent izmeta se je v mesecu maju zopet povečal. — Ob ugotavljanju vzrokov izmeta je razpravljal DS DE OTP in za zmanjšanje sprejel konkretne zaključke. Osnovno vodilo pri ugotavljanju in postavljanju izmeta naj bi v bodoče delili na tri osnovne proizvodne enote in to: štancarija, galvana in brizgano barvanje z montažo. Zbiranje podatkov že poteka. — V maju so predvsem pojačali delo v štancariji in sicer v polni dve izmeni. Ta ukrep je potreben zato, da si zagotovimo zadostno količino polizdelkov na zalogo zaradi nadaljnjega nemotenega dela. — DS DE je v tem času imel redno zasedanje, na katerem se je razpravljalo o doseženem planu, pomanjkljivostih v proizvodnji, predvsem pa o izmetu. Sprejel je tudi plan za mesec junij in julij. — Proizvodnja hoboka je potekala normalno. Naročene količine smo pravočasno dokončali in odposlali. Začasno smo rešili tudi problem vskladiščevanja hoboka. Prostor nam je z razumevanjem odstopil skladiščnik barv in lakov tov. Breznik Jože v skladišču kartonov. — Dne 12/6-1968 smo v štancariji imeli hujšo poškodbo pri delu. Desno roko si je poškodovala tov. Kordiš Marija. Komisija za HTV je primer raziskala in ugotovila vzrok nesreče. — V tem mesecu smo imeli na šolski praksi 5 študentk, ki so opravljale razna dela in se tako seznanile z delom v tovarni. 'OSEBNE NOVICE NOVI SODELAVCI Danica GLIŠlC, Ana KO-MURIČKI, Elizabeta KUTNJAK, Ana PORClC, Angela ARNIK, Ivana FARKAŠ, Božena MLADENOVIČ, Ida PROSEK, Alenka MAROLT, Marija ŽIDAN, Ivan UČAKAR. ODŠLI IZ KOLEKTIVA Na lastno željo Branko MOJSTROVIC, Marija KUHAR. Samovoljno Darinka JEVTOVlC, Jovan BETIC. UPOKOJENKA Rozalija MALJKOVlC DRAGI PRIJATELJI! Najprej vas najlepše pozdravljam. Čeprav imamo sedaj »obuko« vsak dan, se imam zelo dobro. Kraljevo je zelo lepo mesto in tudi naše kasarne. Malo me moti 1° vstajanje že ob štirih zjutraj, vendar tudi na to se človek privadi. Sedaj imamo zelo slabo vreme in kar je najtežje, urimo se tudi na dežju. Cez dva meseca in pol pojdem v prckomando, vendar še ne vem kam. In že me kliče trobenta v zbor, zato na svidenje! Želim vam veliko uspehov pri delu. Prejmite najlepše pozdrave od vašega sodelavca ZNOJ JANEZA V. P. 4945-15 B — KRALJEVO Ali veš, da . .. ... bomo letos v Sloveniji dobili 49,4 km ojačanih asfai' nih in tlakovanih vozišč, n® 28,5 km cest bo opravljen0 ohrapljavanje vozišča ozir0-ma bodo obnovljeni obrab-Ijeni sloji, 78,7 km cest b° moderniziranih, 9,5 bo P0-pravijenih, rekonstruiranih in na novo zgrajenih bo 20 m°j s tov, poleg tega bomo dobib še en nov mejni prehod n? jugoslovansko-avstrijsiki mej1, ... bo v Allentovvnu (Psbj nsylvania) začela obratovat* leta 1970 posebna tovarna 7® 'konserviranje živil: gnitje b°" do preprečevali in bakterij6 uničevali z kobaltom 60. Kob' struktorji pravijo, da bo lab' ko tovarna radioaktivno »°b' delala« med drugim do 45V ton mesa na leto. »Saturnus« - prvak Končano je sindikalno nogometno prvenstvo ljubljanske nogometne podzvezc za sezono 1967-G8. Prvo mesto so zanesljivo osvojili naši nogometaši. V vsem prven-vu niso izgubili niti ene tekme. Devetkrat so zmagali, trikrat pa zaigrali neodločeno. . ®*n Iskra ^JNskarna gluhih 12 9 3 0 28:7 21 12 8 3 1 29:6 19 12 7 2 3 21:15 16 12 4 3 5 17:16 11 12 3 4 5 17:22 10 12 2 2 8 16:30 6 7 1 1 5 8:20 3 7 0 0 7 6:26 0 Tomos : Saturnus s š 1 športniki so se v soboto, 1. junija v Kopru pomerili 51^1 rtniki iz Tomosa v nogometu, streljanju z zračno pu-5ali V Sabu- Dvoboj so odločili v svojo korist, saj so zrna-°g°mctaši in strelci, šahisti pa so tesno izgubili. Rezultati: nogomet 5:2 (2:0) (10:8)lanjC 787;787, centr: čah 2,5:3,5 Zjutoil'1 Sm° 6e ob 7" uri rišeu n& R>varn• šikem dvo saim iln °b po1 os-mih je pi-rnohi!„ara-Vana osebnih avto-Na ,x..,v ,že krenila na pot dor n U fotone je vozil Cu-so :a m°torju, za njim pi Volk«« uvrstili Mercedes prin7 ,.fen’ Rona uit, spaček spe* ’ Opel Rekord, pt Vsi1 ,1,y°iCsWagen, fičo itd loplip- ^omobili so imeli na-rdeč; 6 naT>*se Saturnus \ kolon«’11 ^mi barvi. Torej J e bila res pisana. nas n bJ nas kdo preštet, ti tolik« b strelcev, ravne ijev-i,i«^alb*st°v ‘n i7 spremili g < v’ mcod/asfi im hip Pa is k* n/sda /zrna./*} VStl z?//««- toky' F*-*?* Smmacji sktotpi. craJ&j h*n/Or WSt Lrh!i Oiyoi km flbSn. $Uamm Os. zmimai z«r boksu Sin/oy blf'a.vo fitACA - >hoko umi VMi $OA& Xf/ycih is/sin/ iackiet j?h/ Hiingi ČL f7JZ\ b**ni ptoi»/ 9* An* loba Cahoi- Um A - 5