624
Vladimir Levstik: Solnčna svatba.
mika (t. j. po Trubarjevo povedano „obračuje ino naklanja"); de-minutiv bi bil le „zlomček" (Teufelchen). Ker smo že pri etimologiji, opomnimo o zlomku še nekaj. Pleteršnik ima (II, 926) po Murku in Cigaletu zabeleženo obliko „zlom" (Teufel) z opombo, češ da je beseda ublažena(?) iz „zlodej". — Zlodej je zložen iz zlo + dej [kor. de-, deti, dejati], t. j. tisti, ki zlo de ali deje (zlo čini), der Boses stiftet. Primeri čarodej. — Zlom bo pa morda po-imenjen pridevnik »zloben" (3Jio6bin>), der Bose, in zlomek = zlobnik (sjioobHHKb) Za glasoslovno razlago b'n = m vzamem vzglede, ki se jih ravno domislim: Grom iz „grobšn" (rp^ebirb), idijot, bedak; Grum (Grub'n, Grud'n?: Gruden = glebae addictus??); Alb'n (Planina) Alm, Hilb'n (luža) Hilm v Hilmteich, Rab'nvieh (brezsrčnež) Ram-vieh. — Oblika „zlunk" iz „zlov'nk" (t. j. zlob'n'k) kakor „obrunk" (Abhang) iz ob-rov'nk (Boschung) ob rovu. Primeri: gumno, gubno, guvno, guna (area). —
Ta epigram je bil Prešeren naperil zoper Slomška, ko je ta začel izdajati molitvenik „Kerfhanfko Devifhtvo. Potrebni nauki ino isgledi sa shenfko mladoft". Ta molitvenik je prvikrat izšel v Celovcu pri Leonu leta 1834 in je doživel, ko se mu je letnica prve izdaje podvojila, leta 1868 že osmo izdajo. Razpečaval se je torej precej dobro. —
Parafraza: „Hudič, ki je božji postavi, soseb zakonu ino de-vištvu sovraž in ki zato te stanove cesto na nečistost, v šuštvo ino prešuštvo obračuje ino naklanja" (Trub.) — ta zlomek je ugrabil že premnogo devištva. In ta ugrabek misli Slomšek nadomestiti in popraviti s svojim molitvenikom, s svojim navodilom k deviškemu življenju. — Kot Zlomšek od starega zlomka ugrabljeno zopet prodaja. —
&
Solnčna svatba.
a njivo lega solnčni car,             Ljubav bogov je večnomlada,
pod njim trepeče zlata deva,      ne mrje in se ne rodi; kot prt ju smeh neba odeva,      le nam pred žetvo klasje pada, kot prt pregrnjen črez oltar.       le v nas, o bratje, čas duši!
Vladimir Levstik.