Sploine vestl. — Desetletnica »Narodne Prmverte«. Z novim ktom 1929. je začel izhajati enajsti ktnik »Narodne Prosvete«, ' ki je glasilo Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva. »Na» rodna Prosveta« izhaja dvakrat tcdensko v Beogradu. Njena prva štcvilka je izšla 11. maja 1919. Do 1. avgusta 1920 je izhajala kot »Glasilo Učitcljskega Udruženja« za Srbijo, a je postala po ujedinjenju vsega jugpslo^ vcns.vtga učiteljstva v UJU »Glaisilo Udru^* ženja Jugoslovenskega Učitcljstva«. V vsem tem času sta urejevala »Narodno ProsvetP« do konca leta 1924. Milutin Stamkovič od ta* krat do danes pa Staniša Stanišič. V teku teh desetih let je izšlo 885 številk »Narpdne Prosvete«. List je predvsem glasilp Izvršnega odbora, ki v njem poroča o svojem delu, služi p.a pbenem kot glasilp beograjskega poverjeništva, !ki nima svojega lista. »Na^ rodna Prosveta«, 'kd je tckom desetih let mno» go pripomogla v bpju .za naše stanpvske pra» vicc naj bo tudi v bodpče soboriteljica UJU v borbi za dpsego vseh naših stremljenj. — Odmevi obdska angleških učiteljic v Jugoslaviji. Mcseca julija pr. 1. jo iobis.kalo kaikih 40 angkških učitelj.ic našo državo, ka=> tero so ob tej ipriliki prepotpvak skorp 'vso. Poivsod so bile sprejete jako prisrčno in pri* šedši domov so mnoge navdušeno ippročak v raznih pedagoških in drugih lisitih p tem potovanju. Najiobširnejši rofcrat (jo ¦objavi'1 »The Woman Theachcr« v številki z dne 12. oktobTa, kjer piše neka učiteljica, da je :po» tovanje prekašalp vsa pričaikovaoja. Popisuje iskreno ljubezniv.cst sprcjema v Sloveniji in izlet na Bkd, ogled vasi Šestinje pri Zagre* bu, tampšnjo večerjo, naTodne ipcsmi in pks, naito pa sprejem v Beogradu in avtomobil&ko TOŽnjo dp Kraljevega in v Čačak. Največja zanimivost zanje je bila seveda Bosna s svo» jimii spomini na Orijent in zaradi tampšnjega muslimanskega značaja. Fesi, mošeje, mina» reti, bazari, zakrite žcnske itd., so jih zani« mak v prvi vrsti. Jako sta jim ugajala tudi Čnna gora in Dalmacija s svpjim zmamenitim DubrovniikiC'm, Dioklecijanovo palaČP v Spli* tu in Salono. Nc mcrejp prehvaliti narpdnih noš, vezonin in jugoslovanslcp gosboljubnosti, jako pphvalnp pa ise izražajo tudi o šplah, kcJikor so j.ih videle. S 'kratika: izletnice so odnesle iz naše države najboljše utise in se» daj govore in ipišejo doma z največjim na» vdušenjem o Jugoslaviji. Slična ikrajša i, nam dokazuje dejstvo, da so pripovedpvak o naši držav.i z veliko ljubeznij'o tudi svojim učcinkam in tc so' pioislale zadnje čase že celo vrsto (prisrčnih ipisem na nekatere lju:bljanske dekliške šole. Kakor čujemo, so jim ljubljanske deklice iza Božič 'Odgovarile. Take medsebojne stike mo= ramo lo pi&zdravljaiti, saj nam j© vsa inaša novejša zgodovina en sam glasen dpkaz uspd» nih posledic dejstva, da nas ziunaj prav nič ne poznajo, zlasti ©ni narodi ne, (ki imajoi v rpkah uspdo sveta. — Koncert pevskega zbora UJU 7. jan. je izvrstno uspel. Podrobnejše ppročilo px\-občimo v prihpdnji številki. — Vsej islptvenski jaivn)Psti v svobodni domovini! Naši zatirani bratje pod fašističnc Italijo krvave iz neštetih ran. Dan za dne* vom zapuščajo politični in gPspodaT-ski bed^ neži niesrečnio grudo irn se zatekajo fc nam ipo pomoč in podporp. In tu izače-nja za nje npv križev po*t. Slovenska javnost ne pozna niti v najširših obrisih te strašne tragike, ki jic preživljajo na naših tleh vedno nove trume teh bednih brezidomovinoev. Brez tsredstev, strehe in dela tdkajo navadno brez uspeha od vrat d'o vra't zarprtih domov. Sila je pri^ kiipela do vrhunca, ponijoč je .nujna. Tp ža« lostno spoznanje je izsililo ustarno^vitev meds društvenega odbora za pomoč primorskih emigrantov, ki ga scstavljajo pio svojih dele= gatih: »Jugaslpvenslka Matica«, »Slovenska Straža«, »Organizacija jugoslovenskih emi« grarttov«. »Soča«, »Kolo jugioslovanskih -se* ster«i »Klub primorskih Slovencev« in »Klub Primork«. Odbpr se zaveda, da bo uspela ta podporna aikcija le v Ikcncentrrranem ipriza« devanju vse slovensike javinosti in inajboljših njenih sinov. Kpt iprvi svoj korak smatra iza potrebno, da se lobrne z gorečo pTošnjo na vse naše časpptee, da otvorijp v podporo nc srečnih beguncev in v zna.k natodne manife« stacije takoj stalao koleikto, kjer naj se te-> densbo iz^kazujejo vsi došli prispciviki v lajša« nje bede in trpljenja tega najbolj preganja» ncga dela našcga narpda. Vsak Tiajmanjši dar pomenja gmiotno in moralnp pomoč ter izraz solidarnosti našim trpečim bratom. — Med= društveni odbor za ,porn«>č pTimorskih emis grantpv. — Absolventi višje piedagoške šole in slusatelji filpzofske fakultete. Društvo sluša= teljev filozpfske fabultete v Ljubljani j© objavilo v »Jutru« in »Slovencu« z dne 8. de« cembra 1928 resolucijo, v kateri DSFF pro* testka proti nam«ščanju absol. v. p. š. na učiteljiščih ter jim odreka strokovnp kvalifi« kacijo. »Udruženje slušača više pedagoške škole u Zagrebu« je na svojem loibčnem izbo» ru dne 19. decembra pr. 1. razpr.avljalo med drugim tudi o tem članku ter o tem spTejelo sledečo resolucijo: 1. Absolventi in slušaifrdji višje pedago« ške sole v Zagrebu odkilajnjamp DSFF, kakor tudi posamezne osebe tega društva kot me« rodajne faktorje za ocenjevanje da li je naša kvalifikacija zadostna za poučavanje stro» kpvnih predmetpv na učiteljiščih. Smatramoi za neresno, da bi ljudje, ki so komaj zapu« stili gimnazijo, teir učiteljišče in njega ustrpj ipoznajo samo pp imenu, 'ocenjevali slušatelje VPŠ ki iso ,po •veliki večini isami starejši Ijudje z najmanj 8—10 lct državne službe. 2. Priporačamo SFF v Ljubljani, da naj s svojimi izjavami, s ,kiaterimi SVPŠ odrekajio akademski značaj, ne diskvilificirajo svojih zagrebških kolegpv, iki ,nam priippznavajp vse alkademske- pravice, bodisi v akademskih društvih, ,kakor tudi v najvišji instituciji za< grebškc univerze, v JPD, lcjer je slušatelj VPŠ bil celo podpredsedniik. 3. Smatramo učiteljišče, meščansko šolp in osnovno1 splo kot einioi celoto in vztrajamo na tem, da na vseh teh šplah ppučujejo le učitelji, ki sp sami izšli iz beh &cvl, !ki Iboirej potrebe teh špl najbolje ipoznajo. ¦— Udru» ženje slušača više pedagoške škole u Za» grebu. — Apel na usmiljena srca! Na drugem mestu pTiobčujemo olklic meddruštvenega odbora za pomoč iprimorskih lemigrantov. Od svoje strani se pridružujcmo temu pbuipne* mu klicu, otvarjamo rade voljic stalrvo ko* lekito v podpioro naših trpinčenilh bratpv, ki prihajajo polni zaupanja v našo stedo. Ne pustimo, da bi bilo njihovp zaupanje varano, ne diovolimo, da b.i v svojem tnpljenju ostali zapuščcini! Po;kažiTno jim. da gre naša soli« darnost preko besed sočutja !k bratpvislkim dejanjem otiranja siolz! Vse pris,pevke bomo rednio priobot;vali v listu ter jih naslavljali na meddruštveni odbor za pomoč primorskih emigrarttov. V svojih društvili in vseh raz* ličnih društvih, kjer delujejo naši člani, naj no mine sestanek mesečnih prijav in ne poravnanega starega dolga. — ČlanOtm Dolenjelendavskega društva ustavimo s prihodnjo številko list, akp upra« va ne prejme mesečnih prijav za te!Kočo pp* slovno dpbo in društvo ne poravna starega dolga. — Članpm Kozjanskega učiteljskega dnis štva ustavimo s prihodnjo- številko list, če uprava he prejme mesečnih prijav. — Nadaljevalno šolstvo. »Učiteljski To* variš« je prinesel moje: poročilo na seji šir» jega sosveta na Zidanem mostu v izvlečku, ki je bil, v koli^or se nanaša na nadaljcvalno šolstvo, pogrešen. Pprnčal sem, da se nada* ljevalno šolstvo y mariborski oblasti, kjer ja referat v sprctnih rokah, povoljno razvija in je tam tudi vprašanje vzdrževanja šolo kolikor tolikp povoljno rešenp. V ljubljanskl oblasti je nastal v tem pogledu iz raznih raz» logov zastpj, kljub -temu, da kažeta pred^ sednik in oblastni pdbornik za Ikmetijstvo mnpgo razumevanja za vprašanje. Poročal sem » pripravljalnih tečajih v Mariboru in Ljubljani, ki sta jih priredila pba oblastna Ufltellskl pravnlk. —§ Naredba o izplačilu razlik v prejems kih državnih uradnikov in ostalih uslužben« cev za čas od dne 1. oktobra 1923 do dne 1. maja 1924.* (Ker se mnogi toviariši interesi* rajo gledo izračuna pripadajočih razli!k, pri« občujemo bazo na podlagi katcre so se do* sedaj izplačevale razlikc. Na podlagi tega s\ vsakdo lahko izračuna, koliko mu pripada). Ministrski svet je izdal pod D. R. br. 61.000 z dne 24. julija 1928 to«lo odloebo: <»Z od= ločbo ministrskega sveta D. R. br. 100.400 .z dnc 25. julija 1927 se jct uredila ponaba kre» dita 10,000.000 dinarjev, ki je bil odobren v lanskem proračunu za izplačilo neporavnan« razlike v prejc.mkih državnim 'uradnikom in ostalim uslužbenccm, prevedenim in obdrža* nim v službi po zakonu i dne 31. julija 1923, ;za čas od dne 1. oktobra 1923 do dne 1. maja 1924. S to odločbo je bila priznana pravica do omenjeme razlike vsem prevedenim dr* Žavnim uslužbencem tako«le: a) Uradnikom: do razlike, ki se dobi, če se odbije od se* štev*ka osnovne in položajne plače za 3 (tri) mcsece kta 1923. in za 4 (štiri) mesece leta 1924. seštevek vsot, ki so jihl prejeli iza ta čas kot plače po starem ziakonu in predjeme, iz* plačane za mesec januar, februar, marec in april 1924. * »Službene Novine Ikraljevine Srba, Hr« vata i Slovenaca« z dne 6. avgusta 1928, štev. 179/LVIII. — Tu so se upoštevali tudi vsi popravki, priob&eni v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 8. avgusta 1928, št. 181/LIX. »Uradni list« št. 76. od 13. lavgusta 1928. —§ Dva ,!važna ičlena p ¦•dnržavljanstvu (»Ur. .1« od 19. nov. 1928), 'ki sta za optante prevaižna sta sledeča: VI. poglavje. Prehodne odločbe: § 53. Na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, se smatrajo za državljane kralje« vine: 1. osebe, ki so imele na dan ujedinjenja (dne 1. decembra 1918) državljanstvo prcjš« nj.e kraljevine Srbije ali prejšnje kraljevine Črne gore, kakor tudi one osebe, ki so imele na dan ujedinjenja (dne 1. decembra 1918) držWljanstvo iprejšnje ^kraljtevine Hrvatske in Slavonije, a niso izgubile tega državljaru stva na podstavi odločb v mirovnih pogods bah; 2. osebe, ki jim je bilo z mirovnimi po* godbami z AvstrijiO (St. Germain, členi 70. do 82.), z Ogrsko (Trianon, členi 61. do 66.), z Bolgarijo (Neuilly, členal 39. in 40.), prie ^nano državljanstvo te kraljevine ali ki so ga pridobik skladno z odločbami teh po« godb; 3. osebe, ki so bile do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, sprejetle v djržavljainstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in; Slovencev po naturalizaciji; 4. oscbie, ki so po rodu in jeziku Srbi, Hrvatje ali Slovenci ter izpolnjujeio pogoje iz § 12., točk 2., 5. in 6.), in ki so zaprosile do dne, ko stopi ta zakon v velja»vo, pri pri« stojnem oblastvu za državljanstvo kraljes vine; 5. osebe, ki so po rodu in jeziku Slovani in stalno stanujejo na ozemlju kraljevine najmanj 20 lct ter &o z-aprosile do dne, ko atopi ta zakon v veljavo, pri pristojncm obla^ stvu za državljanstvo kraljcvine; 6. osebe, ki so po rodu in jeziku Slovani in so zaprosile za državljamstvo kraljevinc ali so v državni službi ali so prebile po ujcdinjenju najmanj dve leti v državni služb! ter stanujejo na ozemlju kraljevine najmaaij Pet let; 7. osebe, ki so imele na dan 1. dcccmbra 1928 domovinstvo v občini, ki ni prišla v sestav kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovcn» cev, a so bile v službi na ozemlju kraljevine pri javnih in prometnih podjetjih ali drugih javnih napravah, katere je poznejc prevzela država, pa so bile o'bdrža,ne v službi ter so zaprosile do dne, ko stopi ta zakon v velja« vo, pri pristojnem oblastvu z.a državljanstvo kraljevine; 8. osebe, ki izpolnjujejo na dam, ko stopi ta zakon v veljavo, pogoje iz § 13. ter so podale do tega dne upravnemu oblastvu iz^ Javo, da žele biti državljani kraljevine; 9. ai) zakonski otroci oseb, označenih v (prcdhodnih točkah,, j-ojcni po ujedmjenju, odnosno po trenutku, ko so pridobili njih roditelji državljanstvo te kraljevine, in sicer preden stopi ta zakon v veljavo; , b) tuje državljanke, ki so se omožile v istcm roku z osebami, označenimi v pred« hodnih točkah; c) nezakonski otroci držfjvljank, ki .spa^ dajo med osebe, označene v predhodnih toč* kah, rojeni v istem roku; č) zakonski otroci državljanov, ki spa« dajo med osebe, označene v predhodnih točkah, če se je izvršila pozakonitev v istem roku in če je bil otrok v trenutku poza^co^ nitvo maloleten; 10. osebe, rojcne na ozemlju kraljevine, ki_se po pokolenju ne morejo sklicevati na nobcno drugo državljanstvo in tudi kako drugače niso pridobile tujega državljanstva. Dokler se ne doka^že nasprotno, sc sma< trajo najdcnčki, ki so bili najdcni na ozem* lju kraljevine, za rojene na tcm ozemlju. Osebe, označene pod točkami 4., 5., 6., 7. in 8., morajo predložiti potrebnc dokaze v cnem letu, ko stopi ta zakon v veljgivo, pri= stojnim upravnim oblastvom prve sto^r.'^. ki jim izdado državljansko izkaznico, če se ugotovi z odločbo velikega župana, da izpol* njujcjo pogoje; te osebe dobe dom^ovinstvo v oni občini, kjer stanujcjo, kolikoi ne izipol« njujcjo pogojc iz točke 7. § 12. tega zakona. Če pa pogoji niso izpolnjeni, mora veliki žu* pan prošnjo zavrniti, dopuščaje pritožbo na ministra za taotranje posle. Če omenjene osebe v tem roku upravnemu oblastvu niso predložile dokazov, se smatrai, da državljan* stva vobče ne zahtevajo. § 54. Osebam, ¦označenim v točkah 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. § 53., ali naturalizirafnim dr* žavljanom. ki so sprejeti ali bodo sprejeti v državno službo ali ki prevzamejo katerokoli javno zvanje, se računa tudi dotedanja doba državne, samoupravnc, odnosno javne službe ali doba prakse po odločbah zakona o civil= n'ih ur,a(dnikih in ostalih državnih uslužben* cih, zakona o državnem prometnem osebju in zakona o ustroju vojskc in mornarice, če so službovale pred tem na ozemlju bivših držav, na katere se nanaš.ajo odločbe mirov= nih pog>odb, navedenih v točki 2. § 53. — Prvi govori o avtomatskem pridobitju držav* ljanstva; drugi o vštetju službene dobe, ki je zlasti važen iz,a, uoiteljstvo. Avtentične obrazložitve bo obsegala dr. Pirkmajerjeva izdaja, ki v kratkem ^zide. Stanovska organizacija UJU Iz poverjeniStva UJU. Vsem okrainim učiteljskim društvotn! Člani ljutomer&kega dk.rajnega "učptelj* skega društva so poslali poverjeništvu po svojem društvu nastopno resolucijo: i»Upoštevajoič socualnosgospodarsko ori« cntacijo sodobnega življenja, mjetodičnosdis daktične potrebe aktivme šole, interes celo^ kupne šolske mladine in materialno^praktične z,ahtevfe..., pripoznavajo člani okrajnega učiteljskega društva vsestransko pomanjkaa nje vsakdanjega mladinskega priročnega čti* va, bodisi realističnega ali leposlovnega znas čaja. Zato pozivajo poverjeništvo ma. Dnevn.i red: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Sta« lišče k prosvetino=kulturnim in staniovs.kim vpTašanjem. 3. Poročila društvcnih funkcijo« narjcv. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. K polno* številni udeležbi vabi — odbor. = LJUBLJANSKO ,UCIT. DRUSTVO — pedagoški krožek — ima v soboto, dne 12. t. m. ob ^20. uri v risalnici I. dekliske meščanske šole pri Sv. Jakobu sestanek s prav zanimivim predavanjem o likovni umet« nosti z Tjporabo skioptikona. Spored sledeči: 1. Uvod v likovno uraetnosi Govori tov. Tone Seliškar, strok. učit. v Ljub.ljani. 2. Likovna umetnost na Slovenskem. Predava tov. Fr. Stiplovšek, akad. slikar in strokovni učitelj mešč. šole v Krškem. 3. Razgovor o v&ebini predavanja. Ker so k predavanju povabljeni tudi ne» kateri Ijubljanski upodabljajoči um&tniki, bo imelo učiteljstvo priliko spoznati ter &t po» globiti v oba aimetnostna nazora, v takozva* no »čisto slikarstvo« or in .pioslal pojasnilo sres'kemu poglavarju. Tovariš blagajnik se je pritožil, da ne» kateri neredno plačujejo članarino ter poziva zamudnike, da skoraj poravnajo svoj dolg. + UČIT. DRUSTVO ZA SREZA MA* RIBOR DESNI IN LEVI BREG je imelo svoj redni občni zbor dne 17. novembra. 1928 v Mariboru. Situacijsko poročilo. Tov. predsednik B. Rosbaud je ob otvoritvi iskreno pozdravil 11 novovstopivših članov in jim želel, da se na novih mestih in v naši sredi čim najbolj© po» čutijo, dalje je ugotovil, da 'je od 126 vpisanih članov 88 navzočih. — Dopisi so bili prečita« ni, zapisnik pa odobrea s pripombo> da člao« stvo v lastnem in stanovskem interesu ne iznaša internih društvenih zadev v javnost, !kjer se jih potem napačno tolmači Geio po političnih shodih. Tajniško poročilo. (Iv. Šeško). Od >zad« njega občnega zbora 11. novembra 1927 so bile 3 odborove seje in 4 zborovanja s po* vprečnim obiskom 68% (trije člani niso bili niti enkrat!), kar se sočasrao tudi islika-, ikako članstvo shvača in uvažuje stanovsko orga» nizacijo. Predavanja so brla tri, sprojetih več predlogov in sklepov v stanovskih in peda« goških zadevah. Blagajniško potročilo. (Rad. Knaflič). Do« hodkov 15.345-66 Din, izdatkov 13.368-40 Din; prebitka 1997'26 Din. Zaostanika na članarini je še 2782 Din. Pregledovalca računov sta predlagala absolutorij in pohvalo blagajniku, ki je posle vodil v res vzornem redu. Spr:e» jeto. Članarina. Za učitelje(ice) 159 Din — plačljivo v 10 mesečnih obrokih po 15'90 Din. Za z učitelji poročene učiteljice 89 Din (8*90 Din). Člani volonterji dobe liste brezplačno (glej 1. točko pri sklepih!) Poročevalec samoizobraževalnih krožkov (M. Vauda). Krožki niso povsod delovali doa volj lintenzivno, kar bo treba v prihodnje po* praviti. Posamezni krožki se konstituirajo sami. Valitve. Z listki sta bila iz-voljena: pred« scdnik Rosbaud Bruno, podpredsednica Go» dec Marija, oba iz Limbuša. Z vzklikom: Tajnik Šešlko Ivan iz Ruš; blagajnik Dšura Ivan iz Radvanja; .odborniki: Obran Mara in Petrovič Simon iz Marije Brezja, Vauda Mirko iz Šma.rjete, Ivanuša' Valentin iz Fra« ma in Kožuh Vilma iz Št. illja. Predlogi in sklepi: 1. Vsakdo, ki je v društvu včlanjea, ga smatramo za člana tako dolgo, dokler izstopa ne javi društvu in je dolžan plačati članarino ¦za ves čas do izstopa1. 2. Plačevanj.e zvišane članarine Izvršne« mu odboru UJU od 10 na 15 Din ne prizna« mo, ker tega pravila nc dopuščajo. (Opo.zar« jamo na sklep širjega sosveta z dne 8. dec. 1928. — Opomba poverj.). 3. Sprejeta je bila resolucija proti izda* janju uradnih poročil šolskih upraviteljev, od strani predpostavljenih oblasti privatnim strankam. + UČIT. DRUŠTVO ZA LAŠKI OKRAJ je zborovalo 20. decembra' 1928 ob 10. uri v Laškem. Statistika: Vsega učiteljstva v okraju 120, včlanjenih v društvu 114, navzočih 62, t. J. 54%. Situacijsko poročilo: Tiov. pred&ednik Kislinger otvori zborovanje in konstatira sla* bo udeležbo. Apelira na stanovslko zavest in prosi tovariše in tovarišice, da smatrajo zbo* rovanja> za potrebno in resnq_ stanovsko za* devo. Pri prečitanju došlih doipisov smo skle= nili sledeče: Za Izvršni odbor UJU v Beo* gradu plača vsak član 5 Din. Na predlog tov. Plavšaka priklopimo 5 Dirt prihodnji mesečni članarini. (V obvestilo vsem nenavzočim to* varišem in tovarišicam!). — Pravila učit. go= spodarske poslovalnice se sprejmejo soglas* no. Na predlog tov. Plavšaka tudi teh 5 Din vplačamo s članarino. (V obvestilo vsem ne» navzočim!). Na 17 točk okrožnicc poverjeni* štva v »Učit. Tov.« z dne 22. roov. 1928 ne moremo odgovoriti, 'ker je problem preobse* žen, ki se na zborovanju ne da rešiti. —¦ Oknožnica, objavljena v »Tov.« z dne 6. dec. 1928 so -prepušča v razmišljanje odboru. Tov. Bratuž prečita okrožnioo odbora kontraktualcev in potrka na topla tovariška srca. Nabrano vsoto (426 Din) .odpošlje takoj z geslom: »Bednim otrokom preganjanih to* varišev onkraj meje za Božič.« O dopisu radovljiskega učiteljskega dru» štva se na predlog tav. Plavšaka ni razprav» ljalo, ker dopis ni bil pioslan preko poverje« ništva — kiator predpisuje poslovnik. Naša blagajna: 1080 Din imetja. Tov. blagajnik prip,oroča štedljivost. Šolska reformia: Malo pred 12. uro se je pripeljal iz Maribora tov. Vranc — in rskre« no pozdravlten — predaval o hospitacijah v nemških poizkusnih šolah. Z iobje!ktivnim in kritičnim očesom jc potoval (na lastne stro* ške!) p,o Nemčiji in nam z živo be&edo orisal fakta ter svoje vtise. Kakšno je bilo zani* manje vseh prisotnih, nam svedoči dejstvo, da ismo soglasno naprosili tov. Vranca, da na prihodnj bus, ki jo vzgojil cele generacije v Sli"vnici, vodil občino, živo deloval za procvit čebelar* stva kot pridsednik ziveze čebelarskdh dru* štev za' Sp. Štajersko, ima veliko zaslugei za .sadjarstvo in vinogradstvo. Tudi jie vodil učiteljslko društvo. — Ivana Glinška cenijio kot vzornega učitelja v Majšpergu in .pod Donačko gom, kjer je učiteljeval do prevra» ta. Ob prevratu pa je bil prestavljen na ve» kvažno mcsto v Rogaško Slatino, kjer je do» segel, da se je pioniemčevalnica poslovemila. S prevdarnim i;n taktnim nastopom je vodil slatinsko občino kot gerent. Pri domačem učiteljskem društvu je. bil priljuMjen pred^ sednik, general Maister pa ga ceni Ikot svo^ jega borca. Tovariš nadzornik Črnigoj častita slavs Ijencema in povdarja njune zaslugei na polju šolskega in izvcnšolskega* dela. Tov. Glinšek se zahvali v imenu obeh slavljencev za čestitke in prosi, da se na naj« višjem mestu iznese zahvala na odlikovanje, ki ga> je z njima kot predstavnikoma deležen vcs učiteljslki stan. G. župan slatinski se pridruži oestitkam ini omeni, da ne samo navzoči, itemveč v vsa» ki hiši se s hvaležnostjo spominjajo obeh jubilantov. — Zastopnik zdraviliškega' rav= natelja spioroči, da zdravilišče visoko ceni zasluge obch slavljencev in povdarja, da sta zdravilišče in ime Glinšek združena. Nadalje prcdsednica čestita tov. Cilki CvetkoKudašev t njeni poroki in tov.(icam), ki so poLožili usposobljenostni izpit: Brinar Vanda, Hrček Marija, Kramberger Ela, Kre^ P'tk Drago, Černigoj Vera (z odliko) in Tr= stenjak Jasna (zi odliko). Na predlog podpredsednika Verka so se ostale točke dnevntga reda preložile na pri= hodnje zborovanje, da nam je bilo omiogoče* no pred odhodom vlaka še nckaj časa prebiti v razgovoru s slavljencema. Solska reforma. Na občno željio je še tov. Rupnik podal svoj referat »O psifoi otno^ ka« ter predaval, kako je možno razviti rau> zikalične zmožnosti ¦otrioka do tolike mere, da 'Otrok prične samoniklo sestavljati melo= dije. Izvajanja tov. predavatelja so iznenas dila tcr splošno ugajala. SlučajaostJ. Za prihodnje zborovanje je priglasila predavanje tov. Ljudmila Glinsko^ va, in siocr »Poročilo o metodičnem tečaju v Hamburgu«. — Prihodnjt zborovanje se bo vršilo drugo soboto meseca februarja v Ro« gatcu. 'Pri skupncm obedu je izpregovoril na» pitnico srcski p-oglavar g. dr. Kartin, nadalje tovariši: Hinko Šumer, Ahtikova in Stefan* ciosa. odbora in njih poteku ter se dotaknil naše zahteve po velikopoteizinejši rešitvi učiteljskc izobrazbe za delo v nadaljevalnih šolah. Ni pa bilo omenjeno v mojem poročilu, da bl bil odsek za nadaljevalno šolstvo sam pn= redil kak tečaj. Toliko v pojasnilo. — Jo®iP Kobal, strokovni tajnik. Zanemarjen prehlad ima često najslabše posledice. Kot staro — preizik.ušeno sredstvo proti kašlju, prehladu dihalnih organov, hri= piavosti in zasluzenju so znan§ slkoro po vsem svetu Kaiserieve prsne karamele in so dobijo sedaj v originalni kakovosti v lekarnah, dro» gerijah in kjer so vidiii plakati. V lastnem interesu konzumentov je, da izrecno zjahte* vajo originalno kakovost (cena 5 Din za vres čico ali 12 Din za ploč. Skatljo), ker se na* hajajo v prometu nidcva pomarejanja, Ikatera zdravju prej škodijo kot koristijo. Obleke kemično čisti barva, plisira ui lika tovarna Jos. Reich. Skrbna mati ne daje otrokom prave ka= ve, temveč jim kuha redno ŽIKO, Ve, da je ZIKA izdelana iz rženega slada. ki je kot hranilo nepreoenljive vrednosti za rast člo» veka.