Z 04. ifeutlKo.
v udbiiodi, o petek J. septembra nzi
Leto LIH.
Izhaja Tsak dan popoldne, IsvzeaUl aadolie In praznika.
iti t do 9 petit vrst d 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratt peUt vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, raroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbi beseda 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratni davek posebej.
Vpraianjem glede inseratov na) se nrftoli znamka za odgovor.
(TpfraTnlstvo „81ot. Ifaroda" In .Narodna tiskarna" Znaflova ulica it 5, pritlično. — Telofan st. 304.
Uredulstro „3iov. Naroi V- Knaflova nlioa ti i, L nadstropje
TolaTon ilov. 34. Dopisa sprejetim lo podalsaaa in zadostno frankovana.
Rokopisov so sto  vraža. fJBjfj
v Jugoslaviji vse d*t oa Oin V— v inozemstvu navadna dni Oin 1, nedelje Oin 1-29
Poštnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod"	velja:	'»JoKOilavij^		V luorerstTti
		v Ljubljani	po poiti	
12 mesecev . . . 6      •        • • • 1      ■        •  • •	.   • • •  ■ •	Din 144-— . 72--36 — 12 —	Din 144 — . 72--, 36'— • 12-—	Din 264w . 13j--.    r, r— 22--
Pri morebitnem povišanju se ima daliSa naročnina doplačati. Novi naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   rjSSF" po nakaznici« Na <?amo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozimrl.
Prestolonaslednik!
Vest, ki je danes zjutraj oznanila radostni dogodek v kraljevski hiši in rojstvo zdravega sinčka prestolonasled* nika, se je na mah raznesla po celi kraljevini. Dejstvo splošne zadovolj* nosti, ki je zajela naša mesta in sela ter navdala inteligenta in priprostega sel j al* a, je znamenje zdravega in vtrje* nega nacijonalnega čustva, ki zna c 'ti -idostni dogodek v kraljevski hiši ne samo iz rodbinskega, marveč v prvi vrsti iz splošnega nacijonalnega in državnega stališča.
S sodelovanjem našega vladarja pri državnih poslih je pri nas posebno težko in odgovorno. Spričo nezdravih strankarskih in političnih razmer je njegova služba sila delikatna in odgo* vorna. Našega vladarja funkcija ni zgolj reprezentativna, marveč aktivna v najboljšem pomenu besede. Često mora stati nad strankami in parlamen* tarnimi boji ter iz zamotanih situacij z naporom najtreznejše politične raz* umnosti najti smernice in izhodnice v srečnejše in popolnejše čase. Za tako delovanje in službovanje treba polnega človeka, predvsem moža, kateremu do* tekajo iz srečnega rodbinskega življe* nja pogoji mirnega in dovršenega izvrševanja visokih življenskih nalog. Kralja Aleksandra osebno in rodbinsko življenje je s tem veselim dogodkom neizmerno pridobilo, njegova energija se je pojačila in s tem vtrdila rudi njegova volja in delo, posvečeno jugo» slovenski naciji in državi.
Toda še važnejša je zveza med rojstvom zdravega prestolonaslednika in našimi splošnimi nacijonalnimi in državnimi zadevami. Ko so naši držav* niki polagali temelje svobodni zajednici Jucoslovenov, tedaj so morali rešiti tudi vprašnnje državne oblike. Izbrali so kralievsko obliko in ustanovili jugo* slovensko kraljevino, upoštevajoč, da je treba rahli državni stavbi dati notranio enotnost ter garante trajnosti in solidnosti. Kraljevska oblast ni za nas reprezentativna funkcija, kakor v nekaterih zapadnih demokracijah, mar* več državotvorna sila prvega reda in državotvornosti kot taki je posvečena. Hiša Karadjordjevičev se te vzvišene naloge, odkar je zavladala prejšnji kraljevini Srbiji in sedaj kraljevini Ju* gosJovenski, tudi v polni meri zaveda. Ostale državne oblike bi bile rahle in ?a našo slovansko naravo, ki je sila anarhistična v gotovem smislu nesoci* jama, nevarne.
V zvezi s to misijo naše kraljevske hiše je bilo za nas vprašanje prestolo* narledstva sila važno in reči moramo, da so ga naši državniki rešili na naj* povo'inejši način. Ustvarili so zakon* sto zvezo, ki ima v telesnem in urrstve*
l nem oziru vse predpogoje za zdrav zarod in s tem za srečno rešitev pre* stolonasledniškega vprašanja, ki je že pred vojno v mali Srbiji in po vojni v veliki Jugoslaviji ustvarjalo neljube in nevarne situacije. Danes je to vpra* sanje previdno odpravila z dnevnega reda. Velika zgodovinska misija, ki jo ima hiša Karadjordjevičev v našem narodu in v naši državi, se bo mogla nadaljevati.
Danes ta misija ni lahka. Po trnjevi poti napreduje konsolidacija naše dr* žavne in nacijonalne misli. Sanje bivše revolucijonarne omladine se še niso uresničile. Enota, ki jo kujejo skupni gospodarski interesi, skupne prometne, trgovinske, socijalne in kulturne zveze, bo našla naši notranjosti prav kmalu popolnoma novo pokolenje, ponosno na svojo državno zajednico, strastno v kljubovanju proti dednim sovražni« kom jugoslovenske zemlje in naroda, zaneseno od velikih cest blagostanja in napredka, ki mu jih bodo pokazala prirodna bogastva naše domovine, naše obali, naši gozdovi in rudokopi, naše poljedelstvo ter zlasti za plodno in močno človeško telo ter trpljenje kakor predestinirane psihe naše nacije. V tistih bodočih letih, ki niso daleč in ki jih bomo mlajši izmed nas zanes* Ijivo doživeli, bo stopil na jugosToven* ski prestol naslednik, ki se je danes v Beogradu narodi!.
Rojstvo prestolonaslednika je za današnje čase in za naše zapletene raz* mere konsolidacijski element prvega reda. Spekulacije temnih elementov, ki bi bili radi nanizali k ostalim našim notranjim potežkočam še dinastično vprašanje, so odžagane. Veselje nad tem rojstvom, ki je splošno in iskreno, je dokaz splošne in iskrene konsolida* cije naše državne misli ter zanimanja, s katerim narod sledi važnim našim državnim dogodkom.
Rojstvo prestolonaslednika pa je še z drugega vidika za nas pomembno. Govorice o narodnostnem obeležju na* še kraljevske hiše bodo z novim pre* stolonaslednikom izginile. Vzrastel bo v novi državnosti, v razmerah, ki bodo od dne do dne bolj jugoslovenske, ko za nekaj decenijev ne bo več govora o pokrajinskih čustvih, marveč o enotni domovinski ljubezni jugoslovenski. Te* daj bo sam od sebe postal predstavnik jugoslovenske nacijonalnosti in seveda tudi važnosti, ki jo predstavlja enotna domovinska ljubezen za vsako državo. Na potu k tem ciljem je rojstvo pre* stolonaslednika blagoslovljeni ferment naše splošne nacijonalne in državne bodočnosti.
Živel kralj Aleksander, živel pre* stolonaslednik, živela kraljica Marija!
„Družba sv. Cirila in Metoda".
Družba sv. Cirila in Metoda ima svojo letošnjo veliko skupščino dne S. septembra v Ptuju. Preteklo je ravno 15 let, kar je družba zborovrla v Ptuju, kjer so bili naši zborovalci opliuvani in inzultirani od naših sovražnikov. Letos se zbero zopet naši člani in delegati iz vse Slovenije v Ptuju, da vzamejo poročila družbinega odbora na znanje, ga odobre ter stavijo družbi razne nasvete in predloge.
Pozdravljamo naše zborovalce kar najiskreneje ter želimo družbi kar največ uspeha.
C. M. družba je bila ustanovljena med Slovenci, da ščiti našo dcco pred potuičevanjem in vžiga med ljudstvom narodno zavest. Nemški Schulverein in Siidmarka ter italijanska Lega Naziona-le in druga enaka društva še žive ter pridno delujejo. Omenjena društva so storila toliko zla med Slovenci, da bo še dolgo traialo, predno se ves ta plevel izruje iz naših tal. Imamo svojo lastno državo. Vsakdo bi menil, da družbe ni več potreba. Pa ni tako! Naša država stori svojo dolžnost, a za podrobno delo moramo sami skrbeti in če treba tudi kaj žrtvovati Nemški Schulverein še vedno rogovili ob štajerski meji, v Prekmtirju je mnogo madžaronov, prav malo pa zavednega ljudstva. Kaj naj pa porečemo o naših zasužnjenih bratih in sestrah, ki trpe pod tujim jarmom! Sveta dolžnost vseh je, da podpiramo vsak po svoji moči družbo, da bo naša lopa domovina tem preje očiščena nadležnega plevela.
Kako družba deluje, je najboljše ogledalo v bilanci za leto 1922.
Dohodkov je bilo v preteklem letu K 3.159.038.24, 1. 1921 pa 3,2S6.4S2.62. družba je torej prejela v preteklem letu manj za K 127.444.38.
Ako še prevdarimo, da je naša krona od lanskega leta do danes padla, pomeni nazadovanje za precejšnji znesek, kar je zelo obžalovati.
Oglejmo si nekatere postojanke med prejemka.
Podružnice so dale 1. 1921 K 402.fW 93 v, a leta 1922 K 515.6S3.60, družba je dobila več za K 112.775.67.
Podružnice, kolikor jih deluje, so zelo marljive. Vprašamo pa le, koliko podružnic pa spi večno spanje?! 'Mi ni mogoče speče podružnice obuditi?
Podpore občin, denarnih zavodov so znašale 1. 1922 K 2500, leta 1921 pa K 24.810, družba je dobila v preteklem letu mani za K 21.710, kar ie zelo žalostno. Ako se naša inteligenca ne bo brigala za prosveto, kaj naj potem zahtevamo od preprostega ljudstva?
Družbine vžigalice so dale družbi 1. 1921 K 32.980, leta 1922 K 51.920, napredovanje je tu za K kar je zelo razveseljivo. Ako bi vsak Slovenec se-
gel po družbenih ^vžigalican, dobila bi družba gotovo de*seikiat toliko kakor sedaj. ;
Prispevki od družbinega Haga, kakor od narodnega koleka, razglednic, računskih listkov so veliko večji kakor prejšnja leta. Vendar bi želeli še več zanimanja, zlasti zh računske listke. Za-htevajmo povsod družbino blago in dohodki se bodo zdatno zvišali. Ne od prodajalca, ampak* od kupovalca je odvisno, da se več proda in tako zviša dohodke C. M. družbi.
Družbeni stroški so znašali 1. 1921. K 3,476.476.15, leta 1922 K 4,23S.763.56, v letu 1922 se je torej izdalo več za K 762.287.81. Torej zopet več! Vsako leto se stroški zdatno zvišujejo. Da je mogla dražba stroške kriti, predala je zopet posestva tei dvignila iz glavnice precejšnje zneske
Koncem leta /922 je znašala druŽ-bina glavnica K 164.1SS.32, pokojninski sklad K 135.704.—, obrambni sklad K 361.432.72, Polakov sklad K 163.977 36 vin, Kotnikov sklad K 153.60, družbi-
na posestva K 763.S10.—. Pokojninski sklad obsega večinoma av^:r. obveznice, ki družbi ničesar ne n s ; sploh je ta sklad za današnje razmere veliko premajhen. Pokojninski sklad bi m n i znašati najmanj 1 do 2 miliji na kroni
— Od obrambnega sklrula se dvigalo le obresti, isto tako od Polakovega sklada. Popolnoma je usahnil polmilijonski K. Kotnikov sklad, putem f. .j:v in VUharjev sklad.
Zneski, ki so se vp r bili za V2 -zevanje skladov, ni bil proč vržen denar, saj so ga dobili Slovenci za \rzdr> ževanje šol, za prosveto. Skrb in žalost pa nas tare, ko vidimo, da so usahnile rezerve.
Iz podanega posnetka bilance je razvidno, kako potrebna je na lsl< t družba. Dolžnost nas vseli .>. da jo po svojih močeh p o. Kdor ima mnogo, naj da nra g . . . r i . m >fe dati mnogo, naj da vsaj malo. Vsem zborovalcem kličemo: Živeli! Vsi rajajte!
ItalHa hoče anektirati Roko.
Kakor že tolikrat, so bile tudi to pot vesti o doseženem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo glede Reke netočne. O kakem sporazumu ne more biti govora, ker stavi Italija take zahteve, da jih naša kraljevina sploh ne more sprejeti. Italijanski najnovejši predlogi namreč kulminiralo v zahtevi, da naj naša država dovoli  v  aneksijo  Reke po Italiji.
Tudi glede te zahteve je Italifa stavila ultimati ven rok do 15. t. m. Do 15. t. m.
bi naj naša država sprejela italijanski predlog glede aneksije Reke, sicer da bo Mussolinijeva vlada smatrala, da je svobodna vseh prevzetih obveznosti in bo reško vprašanje uredila po svojem prostem prevdarku.
Zdi se torej, da Italijanom še ni zadosti konflikt z Grško, marveč da bi radi izzvali še akuten spor z Jugoslavijo. Očividno se čutijo zelo močne, zato bi radi opravili naenkrat kar z dvema protivnikoma — z Grško in Jugoslavijo.
Toda če znamenja ne varajo, se lahko italijanski državniki to pot korenito zmotro v svojih računih. Ker so doslej svobodno lahko ribarili v kalnem, menijo, očividno, da bodo ta posel lahko opravljali tudi v bodoče. No, kakor vse kaže, je sedai grško-italijanski konflikt vendar le oči ^Iprl i slepim Angležem, da vidijo, kam vodi Mussolinijeva egoistična in imperialistična politika.
Naša vlada je gotovo šla do skrajnih meja popustljivosti in storila vse, da se že vendar enkrat reši reško vprašanje, ki že štiri leta zavira normalni razvoj našega gospodarskega življenja na Jadranu.
Naša popustljivost ni r< dila pričakovanih sad^v. Čim večja je bila naša konclliantnost in popustljh ast, tem v &ij je bil laški apetit. Dcčim so prej Italijani skrbno prikrivali svoje prve namene, kakor da bi jim v istini Slo samo za to, da se striktno izvedo z našo državo sklenjene pogodbe, so sedaj odi krili svoje karte in priznali pred vsem svetom, da smatrajo vse v Rapallu in St. Margheriti prevzete obveznosti, kakor svoječasno Nemci pogodbe ghde Belgije, kot kos papirja, ki se ga lahko pri prvi priliki raztrga.
Da je vspričo takšne verolomnostl mera i našega potrpljenja polna in da naša vlada ne more več trpeti, da jo Italijani še nadalje vodijo za nos, je jasno.
O tej najnovejši fazi v dolgotrajnih pogajanjih z Italijo je imela vlada pretekli ponedeljek izredno sejo.
Evo, kaj o tej seji poroča »PoftVi tika«:
». . . Da bi se moglo na ministrski seji razpravljati o vseh podrobnostih, je pooblaščeni minister Ljuba Nešić pripravil vladi izčrpno poročilo o zadnjih dneh pogajanj v paritetni komisiji. Dasi dr. Rvbaf še ni dospel v Beograd, da bi v ministrskem svetu poročal o zadftj ui italijanskem predlogu, se je vlada vendar posvetovala, in sicer na temelju o-ročil, ki jih je poslal naš poslanik iz Rima. Vsa poročila, s katerimi razpolaga vlada, potrjujejo naše dosedanje informacije; da Italija želi izvesti antksOe Reke in da je v tem bistvo njenega zadnjega predloga.
To se v italijanskem predlogu za sestavo pravilnika   reške »svobodne«
Clande Farrere — prevel Miran Jarc:
GlvfHzfraRcL
26
Roman.
Malais je prehodil dvorano. Njegovi jaki koraki so nasprotovali tesnobni prigrevici tega prostora. Pri zadnji mizi se je dvignil neki igralec in Rerce je ves začuden spoznal Torrala. Inženir je sicer redkokdaj igral, a le v želji, da s kartami v " ~h preizkusi svojo priljubljeno teorijo o izra-- navanju verjetnosti. Očividno mu ie preiskušnja ispela, kajti ni se hotel več vsesti. Njegovi drugi so bili Ariette, Abel in neki nemški veletrgovec z ^ncko, Schmidt po imenu. Guvernerjev namestnik K mvodošlc pozdravil z mehkim glasom, odvet-p - z vedno rumenim obrazom pa je njim v čast Ksflil na svojih gladkih licih truden smehljaj.
»Gospod Fierce bo igral in sicer na polovico z ttenoj,« je izjavil Malais; »igrali bomo visoko, zato vss svarim!«
»Torej ostanem, da kaj vidim ,« ie odvrnil Torral VseJel se je k bankirju, zadaj za Fierce-om. ' ierce je molče premešal karte in jih porazdelil.
Vseokrog po zelenih mizah so šumeli bankovci in žvenketali pijastrl. Povzročali so večji šumot in zavzeli več prostora kot ponižni evropski zamiki; prav dobro so izražali težko bogastvo dragoletniškega, preračunljivega, skrajnega Vzhoda,
Tu si videl indokinske pijastre s podobo sedeče ljudovlade, — angleške pijastre z Albijonom s šlembm, — japonske jene in ki tajske taele z zvitimi pošastnimi zmaji; predvsem pa mehi'-anske pijastre, ki so imeli na sprednji strani orla svobode — zmagovalca nad kačo. na zadnji pa ožarjeno fri-zijsko Čepico. Vsi novci so bili debeli in široki, teža njihovega čistega srebra je bila polna. Mnogo denarjev je bilo novih, ker Mehika neprestano pretaka preobilico iz svojih žil na oba obrežja Tihega oceana; po večini pa so bili novci stari, izrablieni, ocrnjeni in so očitavali mastne madeže od črnila, I ki so jih pustila skrivnostna   kladveca kitaskih I menjalcev;   ti novci so prišli prav gotovo skozi j mnogo, mnogo žoltih, pohlepnih rok in so se skri-j vali po mnogih zagonetnih borzah,   nakupili so marsikako, v Evropi neznano blago in sklenili mnogo čudnih kupčij, ki jih zapad še ne sluti.
Morda so prišli iz ledenega Ci-li-ja, iz Kuang-Tunga, kjer si žene ne povezavajo nog, iz jalovega Junan-a, iz Šin-Kinga, kjer se porajajo cesarji; morda so prišli še od delj. iz daljnih in skrivnostnih pokrajin, na katere meji najstarejša Kitajska, iz Ce-Čuen-a, kjer se ljudje tako hitro množe, iz skoro tatarskega Kan-Su-ja, iz Šen-Si-ja, grobišča pred-zgodovinskih prestolic; — prišli so iz vseh kotov ogromnega cesarstva, kjer brezštevilne množice Kitajcev vršijo in vrvijo, prodajajo in kupujejo in i se ne naveličajo bogateti.
»Vi, ki ste poklicni zaničevalec človeštva,« je pošepetal Malais Torralu, »oglejte si te igralce; ti bodo spet nasitili vašo črnoglednost. Družabno le-potilo se kmalu odrobi z obrazov teh ljudi, ki izgubljajo ali pa pridobivajo. Čeprav se delajo, kot da zdehajo aH pa da se smehljajo, vendar le se v vsaki njihovi kretnji do nagega razgaljajo.«
Govoril je tišje:
»Na primer: ta-le Schmidt; zdaj je milijonar, toda na očeh in po vsem telesu razodeva svoj bivši dom; svoje pijastre nabira v kupčke in jih prešteva z nalomljenimi prsti. Poglejte Abela: to je sicer povsem spoštljiva podoba francoskega uradnika, ki je navajen igrati z denarjem drugih ljudi; besede deset, dvajset ali pa tisoč nimajo zanj nikakega posebnega pomena; on se briga le za karte, ne pa za vložen znesek. — Ali pa, na primer, ta-le Ariette: v svoji notranjosti se vneto razgovarja, pri vsaki karti pretehta za in proti, svojega nasprotnika premeri z enim samim pogledom, dočim koj povesi svoje trepalnice, da ne bi kdo br#l iz njegovih oči; — prav to dela pri sodišču, če zagovarja kako slabo stvar; njemu je le do dobička.«
»Dober dušeslovec ste.« je dejal Torral. »Seveda. Vsak davčni zakupnik mora to biti.« Malais se je smehljal.   Tor*-?!   je   pormgnil z očmi na Fierca.
»In ta?« je vprašal.
»Ta,« je odvrnil Malais,       bolnik. Njegovi
prirodni nagoni so oslabljeni. Toda igra je dober zdravnik: koj utegnete spoznati, kako bo ta bolnik oživel in se razvnel ter zavrgel svojo običavao krinko skepticizma.«
»To ni nikaka krinka.«
»No, bomo koj videli.«
Sreča je bila za Fierca ugodna. Vsak drugikrat je dobil, in kupček novcev in bankovcev se je pred njim nesramno večal.
»Zdi se mi,« je dejal MaJais Torralu, »da ste prav posebno proučevali zakone in pojave slttCJ X Kako si tolmačite že često ugotovljeno dejstvo, da se sreča v igri pojavlja kar v celih vrstah in ne posamično in prekinjeno?«
Finančnik je prav rad spraševal strokovnjaka. Torral pa mu je sirovo, kot vedno, odvrnil in zmajal z rameni:
»To bi vam pač zaman razlagal. Vi me ne bi razumeli.«
»Hvala,« je odvrnil Malais, ne da bi ga kaj ujezilo, »pa mi vendarle povejte.«
»No, pa. Poslušajte: vse igre od začetka sveta pa do danes tvorijo celoto, kaj ne, celoto, ki je zaključena in dovršena. Dobro, število teli iger naj bo n . . .«
»— n?«
»Saj sem vam dejal, da me ne boste razumeli, vsako teh »n« iger utegnemo dobiti ali izgubiti; torej bi število vseh možnih rešitev enačilo 2n.<
Stran 2.
»S L O V CM S K I     NAROD«   d n o 7. septembra 1923.
štev 204.
Telefonska In brzolaoifa poročila
Boi za Reko.
V kakšnem stanju se sedaj nahajajo pogajanja glede Reke?
državo srJretno maskira, tako da se zdi laikom ta predlog še ugoden za nas. Zanašajoč se na to formalnost predloga, računajo najbrž Italijani na to, da bodo tudi velike sile na njihovi strani ako pride do konflikta.
Toda vlada je zavzela nasprotno stališče. Ona v nobenem slučaja ne privoli v aneksijo Reke po Italiji. Njeno stališče je, da mora obstati svobodna reška država, ako se hoče imeti trajen mir na Jadranu. Naša vlada tudi v tem slučaju uvažuje Italijanske stvarne po-
— Beograd, 6. septembra. (!zv.) Vaš dopisnik je Imel danes zjutraj priliko govoriti z dvornim zdravnikom, ki mu je izjavi!, da je zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice Marije popolnoma dobro In zadovoljivo, nI nobenih komplikacij. Stanje prestolonaslednlkovo je obče zadovoljivo.
— Beograd, 6. septembra. (Izv. Ob 7.30.) Danes ob 7. zjutraj se je sestal ministrski svet na kratko svečano sejo. Na tej seji se še enkrat končno redigira v odtisku državne tiskarne prirejeni manifest na narod in vladni komunike o rojstvu prestolonaslednika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po seji, ki je bila zelo kratka, so vsi ministri odšli na dvor, kjer prisostvujejo svečani službi božji v dvorni kapeli.
Ministrstvo notranjih del je takoj odposlalo na vse pokrajinske oblasti, velike župane in okrožne načelnike obvestilo o rojstvu Ni. Vis. prestolonaslednika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obenem so odrejene svečanosti, ki se imajo opraviti tekom prvih dni
— Beograd, 6. septembra. Oz v. Ob 8.30.) Ministrski svet je imel kratko konferenco, na kateri ie končno redigira! tekst manifesta na narod, ki se je takoj po seji že dotiskal v državni tiskarni in se sedaj dopoldne začne ob 9. deliti med narod in da nalepiti na vseh važnih mestih in lokalih Beograda, V Beogradu Vlada nepopisno veselje.
Ob S.30 so $e na dvoru zbrali vsi ministri. Na dvoru v pisarni maršalata je odprta knjiga, kamor so začeli že takoj ob 8.30 vpisovati svoje čestitke kraljevski rodbini visoki državni dostojanstveniki in zastopniki tujih držav. Ministrstvo notranjih del je obvestilo velike iSupane in okrožne načelnike o radostnem dogodku na dvoru ter jih pozvalo, jda v posebnih komunikejih to objavijo vsemu narodu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Beograd, 6. sept. (Izv. Ob 7.30.) Velike manifestacije po mestu, pred dvorom trajajo še vedno. Zbrane so velike množice naroda in nacijonalistične mladine, ki korakajo po glavnih ulicah ter prirejajo ovacije kralju, kraljici in prestolonasledniku. Na Terazijah je zbrana nepregledna množica. Prihajajo tudi že skupine manifestantov iz bližnjih krajev, tako iz Zemuna, TopČiderja in od drugod. Mnogo je okoličanskih seljakov, ki se zelo vesele radostnega dogodka na dvoru.
Danes zjutraj ob 6. Je po mestu pri-,redila budnico beogradska gamizija. Z 'Jgodbami na čelu so korakali oddelki pehote v polni vojni opremi, artiljerija s topovi in druge tehnične čete po glavnih ulicah mimo dvora, kjer so strumno defilirale.
Ves Beograd Je V cvetju in zastavah. Poleg državnih mnogo srbskih, več slovenskih in hrvatskih.
— Beograd, 6. septembra. (Izv. Ob 7.30.) Vsi v Beogradu navzoči ministri so bili nocoj na dvoru v kraljevem salonu zbrani do zgodnje jutranje ure. Navzoč je bil tudi predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovfc. Bila ie ob-
trebe in njihova nacionalna Čustva, vendar pa pod nobenim pogojem ne more sprejeti te italijanske rešitve, ki skriva aneksijo Reke, Se mani, ako se le-ta hoče doseči v ultimat i vnem tonu.
Takisto noče ministrski svet v nobenem slučaju sprejeti nobenih terminov. Razpravljajoč dalje na eventualnosti, ki bi lahko nastale v slučaja Italijanske »svobodne« akcije, je ministrski svet razmotrival mere, ki se morajo že sedaj podvzetl, da bi v danem trenotku ne bilo iznenađeni.«
enem ministrska konferenca, kateri je prisostvoval Nj. Vel. kralj Aleksander I. Z veliko napetostjo so pričakovali radostnega dogodka. Ministri so dvor zapustili ob 2.55. Takoj je bil izročen državni tiskarni manifest na narod, ki v vznesenih besedah objavlja važni dogodek za kraPevino SHS. Ministrski konferenci na dvoru je prisostvoval tudi patrijarh Dimitrije, ker so se kratko določile za danes dopoldne gotove cerkvene slovesnosti, ki se imajo opraviti po vsej državi. Za danes zjutraj je določena cerkvena svečanost v dvorni kapeli. Svečanost opravi patrijarh Dimitrije.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) Danes dopoldne je bil objavljen mani* fest vlade, v katerem se javlja narodu rojstvo prestolonaslednika.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) Vesti o rojstvu prestolonaslednika so povsod v vseh delih države izzvale splošno radost in veselje.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) Danes ob 8.30 je bila seja ministrskega sveta, ki je določil v ustavi predpisane funkcije, ki se imajo izvršiti povodom rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika.
— Beograd, 6. septembra. (Tzv.) Nj. Vel. kraljica Marija se je počutila v noči od torka na sredo precej slabo. Smatrali so prvotno, da ta slabost iz* vira iz posledic dolge vožnje z Bleda v Beograd. Tekom včerajšnjega dneva S3 je povečala indispozicija. V noči so nastopile bolečine. Porod je bil popot* noma normalen. Okoli 2. ponoči se je rodilo živo in zdravo dete moškega spola, prestolonaslednik.
OBSEŽNA AMNESTIJA.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) V ministrstvu notranjih del je vse pri« pravljeno, da se tekom prihodnjih dni razglasi povodom rojstva prestolcna* slednika obsežna amnestij a. Pri* čakovati je, da izide ukaz že tekom tega tedna.
VESELJE V ZAGREBU.
—- Zagreb, 6. septembra. (Izv.) V Zagreb so danes zjutraj dospele prve kratke vesti o rojstvu prest olonasled* nika. Pokrajinska oblast je takoj odre« dila, da se važni dogodek proslavi na naj sveča ne j ši način. Rodoljubni zagreb* Ški meščani so takoj izobesili državne in narodne zastave. Po Zagrebu jc op a* žati veselo razpoloženje. 101 strel je dopoldne naznanil rojstvo prestolo* naslednika.
— Zagreb, 6. septembra. (Izv.) Danes ob 7. zjutraj je prispela semkaj prva vest Iz Beograda o rojstvu prestolonaslednika. Poročilo kratko veli: Nocoj ob 2. Je NJ. Vel. kraljica Marija porodila zdravo moško dete. Ob 4 zjutraj je 101 topovski strel javil rojstvo prestolonaslednlkovo.
Zbirajte znamke za Jugoslpvensko Matico"!
— Run, 5. sept. (Izvirno.) Od Informirane strani je vaš izvestitelj dobil o stanju glede Reke te-le podatke:
Med delegacijama je bil že dosežen sporazum glede gotovih zelo važnih točk. Tekom zadnjih dni pa se je pokazalo, da nI za sedaj mogoče priti do sporazumne rešitve posebno glede enega važnejšega vprašanja. Na tok pogajanj je prav v zadnjih dneh zelo neugodno vplival Italijansko-grški konflikt, ki je povzročil v italijanski javnosti razburjeno razpoloženje.
Niti na tej, niti na on! strani ne smatrajo sedanji zaključek delovanfa paritetne komisije za prelom pogajanj, temveč pričakujejo, da se bodo pogajanja nadaljevala, Čim se položaj nekoliko umiri.
Seveda se bo morala tudi Italija postaviti na stališče spoštovanja in izvrševanja Rapallske pogodbe.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) Na merodajnem mestu je bil Vaš dopisnik o stanju reškega problema obveščen, da po 31. avgustu t. L, do katerega dne naj bi se dosegel sporazum med obema in-teresiranima vladama glede Reke, ni bilo oficijelnih razprav v paritetni komisiji. Ker se v paritetni komisiji ni dosegel sporazum, se ta komisija več ne sestane. Nastopijo direktna pogajanja med Beogradom in Rimom. Sef naše delegacije dr. O. RybaF, ki je dokončal poverjeno mu nalogo, je odpotoval iz Rima, včeraj prispel v Ljubljano ter pride tekom današnjega ali jutrišnjega dneva v Beograd, da poroča vladi o zadnjih sejah paritetne komisije.
V naših političnih krogih pesimistično presojajo nadaljnl razvoj spora radi Reke. Ne računajo na zadovoljiv uspeh direktnih pogajanj med Rimom In Beogradom.
Iz dobro informiranih krogov prihaja informacija, da je edini izhod Iz sedanje kritične situacije ta, da se celokupni spor z vsem dokaznim materijalom predloži mednarodnemu razsodišču, katerega predsednik je predsednik švicarske republike.
Naša vlada še vedno* vztraja pri svoji načelni zahtevi, da se ima reško vprašanje rešiti na temelju rapallske
— Rim, 6. sept. (Izv.) »Idea nazio-nale« izvaja v članku o angleškem predlogu, da bi grško-italijanski konflikt Izravnala poslanlška konferenca v Pariza, med dragim: Tudi angleški predlog, da se grško-italijanski konflikt odstop) v rešitev poslaniški konferenci, ni za Italijo sprejemljiv, ker bi bila s tem s pravnega stališča priznana kompeten-ca Društva narodov.
— Pariz, 5. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je danes popoldne sprejel v daljši konferenci Niko-Io Pašiča. Francoski oficijelni krogi smatrajo, da g. Pašič ostane dalj časa v Parizu, da se končno reši In uredi reško vprašanje, ki še vedno visi med obema državama, Italijo In Jugoslavijo« Politični krogi so pa tudi prejeli poročila, da je nastopilo znatno pooštrenje med Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev radi Reke In Krfa.
Na horizontu se pojavlja oster spor med Beogradom in Rimom. V Beogradu smatrajo okupacijo otoka Krfa od strani italijanske vojske za provokacijo in more lahko nadaljevanje okupacije izzvati resen konflikt med Italijo in Jugoslavijo. Okupacija Krfa temni politični horizont na Balkanu. >Liberte« obtožuje Jugoslavijo, da je krfski slučaj zelo napihnila in poživlja Anglijo in Francijo, da se trezno in resno orientirate napram temu slučaju. Upoštevate naj tudi italijansko obtožbo proti Grški radi postopanja pri umoru.
V francoskem zunanJetri ministrstvu niso glede krfskcga slučaja pesimistično razpoloženi Računajo, da se spor med Italijo In Jugoslavijo radi Krfa oaiill. Francija je zamir.
Bližajočo se nevarnost za mir v Evropi kratko »Temps« predočuje, ko poživlja, da ni treba kriškega slučaja še z nekaterimi Šikanami otežkočitl in kompromitirati. Na političnem horicontu se pojavljajo v teh dneh temni oblaki, ki groze z nevihto. Ce pride do tega, tedaj je mir zelo vprašljiv. Vlade naj store vse za ohranitev miru.
Ministrski svet o Reki in Krfa.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) Zaradi aktuelnih mednarodnopolitičnih vprašanj, ki zelo tangirajo našo državo, je bila snoči od 18. do 21.30 važna seja ministrskega sveta. Najprej je ministrski
pogodbe in na temelju sklenjenih sant-margheritskih konvencij.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) Celokupna zunanjepolitična situacija naše države se koncentrira v dveh važnih problemih: 1. Reka in 2.) grško - Italijanski konflikt Oba ta problema posegata globoko v naše državno življenje in v naš nadaljni politični razvoj. Reka. z gospodarskodržavnega stališča, grški konflikt pa z*%icdnarodncpoIitičnega vidika.
Vprašanje Reke je stopilo v tesno zvezo z nadaljnim razvojem grskoita-Iijanskega konflikta. Prvi moment je grški konf!ik# zavzel velike dimenzije in potisnil v Rimu reško vprašanje v ozadje. Sedaj je opažati v Ženevi delno pomirjen je.
Akt italijanskega predsednika vlade, s katerim so odreka Društvu narodov pravica se vmešavati v zadeve, ki se izključno tičejo le Italije, je izzval v j diplomatičnili krogih ostre komentarje. Pričakujejo, da bo Društvo narodov odločno in svečano zavrnilo sklep Musso-linijeve vlad^in njega stališče v rešitvi grško-italijarrekega konflikta.
NAPETOST SITUACIJE.
— Pariz, 6. septembra. (Izv.) V političnih krogih zatrjujejo in vzdržujejo vest, da ima italijanska vlada namen staviti jugosrovenski ultimatum za takojšnjo In končnoveljavno rešitev reškega problema.
Povrafek min. predsednika * Pašica.
VAŽEN SESTANEK S POINCAREJEM.
—- Beograd, 6. septembra. (Izv.) Predsedstvo ministrskega sveta je prejelo oficijelno po roči-o, da je snoči ml" nistrski predsednik Nikola Pašić odpotoval iz Pariza v Beograd. Včeraj je Pašič dalj časa konleriral z ministrskim predsednikom Poincare jem.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) Po poročilu »Preporoda« je Nj. Vel. kralj včeraj pozval ministrskega predsednika Nikolo Pašrea brzojavno, da takoj odpotuje iz Pariza v Beograd.
svet reševal tekoče zadeve posamnih resortov ter je razpravljal podrobno o proračunu ministrstva zunanjih zadev za leto 1923—24.
Na seji so bila dalje prečitana vsa iz Ženeve od zunanjega ministra dr. Ntnćiča došla poročila, kakor tudi ostala poročila o grško-italijanskem konfliktu. Sledila so poročila o prvih sejah Društva narodov. Seji je prisostvoval tudi pooblaščeni minister Ljuba Ne-šić. Sledila so celokupna poročila o dosedanjih pogajanjih z Italijo glede Reke.
VaŠ dopisnik je bil po končani seji obveščen, da desedaj še ni bil stavljen niti od naše države niti od Italije kak predlog za direktna pogajanja glede rešitve reškega problema.
Politični krogi vzdržujejo vest, da je italijanska vlada naslovila na našo vlado noto, po kateri se Ima reško vprašanje rešiti do 6. t m. Italijanska vlada namerava Anektirati Reko.
— Beograd, 6. sept (Izv.) Pod predsedstvom namestnika ministrskega sveta dr. Velizarja Jankoviča je bila snoči tri in pol ive trajajoča seja ministrskega sveta. Minister financ je predložil v razpravo proračun za leto 1923—24.
Ministrski svet se je zelo obširno bavil z okupacijo Krfa od strani Italije. Iz poročil zunanjega ministra dr. Ninčiča iz Ženeve je posneti, da med malimi narodi, zastopanimi v Društvu narodov, vlada soglasje, da morajo mali narodi z vsemi silami podpreti stališče Anglije, ki zahteva v grško - italijanskem konflikta, da se Društva narodov prizna polna avtoriteta.
Vlada soglaša s stališčem zunanjega ministra, da se naša kraljevina čim mani eksponira v grško-italijanskem konfliktu, sprejeti in zagovarjati pa je treba načelo: »Balkan balkanskim narodom!«
Politični krogi označujejo okupacijo Krfa za prvi poskus Italijanske ekspanzivne politike, da se Italija trdno zasidra na Balkanu. Italija skuša z vsemi sredstvi vzdržati svoj prestiž. V slučajni oboroženega konflikta politični krogi računajo, da bo naša kraljevina stala na grški strani.
Kar se tiče poročil o sejah Društva narodov, vlada še ni prejela uradnega poročila o včerajšnji seji, na kateri se je imelo razpravljati predlog, stavljen od delegata Politisa v imenu grške .vlade.
ANGLIJA PRIPRAVLJA AKCIJO.
i— London, 6. sept. (Izv.) V polofl-cielnih krogih je razširjena vest, da jo angleška vlada odločena odposlati v Sredozemsko morjo pred Krf močno vojno brodovje, da prisili Italijo k izpraznitvi grškega otoka Kria. Anglua jo pripravljena sestaviti mednarodno brodovje za slučaj, da Društvo narodov no odloči v grrio-Itailjanskem konfliktu. Anglija zahteva rešitev od strani Društva narodov.
Co se bo MussoTin! Še nadalje branil izprazniti Krf, bo angleška vlada v Ženevi predlagala, da se določi mednarodna, iz Švedske, Holandsko In Anglije obstoječa flotilja, da prisili Italijo, zapustiti s svojimi posadkami in bro-dovjem otok Krf.
Prijatelji Italije
— Rim, 6. septembra. (Izv.) »Tribuna« javlja, da sta južnramer. republiki Brazilija in Urugvay odposlali svojima delegatoma na ženevski konferenci Društva narodov navodila, kako imata postopati v zadevi rešitve grŠko-itaU-janskega konflikta. Urugvav in Brazilija se izjavljata solidarna z Italijo. S tega vidika imata oba delegata v 2cnevl enako postopati. Co Italija Izstopi iz Društva, imata tudi oba delegata zapustiti Društvo narodov.
PORAZ ITALIJE PRI DRUŠTVU NARODOV.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) Poročila iz Ženeve kratko naglašajo, da izvolitev ministra zunanjih del dr. M. Ninčiča za predsednika IV. finančno-budgetne komisije pomenja velik uspeh naše države, oziroma Male antante na seji Društva narodov. Italija je doživela s tem diplomatlčen poraz. Njen kandidat za predsedniško mesto I. politično-ustavne komisije je ostal v manjšini.
ZNAČILEN DOGODEK.
— Pariz, 6. sept. (Izv.) V karakteristiko napetosti med Grško in Italijo ]e slučaj, ki se je dogodil v Grenoblu. Neki 1? letni italijanski deček Je v prepiru radi grškoltalijanskega konflikta z nožem zaklal 13-letnega Grka Parasqulva.
TEŽKOČE NAŠE RAZMEJITVENE KOMISIJE V ALBANIJI
— Rim, 5. sept. (K) »Plccolo Giornale dlta-Ua« poroča iz Valone: Jugoslovensk! delegat v albanski razmejitveni komisiji je poslal včeraj francoskemu polkovniku nujno pismo, v katerem ga prosi, naj razmejitev severozapadne albanske meje v smeri proti Skadru odgodi, ker se Črnogorsko prebivalstvo upira In noče Izprazniti Albaniji odrejenega ozemlja. Delegn* pripominja, da beogradska vlada ne more prevzeti nobene odgovornosti za osebno varnost članov francoske delegacije. Ta korak je povzročil v Skadru In Tirani veliko razburjenje. Po vesteh tz Valone Je položaj zelo napet In Albanci celo menijo, da lahko pride do konfliktov med Grško In Jugoslavijo. (Ta vest, lauslrana iz Italijanskih virov, je seveda tendencJjozna, Op. ured.)
Vsem, ki čutijo narodno in slovansko!
V Soboto 8. t. m. ob 11. dopoldne odi krijemo ob koči na Triglavskem jezeru skromen spomenik številnim ruskim vojakom, ki spe tudi pod Bogatinom in Triglavom smrtni sen kot žrtve avstrijske okrutnosti.
Postaviti smo ta pomeniti kot viden znak hvaležnosti velikemu bratskemu narodu ruskemu za brezprimerne žrtve, ki jih je položil na oltar naše osvobo* ditve izpod tujega jarma.
Skromna spominska plošča ob Triglavskem jezeru naj bo dokaz, da se zavedamo, da bi brez ruskih žrtev ne bilo našo svobode, naj bo pa obenem tudi glasen memento, da napoči še čas. ko bo velika Rusija znova stala na naši strani takrat, ko bomo, uprti na pravico, zahtevali nazaj ono, kar so nam ugrabili po krivici!
Vabimo vse one, ki to z nami enakih čustev, da se udeleže slavnost* nega odkritja spomenika.
Spomenik izročimo v varstvo »Slo* venskemu planinskemu društvu**
V Ljubljani, dne 6. septembra 1923.
Rasto PustoslemUk, glavni urednik »SW Naroda«. — Alojzij Knafelc, inšpektor drž. ieL — Alfonz Mencinger, hotelje ▼ Bohinj' ski Bistrici. — Josip Zupančič, urednik »Slov. Naroda«.
Sokoli - Sokolicel
Bratec se rodil je bratu; živela oba — in blaga sestra — žena mati njuna! Na Taboru si bratsko čestitamo k veselemu dogodku. — Zdravo! — Priredbeni odsek »Sokola L«.
M pstiDiHi ril.
Kraljica in prestolonaslednik sta zdrava. — Velike manifestacije v Beogradu.
—- Beograd, 6. septembra. (Izv. Sprejeto ob 6.) Nj* VeL kraljica Marija je nocoj med 1.30 do 2.50 povila dete-presiolo-naslednika. Danes ob 4. zjutraj je 101 strel z dunavske trdnjave naznanjal prebivalstvu Beograda in vsem državljanom radostno vest« Kraljica in prestolonaslednik sta zdrava.
— Beograd, 6. septembra. (»Oko«. Sprejeto ob 6.30.) Danes ob 4. zjutraj je 101 topovski strel z dunavske trdnjave naznanil* da je rojen prestolonaslednik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hkratu so veselo vest naznanili tudi zvonovi v vseh cerkvah. Po mestu je takoj zavladalo nepopisno veselje« Beograd je takoj prišel na ulico in proti dvoru so se gibale skupine vzhičenih meščanov, prirejajoč patriotične manifestacije. Omladina je vzklikala, pevajoč državno in narodne himne: »Živel kralj! Živela kraljica! Živel prestolonaslednik!« Povsod po mestu se vrše velike manifestacije.
'— Beograd, 6. septembra. (»Oko«. Sprejeto ob 6.30.) Z dvora doznavamo, da je bil prestolonaslednik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev rojen med 1.30 do 2.50 nocoj« Kraljica En prestolonaslednik sta zdrava.
— Beograd, 6. septembra. (Izv.) Za sedaj ob 7. zjutraj fe sklicana svečana ceja ministrskega sveta. Zbrani so vsi ministri, da določijo program narodnih svečanosti povodom rojstva prestolonaslednika. Na narod se izda kratek manifest.
Grozeči konflikt radi Krfa.
MIRNA PRESOJA POLOŽAJA V BEOGRADU. — VAŽNOST KRFA ZA POMORSKO BAZO. — FRANCIJA ZA Mm. — SVARILEN GLAS PROTI KONFLIKTU.
r
stcv. 204.
»SLOVENSKI   N A R O tU  dne 7 septembra 19_'3.
Stran 3.
5'ixMi potresu m
i
Pri potresu ubitih 40.000 inozemcev. — Vsa poslaniška poslopja razdejana. — Ameriški in angleški poslanik tudi mrtva. — Več otokov izginilo v morju. — Škoda znaša okreg 7 bilijonov jenov.
— London. 5. septembra. (K.) Kakor poročajo listi iz Osake, je bilo v okolici Joko-harne in v Osaki ubitih 500 inozemcev. Klub In francoska sirotišnica s 60 usmiljen!: a ml In 160 otroci sta bila porušena do tal ln vsi stanovalci so našli pod razvalinami smrt. Bržkone ni ostal pri življenju neben član konzulatov v okolici. Tudi ves štab Salva-tjou Army, ki obsega 20 angleških častnikov in njihove družine, je našel smrt.
— San Francisco, 5. septembra. (Reu-ter.) Brezžični brzojav poroča iz Iwaki: Japonski notranji minister ceni število mrtvih v Tokiu na 10 tisoč, v Jokohami na 100 tisoč. Obe mesti Imata obilo ranjenih. Položaj v Tokio se Je znatno zboljšal. kajti popravljeni so zopet vodovodi, deloma je bila ^postavljena razsvetljava ln začeli so voziti v mesto živila.
— Pariz, 5. septemrba. (Wolfs.) Kakor ?e poročajo iz Osake se Je s tem, da je potres porušil plinove napeljave, strašno razini pnžar. ki je zahteval tudi največ žrtev. ?A ur je divjal požar, ne da bi se posrečilo, da ga omeje ali pogase. Šele ko je vojaštvo razstrelilo nad sto v bližini ležečih poslopij, je nastal med gorečimi in ostalimi hišami nro^tor izven nevarnosti in tako se je posrečilo vsaj deloma lokalizirati požar. Ka-maguchi v bližini Tokio je podobno razvalini. 6000 hiš je do tal porušenih.
— Pariz, 5. septembra. (Havas.) »Petit Parisien« poroča iz Londona: Kakor poročajo iz Pekinga, je skupina japonskih otokov Bonln izginila.
— London. 5. septembra. (Peuter.) »Ti-mesc poročajo iz Tokio: Ministrski predsednik Tamamoto je bil ranjen v ramo, ko se Je nodrl mornariški klub. Trije princi In dve princezinjl so bili ubiti. Vlcomte Jahashi. o katerem so poročali, da Je ubit, Je nepoškodovan.
— Pariz. 5. septembra. (HavasJ »Petit Tournalc poroča Iz Londona, da so opažali na Cipru več potresnih sunkov.
— Pariz, 5. septembra. (K.) Dosedanja direktna poročila o potresni katastrofi na Japonskem Jasno pričajo, da je katastrofa ena najtežjih in najstrašnejših kar Jih pozna zgodovina. Število Človeških žrtev še ni ločno ugotovljeno, vendar pa je že sedaj Jasno, da Je ogromno in znala od 500 tisoč do M mlb'one. Samo v Tokio Je porušenih 350 tisoč hiš. V razdalji 300 km okrog Tokio te razdeinnih še 12 mest. med njimi Magova, k! šteje 170 tisoč prebivalcev. Več otokov se Je pogreznilo v morje. Inozemske kolonije v Tokio in evropejske poletne kolonije so tuđi do tal Dorušene. Med ubitimi sta baje rodi generalna konruH Angleške In Amerike.
Poslanička poslopja Amerike, Angleške, Francile in Italfie so razdejana .
Večerni listi priobčujejo brzojavke fz Osake, glasom katerih' Je pri potresu našlo smrt 3 luHllone Ifnol, med temi samo v To-k»o 300 rlsoč. Brzojavka iz Pekinga se glasi, da znaša števila mrtvih nad Sva milijona. Vse molove čez reko Sumi da ca wa, ki te?e skozi Tokio, je povoden! razdejala in odnesla. V Hakone se nahn'a mnogo inozemskih beguncev, ki so brez strehe in hrane. Nekateri od niiK so ranjeni. Ti nesrečne*! poročajo, da le našlo smrt okrog 40 tisoč inozemoev.
NEPRECENLJIVA ŠKODA KATASTROFE.
— London, 5. septembra. (Izv.) Iz To-Mja poročajo: Med časom, ko so se po uli-
cah in ruševinah vršile srdite borbe med vojaki na eni in gladnlmi ljudskimi masami ter roparji na drugi strani, so se porušile tudi še ostale zgradbe radi novega potresa. Računajo, da je sedaj pol mil"; sna mrtvih, tri milijone ljudi brez krova. V samem To-kiju se je porušilo 350.000 hiš.
Škodo potopljenih ladij, med katerimi sta tudi dve najmodernejši bojni ladji, cenijo na dve mJSi'ardl frankov.
Prizadetih ie tudi 120 velikih angleških družb, ki so imele na Japonrkcm svoja skladišča.
Angleški konzul se je v luki ponesrečil. Številni evropski potniki so s^ ponesrečili med čr>som. ko je vlak drdral skozi tunel.
V Tokio povzročena škoda se cen; po informacijah včerajšnjih večernih listov na okroglo 7 bilijonov }en. Med drugim je bilo uničeno sedem mH'jonov hl ri/a. Zveze med Londonom in angleškim poslaništvom v Tokio do sedaj še ni bilo mogoče vpostavitL O usodi poslaništva, poslanskega osobja in angleških državljanov na Japonskem do sedaj še ni ničesar znanega.
— Pariz, 5. septembra. (K.) »Journče in-dustrielle« naglasa, da bo Japonska zavoljo potresne katastrofe prisiljena skoncentrirati vso svojo moč na lastnem ozemlju. Posledica tega bo izprememba ravnovesja, de-lovanja In ciljev v Tihem oceana od Amerike do Japonske in od Avstralije do Indije, Pri medsebojni finančni ln gospodarsV| odvisnosti narodov bo rudi Evropa km^lu čutila to Izpremembo. Zedlnlene države bodo bržkone razširile svojo moč. V glavnem se bo izpremenila usoda Kitajske In sicer tudi v smislu neodvisnega razvoja. »Matinc pa opozarja, da bo katastrofa na Japonskem težko prizadela velike angleške finančne Institute. V angleških zavarovalnicah Je bila zavarovana večina razdejanih }aponsk;h hiš. Zato bo morala Angleška poslati na Japonsko ogrome denarne vsote .
— Rim, 6. septembra. (Izv.) Po poročilih preko Londona ie porušena palača Italijanskega poslaništva v Toki j u in poslopje italijanskega knzulata v Jokohami. ItaHjanskl poslanik de Martini, prejšnji poslanik v Londonu, je našel povodom katastrofe smrt. Osebje poslaništva ln konzulatn fe b*lo rešeno.
•   • •
Neprecenljiva Je materialna škoda, strašno so človeške žrtve In Krožna Je usoda ki Je zadela Japonsko. Zgodovina človeštva ne pomni katastrofe, ki bi imela za veliko, moderno nrejeno državo v vseh ozlrlh tako fatalne posledice. Kot velesila, ki Je s svojo Izborno armado igrala odločlno vlogo na Daljnjem vzhodu in s svofo mornarico zavzemala eno najodličnejših mest v mednarodnem žIvlJcnTn, je .faraonska po tei katastrofi za dolga leta oslabljena tako, da «e bo politična konstelacija v svetovnem obsegu znatno Izpremenila. Inozemski Tstt že omenjalo politične posledice tega strašnega dogodka .spregovorili so že o Ameriki 1« Kitajski, kf bosta Imeli svobodne roke v Tl^em oceanu, toda pozabil so na nekaj, kar je najvažnejše ln to le težnja sovferske RusPe na Dal?n?l vzhod. Japonska je b'la edmn ovfra njenim asplracijam in njenemu delovanju med mongolsko raso In čim je ta ovira začasno, pa morda tudi za vedno odstranjena, se odpirajo boljševizmu nova pota ln nove perspektive.
Politične vesti.
= Iz seje načelstva Narodno* napredne stranke. Načelstvo Narodno* napredne stranke je imelo sinoči sejo, na kateri je razpravljalo o raznih važ* nih političnih in gospodarskih vpraša* njih. Poročilo predsednika dr. Karla Trillerja o političnem položaju je bVo vzeto na znanje. Z ozirom na uza* korijenje uradniške službene pragma* tikc se je razvila živahna debata o svo* ječasno z JDS sklenjenem paktu. Po vsestranski in izčrpni razpravi se je soglasno naročilo predsedstvu, naj na temelju dnć 19. marca 1923. med NNS in JDS sklenjene pogodbe pozove na* čelstvo JDS in poslanca g. Josipa Reis* nerja, da izpolnita v tej pogodbi prevzete obveznosti. — Ko so se rešila še nekatera vprašanja, tičoča se organi* zacije, je predsednik zaključil sejo z naznanilom, da bodo odslej zopet red* ne nacelstvene seje vsak teden ob že določenih dneh.
= Novi minister za socijalno politiko. Novoimenovani minister za socijalno politiko dr. Dušan P e 1 e š se je snoči prvikrat udeležil seje ministrskega sveta. Dr. Peleš namerava najprej likvidirati nekatera tekoča vprašanja socijalna politike in nato takoj izpeljati prak-ficao zavarovanje delavcev v smislu zadevnega zakona.
= »RijeČ« in »Zagreber Tagb!att«. Iz Zagreba smo telefonsko prejeli in obiavljamo na prošnjo glav. urednika »Riječi« g. Parmačeviča to-le poročilo: »Vesti o prenehanju »Riječi« oziroma *Zigreber Tagblatta« in da se spremeni nHb politična smer, so netočne in izvi-
^-- ■       i     i miTirBTiTn    i ■ —n
rajo iz Zagreba od strani konkurenčnih podjetij.«
== Koliko političnih strank *© v vzhodnih Slovakih? V Spiski Novi vasi, kjer so zbrane vse stranke v vzhodni Slovaški, imajo svoje organizacije naslednje stranke: narodno - demokratična, narodno - socijalna, potem socijalno-demokratična, slovaška ljudska stranka, krščansko - socijalna stranka, republikanska stranka poljedelskega ljudstva (agrarci) in naposled še židje in komunist je.
= Kako Romuni zatirajo slovanske manjšine. Čeh, ki se je nedavno tega mudil na Romunskem, piše: Napotil sem se v Črno vodo v Dobrudži. Med potjo sem bil vesel pa zraven tudi žalosten. Upal sem in se veselil, da dobim tukaj Bolgare in da po daljši dobi že skoraj spet izpregovorim z drugim Slovanom. Ali bal sem se že naprej, da najdem tu vse poromunjeno, kajti že prej sem imel priliko, spoznati romunsko praktiko proti manjšinam in vedel sem, da sem že na Balkanu, kjer se s tujimi narodnostmi ne ravna v rokovi-cah. Mesto se imenuje po romunsko Černa voda. Kakor je videti, si Romuni dosti ne ubijajo glave s pačenem slovanskih imen. Pazno sem poslušal po ulicah, če bom začul kje slovanski jezik. Nikjer nisem slišal slovanske govorice, nikjer nisem opazil bolgarskega napisa. Zato sem pa čital na izobešenih deskah dosti bolgarskih imen, popačenih z romunsko transkripcijo, Krenil sem v kavarno g. Puškile ter vprašal, ako kaj ume bolgarski. Pogledal me je nezaup-no pa rekel: »Ne.« Ko sem pripomnil in
mu poiasnil, da sem čeh, je pristavil tiho: »Srbski pa umejem.« Vedel sem precej, da je to Bolgar, in ta odgovor me je v tem le potrdil. Brat Ptiškilov je imel poleg gostilnico. Seveda ta tudi ni znal bolgarski, ali izdal mi je: »Moj brat ume bolgarski, jaz umejem samo ruski.« Poizvedoval sem dalje: »Kje pa ste se naučili ruski?« Zmajal je z ramo pa pogovor zasukal drugam. Oba Puškila sta torej bila Bolgara in sta govorila i bolgarski. Ali iz strahu ali pa sramu je rekel prvi. da govori srbski, drugi pa ruski. Puškila se je jako čudil, da ima v Čehoslovakih vsaka narodnost svoje uči'nice. No, tu je pa Balkan! Tu govori bolgarski le preprosto ljudstvo, kakor rri ie bilo rečeno; gospoda govori:o ro-munski Bolgari so tukaj brez voditeljev, nimajo int:l:gcnce. nihče ?e zanje ne zmeni. In tako se polagoma pretvarjajo v Romune. Romunski časniki so nedavno tegn interpelira-i vlado za^tran nekaj tisoč Cincarov v Makedoniji, kotih kulturna samostojnost ie zasfgurana z bukareŠkhn mirom iz le*a 1913. Na tisoče in tisoče Bolgarom na Romunskem pa so vzete cerkve in učilnice, a se jih nihče ne spomni. To je pač kulturna evropska sramota. — Zveza narodov ima ugodno priliko, da Že skoraj odločno nastopi za zatirane Bolgare na Romunskem in brezpravno slovensko rajo na Koroškem, v Istri jI in na Goriškem.
ZAMENJAVA   10   DINARSKIH NOVCA-
10 DINARSKIH NIC.
delegacija v Ljubljani
ob-
Finančna javlja uradno:
Po razpisu generalne direkcije drž. računovodstva v Beogradu z dne 20. avgusta ti. D. R. br. 102.602 bodo finančna deželna blagajna v Ljubljani In blagajne davčnih uradov posredovale zameHavo 10 dinarskih novčanic državne Izdaje in jih tudi pogoino sprejemale od strank v plačilo do vključno 1. februarja 1924.
Stranke, ki hočejo te novčanfee pri omenjenih državnih blagajnah zramcnlatl aH pa ž njimi izvršiti plačilo — naj jih tem predlože z dvema spiskoma — na katerih naj stranka označi Ime, priimek, bivališče, število oddanih novčanic in od vsake novčanice števflko In serijo.
En primerek spiska bodo prevzemajoče blagajne vrnrle strankam s potrdilom o prejemu.
Čim bodo podružnice Narodne banke novčanice preizkusile, dobe stranke proti poVazanju vrnjenega spiska in proti posebni nekolkovani pobotnici za pristne zamenjane novčanice protivrednost pri blagajnah, kjer so iih v zameno položile
Za usrotovliene ftf'ilfffatlB rrri z»-me-rrlnv! se protivrednost ne bo izntaČala. Ako pa bi b*'!o s fa'z>fikatom izvršeno p!ač*1o je polagatelj čoz^n, da takoj naknadno polo-ži to svofo pri državni btagajnl.
Posredovanje pri zamenjavi teh novčanic po državnih blagainah se ho vrSn^ v «:ori oznnče^em roku samo v mestih, kjer nima Narodna banka podružnice.
V mestih pa. kjer so podružnice se bo zamenjava vrnila neposredno pri podružnicah odnosno od 10. febrnaria 1924 naprej pri Narodni banki v Reogrradu.
m    m m
—g Novosadska blagovna borza 5. septembra. Na produktni borzi notiraio: pšenica bačka, 79-80 kg, 2%. 7 vag. 34?H —340, sremska 79-R0kg. 2%, 3 vag. 340, iečmen bački. 67-f>8 kg, ponudba 280, oves bački, ponudba 255. koruza b?čka 4 vag. 237H—265K, bačka Beograd, ponndba 275. beli fižol, bački, I vag. 480, bačK šaren, pcvpTasevanie 450, sremski beli 3 H vag. 472^ do 481, moka bačka »0«, pomrdba 550. Tendenca ncizpremeniena.
—g Stanje hran?lnlh vlog. Finančna delegacija objavlja uradno, da izide »Izkaz o sfanju hranilnih vlog in dvigov pri regulativ-nih hranilnicah v Sloveniji za IT. Četrtletje 1923 v eni prihodnjih številk Uradnega lista.
—g Beogradskn blagovna borza 5. s«*nt. Na produktni borzi notiraio: pšenica 78-79 kg, 2—3%. franko vagon Beograd povpraševanje 315, nšenira 78 kg, 2—3%, š'ep ^"bac. ponudba 330, koruza franko vagon Beograd povpr^ sevanje 275. ponudba 280 oves, franko vagon Beograd, ponudb-'. 250, beli fižol, reSetani franko vag. Beograd 470—490. pekmez, franko vagon Znbrežie, za oktober ponudba 570. moka po vzorcu, franko vagon Zemun, ponudba 510.
—g Zagrebška blagovna borza 5. sept.
Na produktni borzi notirajo: oves. franko Sisak, ponudba 2r2V2, koruza, franko Sisak, ponudba 295, beli fižol, franko Bačka povpraševanje 440. ponudba 460, zeleni, franko Koprivnica, 2 vagona 458.50, moka »0«, franko Bačka, p-vnraševanie 540. ponudba 550. otrobi pšenični meSani, vreče, franko Varaždin, ponudba 155, otrobi, franko Zagreb, ponudba 160. Tendenca neizpremenjena.
—g Dobava pamJh kotlov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboti-ci se bo vršila dne 19. septembra t I. ofertalna licitacija glede dobave dveh parnih kotlov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniSke zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
ID. Ljubljanski velesefeni
SITUACIJSKO POROČILO.
Po neugodnem torku, ki ie vse do večera razlival iz nebeških veder dež maloduSnost, je včeraj sejmišče nenavadno oživelo. Število včerajšnjih posetnikov se more z gotovostjo ceniti na 16*000. Ker se je vršil včeraj tudi prvi tržni dan v mesecu, so privrele na sejmišče velike množice kmetov iz bli2-nje in daljne okolice, ki so nakupile poljedelskega orodja, zlasti srpov, kos in pravih bergama^kih osel, katere nudi domača tvrd-ka »Sever 6; Kompj* Seveda so se naši okoličani živahno zanimali tudi za lepe zvonove, ki so pozvanjali skoro do noči, kakor da predznanjajo vesel dogodek v kraljevi hiši.
Med odličnimi gosti, ki so včeraj pose-tili velesejem, je treba omeniti belgijskega veleindustrijalca Samaina, ki je bil vrlo presenečen nad prireditvijo. Zanimal se je v prvi vrsti za svojo stroko tekstilno industrijo ter izrazil laskavo pohvalo o kakovosti tekstilnega blaga, ki se pri nas proizvaja. Na vso moč so mu tudi ugajali izdelki »Strujnih livaren in tovarn* ter »Kranjske industrijske družbe«. Zadivili so ga tudi prod kri tvrdke »Kristala (Vspod Samain. ki ie rnd sam razstavil v belgijskem oddelku v pavt-lijonu »K*, {e bil naravnost navdušen nad celotnim vHskom ter je obžaloval, da je Jugoslavija tako malo znana v Belgiji in po ostalem k-dturnem svetu.
Med drugimi gosti iz inozemstva Je prispelo včemj tudi vfč trgovcev »z Solona in Albanije, Romunske. Bolear^ke, Češkoslovaške ter celo iz Špjlniiie in AnjrHje. V splošnem pa se opa-/a Iz-edno velik dotok obiskovalcev iz južnih krajev države, zlas+i iz Srbije. S snočnjimi vlaki ie dospelo ok^lo sto oseb, samih kupce? iz daljnega Prizrena, Ade, Bihaća, Sarajeva. Baš to. da posečajo letošnji velesejem #ako številni posetnki z našecra jutra, ie nad vse veselo znamenje, da Je Ifuhffanskl veleselem zare^ prvovrstna prireditev na našent gospodarskem polju, ki se ji obeta še najsijajneišo bodočnost.
Na sejmski urad dohajajo nepretrgoma nova naročila za vstoon'ce iz najrazličnejših krajev države. ; Ves dan kliče telefon. Človek bi ne verjel, koliko hladnokrvnost? In trdnih živcev morata imeti ravnatelj g. Dular in njecov tajnik k. Z^is. na koj?h ramah sloni sejrmko vrvenje od ranega jutra do pozne noči in ki mešata dajati nešteto informacij in urejevati različne, \'časih skoro smešno malenkostne pritožbe. BaŠ ta treno-tek, ko nadlegujem gospoda tajnika. Je prišel zopet moledovat zaradi električnega toka podjetnik »Svetlac reklame, ki je v strahu, da vsled teh neprilik izgubi na svojem ugledu. #
Tekom današnje noči se je Javilo sejm-skemu stanovanjskemu uradu pet funkcionarjev ministrstva sacbračaja In delegacija ratne mornarice, ki fma nalog, da študira cene interesiranega blaga na velesejmu ter se na splošno informira o razstavi.
Med razstavljata vlada obče zadovoljstvo. Mnoge stroke,' za katere je bilo doslej manj povpraševanja, so z včerajšnjim dnem zabeležile nad vse povoljne zaključke. Veliki sklepi so se Izvršili v konfekciji in tekstilni stroki ter v strojih za obdelovanje lesa .Živahno zanimanje je bilo včeraj tudi za praktične stroje, ki omogočajo na cenen način izdelovanje zidne in strešne opeke. Tak stroj stane samo ldk)00 dinarjev. Iz Vojvodine s obile naročene velike množine suhe robe In lončene posode. Dobro so se ponesli plutovinasti izdelki, milo in sveče, za kar so se zanimali zlasti slovenski trgovci.
Urednik graške* »Tazespost« g. Emil Frisch, je obljubil ravnatelju Dularju izčrpen opis veleseima v svojem listu.
Današnji dan, ki ga povzdiguje rudi krasno jesensko vreme, stoji pod mogočnim utiskom veselega dogodka v državi. Pred velesejmsklm uhodorn In drugod po sejmišču oznanja že od zgodnjega jutra posebna izdaja »Slov. Nsroda«, ki j? prvi razširil veselo novico, da se je rodil v današnji noč! novi »Kral?evič Mar^o«, nov steber nase lepe troedine domovine. Zato se po pravici obeta, da bo današnji obisk zaznamoval rekord in da bodo sklepi, ki so že včeraj dosegli 50 milijonov denarjev, danes znatno presegli četrt milijarde Jugoslovenskih kron.
DALMACIJA ItA
Dasl  v Dalmaciji
VTXESEJMU.
indusrrila   nI tako
razvita, da bi bilo mogoče to divno zemljo imenovati industrijsko, nam je vendar na letošniem velesejmu4 dokazala, da ima rudi ona svoie posebne industrije, ki jim pripada najodlične'še mesto v naši državi. Sem spada v prvi vrsti Indnstrija likerjev, razstavljenih v paviljonu L. odd. 476, znane domače tvornice Buzoll^ in dr. iz Splita. IzloTba je zelo okusno In bogato opremljena. Med svetovn^znanirni likerji se od-likuie »maraskino«, ki ga poznamo Iz zadarskih tvornic. v prvi vrsti Luxarde in ki se izdelufe iz po^ebneea ekstrakta dalmatinskih visenj (maraske). Ko Je Zader pripadel Italiji, je ostalo tej državi devet tvornic maraskina In naše pridelovanje visenj je bilo prepuščeno na milost in nemilost italijanskih fabrikantov, ki bodo morali odstopiti od konkurenčne borbe, ker radi zavednosti naših podjetnikov in oblasti ne bodo mogli producirati maraskina, kajti Dalmacija jim ne bo dajala visenj. To važno in za naše narodno gospodarstvo tako pomembno konkurenčno borbo je začela prva tvrdka Buzolič, ki je bila za svoje izdelke, zlasti pa za maraskino že pred 30 leti odlikovana v Londonu, ki pa tedaj ni mogla razviti svoje industrije, ker so Imeli pod Avstrijo samo zaderski fa-
brikantl monopol za maroškim. Po prevratu Je tvornica Buzolič razširila svoj j obrat, znatno povečala svoj kapi' 1 spre-! jela v svojo administracijo in družbo s.ro-kovno ln trgovsko naobraleaa moči in je tako s svojim maraski - mala lane iz vseh krajev Izpodrinila laske Izdelke maraskina. Buzoiičev maraskino ie bil povsod sprejet s pohvali in največjim priznanjem. Na zagrebškem, dovos Iskan in ljubljanskem velesejmu (e cavzem la tvrdka Buzo'ić v tej stroki eno najoć mest In iz ekonomskih kakor rudi n ših nacljonalnih razlogov bi b:!-> sama EeletJ da to vzorno podjetje povsod !n vedno stopa na mesto zadersklh, nam tu.il; in neprijateljskih tvornic.
Poleg maraskine se odlikuje v tej izložbi tudi zelo priljubljeno in d bro vino »Vermuth«, ki so ga doseJjj pri nas prodajale samo italijanske ivrdke. v prvi vrsti Fratelll Cora Iz Torina. Đnzoilćev Vermuth v nobenem crn ne zaostaja za italibnslim in zato ni nobenega povoda, da bi mu naši konsnmentl n? daj H povoda nostl pred tujimi izdelki. Isto velja *udl glede glasovi;oga dalmatinski :\ prof ki bi ga tudi hoteli Italijani Izpodriniti rn nadomesti'i s svojim. Sploh ie I 'Dja Izložba tvrdke Buzollč najlepši dokaz, da bo mogoče sčasoma potisnifi i:alij;:nsk:i podjetja te važne industrije docela v d je.
DRAGO SCfTVVAB, KONFSCUSKA INDUSTRIJA.
V Ljub! h ni se je takoj prevratu ustanovila solidna In podjetna tvrdka konfekcijske široke.
O agilnosti mladega podjetja pr;?":o ponovna naročila iz vseli delov naše kraljevine. Trgovski posli se Izvršujejo naj-kulantneje, krojaški oddelek pa je pod moj-sterskfm vodstvom strokovnjaka g. Qom-boca, kateri si ie z večletno prakso v Inozemstvu pridobil vseh zmožnosti, tako da lahko glede na najnovejše kroje in precizno Izdelavo konkurira z vsako tujo tvrdko.
Og-lci+e si srtmo razstavljene lzd< na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu »J« št. 4i)7 in prepričali se bodete sami, da se Vam n! treba posluževati več Inozemstva, ker ste doma lahko postreženl ravno tako dobro ali pa Še bolje. Mhdi rvrdkl želimo nadalinih nspebov in ii kličemo: Le tako naprej po začrtani poti!
FRANCOSKI PAV7UJON.
Francoska industrija, ki je med \ : i ogromno trpela in po prevratu morala vse znova organizirati In restavriratl. Je začela v zadnjem času prihajati tudi ra na S trg. Francoska vlada, ki spremlja In podpira trgovske stike z Jugoslavijo z velikim zanimanjem, je že na zacrrebškem zborn pristavila iako okusen pavilijon. Na tukajšnjem velesejmu se je zaenkrat cHočil v paviljonu K večji prostor za razstavo francoskih izdelkov. 2ai je največji del prostora 5e prazen, ker vagoni niso prišli pravočasno. Francoske tvornice so poverile zastopstvo na tukajšnjem velesejmu v naših krogih dobro znanega simpatičnega gospoda Mal-hape, ki postnne v najkrajšem času honorarni komercijalni svetnik francoske vlade za celo Slovenijo. V tem paviljonu vidimo krasne izdelke, razprševalce za parfum (Vapori sateur) tvornice »Francke v Parizu.
Tvornica  »Spes«  lz MarseHle Je razstavila svetovno znano francosko milo za pranje, katero je pri nas manj znano, tembolj je pa razširjeno na HrvaŠkem ln v Srbiji. V primeri z dokaj  man!Šo vporabo mdi cena ni pretirana. Novost, oziroma nekak »Schlager« ki ga je tvrdka Ea" Malha-pe razstavila, je parfum Iz originalnih francoskih    rastHnskih   ekstraktov tvornice »Noirot« iz Nancvja. Prodaja se samo na kilogram. Medtem ko se je do sedaj Izdalo ogromno   denarja za    drage importlrane steklenice in embalaža, ki je dostikrat več stala  kot parfum sam, bo sedaj mogoče dobiti z isV.m denarjem dosti večjo množino prvorazrednih, v svojem vonju nepre-kosljivlh  originalnih francoskih parfumov. Gospod  Malhape namerava ustanoviti v vseh večjih mestih SHS prodajalne za parfum na kilo. Izdelava se je smatrala kot posebna skrivnost, varovana  od vseh iz-delovateljev.  Tvornica   »Noirot« pa izdeluje specijalno samo ekstrakte iz sadja in rastlin ter je s pomočjo istih in z primesjo alkohola in sladkorja po receptih tvornice mogoče izdelovati sedaj vsakemu najfinejši liker, kakršnega so sedaj z dragim denarjem importirali rz Francije. Izdelki, katere lahko vsak sam napravi, bodo zadovoljiti  tudi   najbolj  razvajeno  srlo. Izmed drugih predmetov vidimo v tem paviljonu še naramnice znane tvrdke »Gavot«, tri kutaže tvornice    »Laine du Nord«, dalje majhen  trosedežni, jako okusen avtomobil tvornice -»Penauld«, katereeta je pa že kupil tukajšnji francoski konzul. Na potu so še  Izdelki najraznovrstnejših  tvornic. Od avtomobilov pridejo še mali in veliki tvornice »Citroen*. Ko se ie naš kralj mudil v soboto na razstavi, predstavil je predsednik liubljanskega velesajma goso. Bo-nač kralju  tudi gospoda  MaHiape ?n pripomnil, da se slednji že več let mudi v naši kraljevini In trudi  za    pospešitev trgovskega prometa med Franciio in Jugoslavijo ter se neprisiljeno dalje Časa raz-govarjal z gospodom Malhape, kar je napravilo na vse prisojne najlepši u:">s. Želimo g. Malhape prav dobre uspehe ter upamo,   da   posetiio   pph^dnjl velesejem Francozi še v več;em številu.
ruovrstno JtaiersKn vino C. Furst In
Zastopstvo: Certalid In Ciman, Modno — St Vid nad LJubljano. (Na velesejmu poleg restavracije.)
•
Dnevne vesti.
,   , V Ptuj!
Kdo še ne spominja barabskih na* padov ptujske fakinaže, ki je 8. sep* tembra 1908 pod zaščito avstrijske Žandarmerije in ptujskega župana Or* niga napadla mirne CiriUMetodarje, jih pretepala, polivali s kemično tinto in obmetavala z gnilimi jajci! Tisti srbo* titi germančki so danes potuhnjene ovce, ki sicer komaj čakajo, da bi se jim povrnili oni zlati časi, da so smeli 9 Slovenci na njih lastni zemlji pome* pati, pa jim za enkrat vse ostanejo samo vroče želje. Kakor čujemo, sa bo vse, kar v Ptuju čuti še pristno protidržav* no, v soboto umaknilo v Gradec, ker bi jih preveč bolelo srce, da bi se pred tijihovimi očmi spet hotela vršiti Ciril* ^Metodova glavna skupščina, oni bi je pa ne smsli razbijati. Nacijonalna ma» kifestccija naša šolske družbe bodi letos sijajna, saj zborujemo na s\'oji svobodni ptujski zemlji ravno tam, kjer smo pred 15 leti bili opljuvani od nem* fkutarske bande! —Pozivamo zlasti šta* 'jerske naprednjake, da se skupščine udeleže v čim največjem številu, pa tudi iz Ljubljane pričakujemo lepe "udeležbe.
Udeležnik skupščine leta 1908«
★ * *
PRAZNIK POVODOM ROTSTVA PRESTOLONASLEDNIKA.
Z oziram na manifest Nj. Vel. Aleksandra I. o rojstvu prestolonaslednika bo Slovenija praznovala jutri 7. t. m. kot Hržavni praznik na odredbo in navodilo ministra notranjih del. Ta dan je smatrati kot državni praznik. V ljubljanski stojnici sv. Nikola se vrši zahvalna služba božja ob 10. dopoldne, v pravoslavni kapeli ob 9. dopoldne in v evangelijski cerkvi ob 10. dopoldne. Na deželi, v krajih, kjer imajo okrajna glavarstva Svoje sedeže, praznujejo tudi oblasti ta dan kot državni praznik in se vrši zahvalna služba božja. Po drugih krajih v soboto na praznik Malega Šmarna«
★ * *
— Proslava radostnega dogodka v
LUibljanl. Takoj, ko se je po letakih »Slov. Naroda«, nabitih pred glavno pošto, pred upravo lista In na sejmišču, zaznalo o radostnem dogodku v kraljevski hiši, so zaplapolale na vseh državnih kakor tudi na mnogih privatnih poslopjih državne in narodne zastave. Na gradu je bil na čast dogodku oddan tekom dopoldneva 101 strel. Po mestu vlada skoraj praznično razpoloženje. — Mestna občina je povodom rojstva prestolonaslednika takoj, ko se je vesela kovica izvedela in ne da bi čakala o tem na urad. obvestilo, razobesila na mestni hiši in na ostalih mestnih poslopjih državne in narodne zastave. Tudi se je v odsotnosti župana podal podžupan dr. Stanovnik takoj k velikemu županu, da izrazi častitke mestne občine. Mestni župan pa je odposlal kabinetni pisarni Nj. Veličanstva kralja sledečo brzojavko: V imenu domorodno vshičene Ljubljane počaščam se Vašim Veličanstvom tolmačiti vdanost slovenskega glavnega mesta, kličoČ: Bog nam čuvaj našega kralja, milo našo kraljico in prestolonaslednika, poroka bodoče sreče naroda in države!
— Dr, Rvbaf na pota v Beograd. Predsednik naše delegacije v paritetni komisiji v Rimu pooblaščeni minister in poslanik g. dr. Otakar Rybaf je snoči dospel iz Rima v Ljubljano in nadaljuje danes popoldne svojo pot v Beograd.
— Na Štajersko je odpotoval dr. Niko .Zupanih, bivši minister. Ostane tam dva dni v svrho organizacije tamkajšnje radi-kalne stranke.
— Na Triglavska Jezera fc odkritja •pominskB plošče ruskim žrtvam odide večina v petek popoldne z vlakom, ki odhaja Iz Ljubljane ob 3. Vozne listke je treba vzet! do Bohinjske Bistrice. Udeleženci jprenočujejo pri »Zlatoroguc in se v soboto zjutraj napotijo na Triglavska jezera. Pot čez Komarčo je lepo urejena in popravljena, brez vsake nevarnosti. Čez Komarčo na Triglavska jezera hodijo le-toviščarjl s navadnimi čevlji. Iz česar je tazvidno, da je pot brez vseh težkoč. Kar •e vremena tiče, sodijo vsi vremenski poznavalci, da bo v soboto In prihodnje dni lepo, jasno, toplo vreme. Tudi vremenska poročila za prihodnje dni so ugodna. Priporočamo torej poset Triglavskih Jezer ob priliki odkritja  spominske ploSče.
—- Cvetje za »Dečji dom« ponujajo naše narodne dame pred vhodom na velesejmu. Našemu občinstvu priporočamo, da pridno kupuje cvetkev ker je namen tako plemenit
_ Za spomenik ruskim žrtvam pod Triglavom so darovali: g. Leon Mata j c k Stražišča pri Kranju 100 Din, g. dr. Ivo Tavčar, odvetnik v Ljubljani, 50 Din, in g. A. G r o m v Ljubljani 30 Din. Plemenitim darovalcem iskrena hvala! Zbirka je s tem dosegla vsoto 2S73 Din.
— Umrl le v Clevelamta v Ameriki gospod Janko P1 e S k o, dolgoletni uslužbenec tvrdke Frank Sakser. Pokojnik Je bfl kot zastopnik lista »Glas Naroda« snan med ajnerUkiuii rojajg. Doživel je <tajosi «
V Ljubljani, dne 6. septembra 1923.
Doma Je iz Smalčje vasi pri št. Jerneju na
Dolenjskem.
— Odlikovanje železniških uslužbencev. Na predlog prometnega ministrstva so odlikovani z zlato medaljo za civilne zasluge sledeč! železniški uslužbenci: strojna nadzornika Franjo Debevec In Karo! Kremfar ter strojevodja Pavel Dež-man in Josip Turna, vsi od zagrebške direkcije državnih železnic. S srebrno medaljo od Iste direkcije strojevodje Karol Klembas, Ivan Tasoti In Jakob Kremžar, nadalje pomočniki strojevodje Franjo PIš-Ijar in Karol Erver ter kurjač Alojzij Ma-risek.
— Vrtnarska razstava v jahalnicl na Blelweisovi cesti se na splošno izraženo željo podaljša do ponedeljka 10. t m. V ponedeljek se razstava definitivno zaključi. Opozarjamo cenj. občinstvo, da ne zamudi ugodne prilike si ogledati to nad vse zanimivo izložbo, ki nam kaže, da je tudi pri nas vrtnarstvo že na visoki stopnji razvoja. Pripominjamo, da je zanimanje za izložbo v vseh slojih narastlo zlasti od trenutka, ko jo je počastil s svojim posetorrj Nj. Vel. kralj Aleksander.
— NAGRADA! Dne 30. avgusta t I. ]e bil izvršen na elektrarno na Savi v Trbov-Uah dinamitni atentat, kateri je povzročil precejšnjo škodo. Samo srečnemu slučaju se Je zahvaliti, da ni bila uničena cela elektri-Čna centrala in da niso postali tamkaj zaposleni uslužbenci žrtev zločinskega napada. — Trboveljska premogokopna družba razpisuje nagrado od 100.000,— kron onemu, kit eri izsledi ali pomaga izslediti prave zločince. — Trboveljska premogokopna družba.
— Celjske vesti. 2 8 I e t poteče v prihodnjih dneh, kar se Je otvoril prvi razred slovensko - nemške nižje gimnazfje v Celju, kateri Je bil takrat nastanjen v poslopju deške okoliške šole. — Klub slov. naprednih akademikov v Celiu bo proslavil spomin septembarskih dogodkov ob priliki 151etnice s slavnostnim zborovanjem dne 20. seotembra ob 20. zvečer v vel Id dvorani Narodnega doma. — Glasbena Mat Te a v Celju ima v petek 21. t. m. ob 20. uri v ravnateljski sobi svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Določbe za promet z vozili čez Kapucinski most. Vsled popravil Kapucinskega mostu odreja oblast: Počenši s 7. septembrom bo Kapucinski most do nadalj-nega za promet z vozili, tovornimi in Jahalnimi živalmi odprt samo od 17. ure dalje. Most smejo uporabljati le vozovi, ki niso obloženi z več kot 2000 kz. Vožnja čez most Je istočasno dovoljena samo za en voz. Tozadevne prestopke kaznuje mestni magistrat po tozadevnih določilih. — Na d r L deški meščanski loli so ponavljai-ni izpiti za učence I. razreda dne 7., za učence BL III. In IV. razreda na dne 10. septembra dopoldne. V torek dne 11. septembra le vpisovanje, dne 13. pa reden pouk.
— »Družba sv. Cirila In Metoda« je prejela od tvrdke Iv. Perdana kot na-daljni prispevek od družbenih vžigalic znesek 36200 K in prispevek od družb, čaja za leto 1923 4000 K. Vsem rodoljubom priporočamo, naj vsepovsod zahtevajo edino le Ciril Metodove vžigalico, katere prinašajo družbi lepe dohodke, kateri bi se pa izdatno povečali, ako bi vsak Slovenec storil le svojo narodno dolžnost. — G. Ant Hren, nadučit v Studencih pri Mariboru, je nakazal družbi znesek 105 Din, kateri se je nabral ob priliki prijateljskega sestanka pri tromejniku v Trtkovi, Prekmurje, med učiteljstvom, in sicer po večini domačink Trtkova je skoro najsevernejša točka in »obenem najvišja v Prekmurju. S posebnim veseljem je prejela družba ta dar iz Prekmurja, ker je to znamenje, da se tamkajšnje p. n. učlteljstvo zaveda svojega kulturnega zvanja. — Iskrena hvala darovalcem! C. M. podružnica na Brdu pri Lukovici je nakazala družbi polovico čistega dobička od prireditve dne 24. junija t L v znesku 2581 Din 25 p. Iskrena hvala prirediteljem in so de lov al cem!
— Rudarska stavka. Kakor nam poročajo, Je narastlo število delavcev v Rajhen-burgu za 90 (dela Jih 904, pred stavko 1118), v Hudi jami pri Laškem za 94 (dela Jih 342, pred stavko 484). Pri teh dveh premogovnikih je torej smatrati stavko za končano. Pri vseh premogovniških družbah Je danes narastlo število delavcev za 199 mož in sicer starih delavcev. Produkcija 5. t m. znala 1504 ton, od 4. t. m. 360 ton.
— Kdo bi sprejel siromašno f eno z majhnim otročičem kot pomo nico pri gospodinjstvu in domačem delu? Sirota Je v skrajni bedi ln reflektira samo na skromno hrano in stanovanje zase in za 13mesečnega otroka. Ponudbe naj se pošiljajo na uredništvo lista.
— Griža je začela silno razsajati v Kresnicah in še v nekaterih krajih litijskega okraja. Mnogo ljudi Je že umrlo. Potrebno bi bilo, da zdravstvena oblast znova razglasi vse protiuredbe.
— Milijonska tatvina. Moški, '$8 Ho '46 let star, črnih las ,na levi roki mu manjkajo razven sredinca vsi prsti. Je ukradel Andreju Ravan u v Colu pri Vipavi vrednostnih papirjev za 1,500.000 dinarjev.
— Kavarna »Zvezda« le vsak dan odprta samo do 1. no polnoči, kar na) cenjeno občinstvo uvafuje. Od tega Časa naprej do & gjutraj kavarni nI otvorjena, pač pa Je razsvetljena, ker v tem času zračijo In čistijo kavarniške prostore.
— Poskusite specijalna vina v steklenicah tvrdke Gfaro VALJAK, Grajska Met v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah ln restavracijah Hrom  aale do*
— Atrakcija!  Kino TivoU! Atrakcija!
»Cirkuška princesa«, krasna cirkuška drama s kolosalnim! posnetki in divno vsebino, Je najlepša učinkovitost jesenske sezone, kar jih je dosedaj predvajal kino Tivoli. FIlm je bil predvajan ob razprodanih hišah že v raznih krajih naše države m je žel radi svoje krasote pravi triurni. Predvaja se do nedelje.
— Koloriran film v Kino Matica. V kinu Matica se predvaja od danes dalje krasno v vseh barvah koloriran zgodovinski film»Konec nekega kralja«. FIlm dobro slika ves sijaj m razkošje ter lnksusno življenje na francoskem dvoru. V njem sodelujejo najboljši Igralci gledališča »Comć-die francaisec ter je film Izdelek glasovite filmske tvrdke »Pathe« od katere je bila Izdelana tudi kolorirana pravljica »Tisoč in ena noč«, ki se je predvajala v Kinu Tivoli.
— Tečaji za strojepisje In stenografijo. Na zasebnem učillšču Legat v Mariboru se začne novi tečaj za strojepisje In stenografijo dne 1. oktobra in trajajo 4 mesece. Vpisovanja In pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
— rllglien'čna česalnica za dame O. FETTCIH - FRANKREIM,- LJubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L'Oreal flenne. El. masaža lica. Manfcura. Izvršuje vsa lasna dela. kupuje Izpadle In odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija.
— Restavracija In kavarni »Zvezda« 3 krat na teden vojaški koncert na vrtu, 3 krat na teden ciganski koncert v paviljonu pred kavarno.
— Kot naslada In kot hrana le najboljša čokolada »Sana«.
Sokolstvo,
Rešimo sokolski Tabor!
Po kupni pogodbi med mestno občino fn Sokolom I. v Ljubljani, s katero smo postali lastniki 6600 m2 velike parcele na Tnhont, moramo vzhodni del te parcele do 21. februarja 1924 zazidati s telovadnim poslopjem. V omenjeni pogodbi si Je mestna občina pridržala pravico prodano zemljišče nazaj kupiti, ako bi se zazidava za zgradbo namenjenega dela zemljišča ne izvršila tekom 4 let od podpisa pogodbe ra-čunjeno (pogodba Je bila podpisana 21. februarja 1920.) Ako se mestna občina te pravice posluži, je določena kupnina na isto ceno, po kater! Je Sokolu I. svet prodala. V tem slučaju nima društvo nobene pravice zahtevati kako odškodnino za zgradbo In naprave, ki so bile napravljene na prodanem svetu.
Dosedanje društvene prihranke smo porabili za ureditev letnega telovadfšča (planiranje, železno ograjo, vodovod, električna razsvetljava, začasna stavba za društvene prostore, oblačllnlce prhe Itd.) Investicije so bile potrebne. Brez teh bi sploh ne mogli prostora uporabljati. Kdo je mogel slutiti pred štirim! leti ogromen porast stavbenega materijala In sedanjo politično situacijo mestne občine!
že preteklo leto smo se zavedali, da se nam bližajo težki  dnevi velikih skrbi,
kako izpolniti kupno pogodbo, ko so nam dosedanji stroški izčrpali vsa društvena denarna sredstva. Vložili smo prošnjo za odložitev stavbene dolžnosti do 1. 1930. Prošnjo je tedanje gerentstvo odklonilo z utemeljitvijo, naj o tem odloča bodoči občinski svet. Vložili smo ponovno prošnjo pred dvema mesecema za odložitev grad-be za dve leti. Prošnja je ostala doslej nerešena. Na še osebne Intervencije pri zastopnikih večinskih klubov v mestnem občinskem svetu so bile odločno odklonjene.
Rešimo sokolski Tabor! Odločiti se moramo v zadnjih trenotkih za delo m borbo na življenje In smrt. Bratje ln sestre, kličemo Vas stare ln mlade na sodelovanje. Mnogo priprav hnamo že za seboj. Načrti se dovršujejo. čaka pa nas še mnogo velikega in drobnega dela v odborih m v vseh odsekih. Primite zanj brez odlašanja. Izvršitev stavbenega programa ne sme bttl samo briga bratov ln sester v odborih ln odsekih. Smo prešibki, premalo nas le. Naloge, ki nas čakajo so preobširne, moralno s preveliko odgovornostjo združene za malo peščico ljudi. Stavba v srednjih Izmerah za naše namene bo stala najmanj 4 milijone dinarjev. Pomoč v denarnih prispevkih in v stavbenem materijalu je nujna. Sokolski dom na Tabore bodi prav posebno srčna zadeva vseh sokolskih prijateljev Iz vzhodne LJubljane* Naše delo bodi vztrajno In požrtvovalno, ki fma pred seboj smoter skupnosti m idejo nujno potrebnih Žrtev za bodoče življenje m razmah teženj, k! živijo danes v nas. Naše delo ln gmotne Žrtve so posvečene idealom telesnega in duševnega zdravja v vsem narodu, so posvečene idealom človeštva, napredka, ohranitve državne svobode In poglobitve osebne državne svobode v smislu gesla »s pomočjo prosvete k svobodi«. Vzneseni In plemeniti so naši cilji. Vredni to našega življenja In napora.
Rešimo sokolski Tabori Kličemo v težkih urah na pomoč vse sokofstro. U videvamo, da so vsa društva potrebna podpor, toda nobeno bratsko društvo ae ne nahaja v takem Izjemnem položaju kot Sokol t Temu ee — odvzame vse. — Ali naj bo vse to živahno delo z onim usodnim udarom ukinjeno? AH dopustimo, da nasprotniki Sokolstva prerežeJo važno žilo v organizmu celokupnega Sokolstva? AH bo narod hi nafta napredna Javnost s hladno brezbrižnostjo gledala, da odteka Iz prerezane žile fhrljenja kipeča sfla, tri Je v delu dokazala svoje nesebično požrtvo-vanje za ideale svobode, naprednosti, naroda In države? Tu ne zre za navadno društveno vprašanje. Tabor v sokolskih rokah le edina vidna In trdna točka v službah Ideje, v kateri so bili vzgojeni v naših
vrstah številni sokolski delavci,  kt danes ^^^o4<iMM fltbueio na lazilfinlh goltfh po i yU<Ugra,yi nazodnl praznik.
slovenskih In drugih jugoslovanskih krajih. Pade II Tabor, se je s tem zrušila gradba idejnih prizadevanj naših ljudi, starih In ml-idih, Y*eh, pa če se tudi v malih stvareh ločijo po strankarski politični pripadnosti. Vabimo vsakoga, ki želi sokol-stvu dobro, da pomaga reševati sokolski Tabor. ,
Na naše nhloge treba gledati skozi steklo večnosti^ Naš sokolski dom bo hram nravne in telerne vzgoje za stoletja. Po-kolenje naj sledi pokoienju, vsako bolj popolno od drugpga, vsako naj položi k gradbi v razvoju izpopolnjevanja v člcve-b!:!h vrlinah inV v načelih sokolske misli svoj namen — tja do skrajne meje človeške dovršenosti. Iz teh splošnih vidikov opravičeno porivljamo k živahnemu sodelovanju v«o napredno javnost. Kiic »rešimo sokolski Tabor v Ljubljani« naj najde prijeten odmev po širni naši domovini. Trajna in živahna bodi misel v Vas vseh, da se odigra pri vprašanju borbe za Tabor v malem to, kar imenujemo v velikem borbo za reševanje velevažnih vprašanj morale, napredka, Ljudskega zdravja v na-
rodu In državi. V načelnih vprašanjih napredna Javnost ne sme poznati popustljivosti. Veliki Tyrš nam je zapustil globoko misel moralne borbenosti v Izreku »n? popuščaj, zlomi odpor«. Pogum, kvSku srca, z vztrajnim delom, zvestim sokolskim načelom, zmagamo tudi velika denarna bremena! Zmaga naša, je zmaga vas vseh, zmaga sokolske misli in pričakovanj, ki jih goji Sokol do naroda ln države. Težka bremena moralne odgovornosti In denarnih skrbi ne moremo deliti r bodočim sokolskim generacijami. Verujemo, da bodo te vredne našega nesebičnega idealizma. Ml gradimo sokolski dom, da bodo naši potomci mogli v njem brezskrbno In neovirano graditi krepke značaje v sokolskih dušah, sposobnost Jasnega gle danja in razumevanja, v srcih pa top! čustvo za vse lepo In plemenito. Ta ver: vam bodi najlepša nagrada!
V Ljubljani, 6. sept. 1523.
Za odbor:
J. Gabrljclčlč, Dr. P. Pestotnik
tajnik. starosta.
i
NAJNOVEJŠA PORODILA.
MM tiim narodom.
— Beograd, 6. septembra. (Izvirno. Sprejeto ob 42.30.) V svečani številki priobčujejo »službene Novine« objavo Nj. Vel. kralja Aleksandra I. narodu:
Svojemu dragemu narodu!
Nj. Vel. kralj?ca Marija je danes zjutraj 6. septembra 1923 porodila živo moško dete,ti postaja po določilih člena 56. nase državne ustave moj naslednik prestola kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z vsemi pravicami, ki mu pristojalo po ustavi in zakonih države.
Ko objaf ljamo to radnostno vest svojim dragim narodom, Srbom, Hrvatom in Slovencem ter vsem ostalim državljanom naše kraljevine, Jim pošiljamo Svoj traljevskl pozdrav!
Dano v! Beogradu na kraljevskem dvoru, 6. septembra 1923.
Aleksander L, L r. (Podpisi ministrov.)
Dalje je o rojstvu prestolonaslednika objavljen še drugi državni akt te-le vsebine: t
Podpisan?, pozvani od NJ. Vel. kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksandra I., da prisostvujejo ob porodu Nj. Vel. kraljico Marije, so se sestali dne 6. septembra 1923. na kraljevskem dvoru v Beogradu ter se prepričali, da je N). Vel. kraljic^ Marija, soproga Nj. Vel. kralja Srbov, Hrvatov In Slovencev Aleksandra I. rodila živo moško dete danes 6. septembra ob 2.55.
Za potrditev tega čina podpisani: Minister prometa dr. Velizar Janković, 1. r., namestaik predsednika ministrskega sveta, miinister pravde dr. Ninko Peric 1. r., kot čuvar državnega pečata in Ljuba Jovanović 1. r., predsednik narodne skupščine.
BULLETIN ZDRAVNIKOV.
— Beograd, 6. septembra. (Izv. Sprejeto ob 12.30.) O zdravstvenem stanju kraljice ln prestolonaslednika je bil tekom današnjega dopoldneva izdan tale komunike:
NJ. Vel. kraljica Marija Je danes, 6. septembra 1923. zjutraj ob 2.55. url rodila živo moško dete. Porod je potekel normalno. Stanje kraljice matere In deteta ie vrlo dobra Prot dr. A n ičić 1. r. dr. Kohen L
dr. Zdravković 1. r. SVEČANOSTI V BEOGRADU.
Beograd, 6. septembra. (Izv. Sprejeto ob 12.30.) Takoj po končani seji ministrskega sveta so ministri odšli na dvor, da* pozdravijo Nj. Vel. kraljico in Nj. Vis. prestolonaslednika. V dvorni kapeli je opravil patrijarh Dimitrije zahvalno službo božjo, kateri so prisostvovali dvor in ministri. Pričele so se po starem srbskem običaju prve svečanosti. Takoj po končani službi božji so prinesli »vodico«, na njej je stalo ime Stevo, ki pa Še ni obligatno za novorojenčka.
VA2N1 DRŽAVNI AKTL
Beograd, 6. septembra. (Izv. Sprejeto ob 12.30.) Za 730 sklicana seja ministrskega sveta je v kratkem opravila važne državne akte. Pod predsedstvom namestnika predsednika mi-nistrskega^veta, prometnega ministra dr. Velizana JankovSča so bili zbrani vsi v Beogradu navzoči ministri.
Odločeno je bilo, da se takoj o važnem državnem dogodku brzojavnim potom obveste vsa naša poslaništva in krAzulati v inozemstvu, da se narodu potom svečanega manifesta Javi radostni dogodek — rojstvo prestolonaslednika« da se vojski da priliko, na svečan flfcin praznovati veseli dogodek, ki ga je doživel vrhovni poveljnik naše vojske, Nj. Vel. kralj Aleksander I.; vojaštvu se dovoli odmor, priboljšek, vino itd. Izide tudi ukaz, ki ga pripravlja minister pravde dr. Ninko Peric o amnestiji političnih In nekaterih ostalih zločincev. Program za nadaljne svečanosti se Izdela tekom prihodnjih dni.
— Beograd, 6. septembra. (Izv. Sprejeto ob 12.30.) Na dvor prihajajo od vseh strani čestitke. V mestu vlada najsvečanejše razpoloženje. Vse trgovine, vse delavnice in podjetja imajo svoje lokale oz. obrate zaprte. V Beogradu
KDO BO BOTER NA S f MU PRESTOLONASLEDNIKU?
— Beograd, 6. septembra. (Tzv.) Sprejeto ob 12.30.) Program za krstne sveča nosti prestolanaslednika se delinltivno določi tekom prihodnjih dnL Funkcije botrr prevzame vojvoda York, ki Jo bil tudi kum našemu kralju povodom njegovo po roke.
Na dvoru Jo danes bila Izražena splo? na željb, da bodi prcstooaslcdnlku dan. ime Petar.
PROSLAVA BEOGRADSKE OBČINE.
— Beograd, 6. sept. (Izvir. 12.30.) V saborni cerkvi je bila danes povodom roj stva prestolonaslednika svečana slufbs božja, ki jo Je opravil patrijarh Dimitrije Svečani službi božji so prisostvovali N.' Vel. kralj Aleksander v spremstvu knez* Arzena m princa Pavla, vsi ministri vsi v Beogradu navzoči poslanci naroda skupščine m vsi visoki državni dostojan stveniki In generaliteta.
Beogradska občinska uprava Je fme1? svečano sejo. na kateri Je Imel predsedn'1-občine g. MarjanoviČ navduSen stavnoste-govor. Občinski odbor Je sklenil podarlri Materinskemu društvu znesek 150.000 Din
NEKATERE PODROBNOSTL
— Beograd. 6. septembra (Izv.) Pc Izjavi ministra pravde je Izdelan ukaz, ki ga v kratkem podpiše krall glede pomilo-ščenla političnih in ostalih zločlncov oz. krivcev.
Kralj Aleksander I. je ob 2. po noQ pozval na dvor namestnika ministrskem predsednika dr. Velizarja Jankovlča. ministra pravde dr. Perica in predsec' nika narodne skupščine Ljubo J ova novica, da prisostvujejo v smislu ustavr aktu rojstva deteta-prestolonaslednika. Izvršene so bile vse formalnosti, ki jih določa ustava in dvomi statut povodom rojstva prestolonaslednika.
Vašemu dopisniku je tekom dopoldneva Izjavil minister pravde, da je v momentu, ko so poarvanl vstopili v kraliiČlrr sobo, vladalo veselo razpoloženje. Kraljica ie mirno ležala v postelji. Kneginja Jelena Je v kadi kopala Čvrsto, zdravo moško dete lepe polti.
Prihoda ministrskega predsednika Pa-51ča pričakujejo tekom Jutrišnjega dneva Vrne se lz Ženeve tudi zunanji minister dr. Ninčlč^__
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne. 6. septembra.  Prosti promet
Radi radostnega "dogodka na kraljevem dvoru borza danes ni poslovala. V prostem prometu so tečaji nazadovali. Vzrok temu je zopetno občutno pomanjkanje gotovine. Pričakuje se še nadaljnje padanje tečaja, ker je na trgu sorazmerno dosti blaga, toda skoraj nobenega povpraševanja.
V prostem prometu so notirali: Curlh 17.125, Pariz 5.35, London 430.5? Berlin 0.00055, Dunaj 0.1335, Praga, 283.50 Trst 4.04,    Newyork    94.50, Budimpeš:? 0.525.
INOZEMSKE BORZE.
Curlh 6. sept. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd B.825. Berlin 0.000019. Amsterdam 218.25, Newyork 5J545, London 25.12, Pariz 30.97, Milan 23.55, Praga 16.523 Budimpešta 0.03. Bukarešta 2.52, Sofija 5.40, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007825, avstr lig. krone 0.0078.
Trst,    6. sept.    Predborza. Beograd 24.68.-24.76, Berlin 0.0001—0.00015, DuniJ 0.03275—0.03325, Praga 70.5—70.75, 131.75—133. London 106.5—106.75. yoflc 23.525—23.625, Curih 423—426.
Paril
Poizvedbe.
— V ponedeljek zvečer le bil na ?e}* mfiča pozabljen nov damski dežnik In en r m poročni prstan se je Izgubil Pošten najditelj naj ra odda proti nagradi v upravi -Naroda.«
— Pred Dramskim gledališčem Je f" bil najden kllle. Dobi se nazaj v upravi »Slov. Naroda«.
— Pritekel je erednjevelflr pes, črne, bale m rujave barve t dolgo dlako. Lastnik f> dobi Rožna ulica 7-L
Psi ca, volčje pasme. Izgubila se mi Je od Dunajske ceste po Prešernovi ulici & trga. Je brez ovratnika. Sliši na Ime »L k-s%«. Odda na) se v strojnih tovarnah in H-vimah, Dunalska cesta It 35.
I SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE
^gyt ORILA Bi M^TOP^fJJ
A
Stev. 2C4
#
»SLOVENSKI   NAROD« Qnr 7. septembra i923.
stran. 5.
Še o penzioniranju orožniških častnikov v Sloveniji.
Sedaj je prispel v Ljubljano »Službeni vojni list« z dne 31. avgusta št 40, ki potrjuje zelo žalostno resnico o nasilni upokojitvi naSih orožniških častnikov. Iz lista pa Je tudi jasno razvidno, da je upokojitev krut in popolnoma neutemeljen udarec samo na Slovenijo. Pri naši V. orožniški brigadi je namreč upokojenih kar 15 častnikov (1 podpolkovnik, 2 majorja in 12 podporočnikov). Razen podpolkovnika, ki je Hrvat, sami Slovenci. Pri vseh ostalih petih brigadah pa je upokojenih samo 17 častnikov, a še med temi zopet 1 Slovenec. Torej je zadela upokojitev pri eni naši brigadi ravno toliko žrtev, kakor pri vseh ostalih petih skupaj, t, J. Slovenci izgubimo sami toliko ak-tivnih orožniških častnikov, kakor Srbi in Hrvati skupaj.
Razmerje pa se pokaže še v bolj kričeči luči, ako vemo, da ima V. (slovenska) brigada le eno devetino častnikov ln moštva vsega orožništva naše države, torej bi upokojitev — ako bi že res morala biti — smela zadeU v sorazmerju z vsemi briga-dL.ni tri, največ štiri slovenske častnike, ne pa kar 16.
Ako bi bilo šlo res za kako potrebno in upravičeno redukcijo, kako da ni zadela v enaki meri vseh brigad, temveč le našo v Sloveniji? Ali je imela naša brigada res toliko nesposobnih, sa vpokojitev srelih nad-številnih. torej za službo nepotrebnih častnikov? Prav kmalu bomo Čitali, da ie imenovan ta in ta mladi protežiranec na mesto upokojenih naših domačinov.
Baje je odredilo vojno ministrstvo, 3a se morajo vsi nad 52 let stari orožniškl Častniki upokojiti. Ukaz pa se je z vso strogostjo in doslednostjo izvršil samo v Sloveniji, kjer so segli celo globoko izpod 50. leto (malorja Ferenčak ln Košak), dočim so v Srbiji, Bosni in Hrvatski pustili v službah tudi take, ki so blizu 60. letu, nekateri celo čez.
Tu ne pomaga nobeno izvijanje in olepševanje, čisto jasno je, da Je bil udarec na-merjen na Slovenijo, da so Slovenci postali žrtve tega brezobzirnega, brez vsake zakonite In moralne podlage Izvršenega nasilnega penziionlranja. Kaj sllčnega se do-sedaj še ni zgodilo nikjer. Bodočnost bo že razgalila tistega, ki Je zakrivil to nasilje, kakor tudi tistega, ki ni znal ali hotel udarca odbiti.
V kaki luči mora slati oficirski zbor In
tudi moštvo V. (slovenske) brigade na me-rodajnem mestu in pred ostalim svetom? Zdi se, kakor bi imeli Slovenci zgolj nesposobne, senilne ali moralno pokvarjene častnike, dasi je vsakemu poznavalcu razmer znano, da so baš naši orožniški podporočniki, bivši mnogoletni okrajni poveljniki, daleč nadkriljevali svoje južnejše tovariše po strokovni in teoretični naobrazbi ter so že kot taki uspešno ln pohvalno zastopali Častnike.
Starost torej fizična nesposobnost, nI mogla biti merodajna ,ker so bili skoraj vsi sedaj upokojeni podporočniki že pri imenovanju v častniški čin po 50 let stari. Zakaj so bili vkljub temu naravnost pozvani, naj položijo izpit za častnike, oziroma so bili še poprej začasno imenovani brez vsake prošnje, ker so bile njihove vsestranske sposobnosti v dolgoletni službi preizkušene in spi Zno znane in ker so bili v najbolj kritičnih Časih po preobratu neobhodno potrebni. In kot politično zreli navdušeni Jugoslovenl so se brez pomislekov odzvali klicu domovine, dasi je bilo takrat za take može v izobilju boljših, manj napornih ln odgovornih, zato pa bolje plačanih služb na izbiro.
Še manj pa se more govoriti o moralni ali duševni nesposobnosti sedanjih vpcko-jencev, ker so bili vsi brez vsake disciplinarne kazni, celo brez najmanjšega ukora, pač pa Je marsikateri med njimi Še v novejših časih prejel pohvalo.
In v kakšno obupno bedo so pahneni nasilno upokojeni? Ko so bili imenovani za podporočnike, Jim Je vojna uprava odvzela vso obleko, orožje, perilo, še celo žepne robce. Nabaviti so si morali vso predpisano oficirsko obleko, orožje in sploh vse, kar so potrebovali za službo. Enostavno so se morali zadolžiti In plačevati dolg v obrokih, ker večina teh Je imela nepreskrbljene rodbine. Kako naj plačujejo sedaj, ker jim je bila s 1. t m. plača ustavljena, a bogve kdaj se Jim bo nakazala pokojnina. Po preizkušeni upravni naglici lahko čakajo najmanj pol leta In še dalje. Kako naj med tem časom preživljajo sebe in rodbine, kako naj oblačijo In šolajo svoje otroke? AH gospoda v vojnem ministrstvu res hoče iz teh žrtev napraviti same FIHpčiče? (Aleksander FilipčIČ Je bil policijski nadstražnik v Mariboru, ki se Je nedavno vsled obupne bede ustrelil.) Šele dobri naš kralj Je pokazal usmiljeno srce ter Je osiroteli hčerki podaril 5000 dinarjev.
Tudi za naše žrtve ostane zadnji up Hobro in pravično vladarjevo srce, kakor Je
bilo po najnovejših vesteh blagomilo kraljevo srce zadnja rešitev onim 40 slovenskim železniškim uradnikom, ki so jih hoteli nasilno upokojiti.
Krmilarjem v raznih ministrstvih bodi povedano, da so slabi ln obžalovanja vredni računarji, ako mislijo, da bo s tako enostransko in krivično redukcijo pomagano državni blagajni in da se s takimi ukrepi utrjuje temelj edinstvene države.
Razne stvari.
* Najorlglnalneišl Intervlv na svetu. Ameriški listi poročajo o intervrvu, ki ga smatrajo za najoriginalnejšega na svetu. V državi Minnesota v Zedinjenih državah je bil izvoljen nov senator. Senator je v domovini Washingtona velik in mogočen gospod. Ameriški senat ima danes domini-rajoče mesto v svoji domovini In posebno v zunanji politiki je njegov vpliv od ponesrečene Wilsonovo misije, merodajen. Ra-ri tega je vsak novoizvoljeni senator vedno predmet splošnega zanimanja in samoob-sebi umevno tudi žrtev intervivajočih. Tudi Magnus Johnson ni ušel svoji usodi. On pripada stranki ekstremnih radikalov In kakor poroča newyorškI list, zasluži on ime Maximus Johnson. Ko je bila njegova izvolitev znana, je odšla cela armada re-
porterjev na senatorjevo farmo. Zastopniki javnega mnenja so našli novega dostojanstvenika ravno pri čednem opravilu, da je molzel krvo. Brez pomišljanja, da bi morda novemu senatorju delali nadlego, so stavni nanj vprašanje: »Kaj mislite VI o zunanjih zadevah?« Senator se je sunkoma okrcnil, očividno v nezadovoljstvo krave, ki je njegove škornje polila z mlekom. »Nočemo«, tako je izjavil, »sploh nobenih zunanjih odnošajev«. Reporteri! niso popustili. »IrA trgovska mornarica«. »Za vraga, čemu nam pa naj ta služi?« je odvrnil ml-ster Johnson. Poročevalci so stavili zadnje vprašanje. »Kaj mislite o alkoholni prepovedi?« > Takoj Vam bom pokazal, kaj menim o tem.« In izvoljenec ljudstva je pograbil steklenico prve in jo udušil v dušku.
Po tem drastičnem izrazu njegovega mnenja, ga radovedni časnikarji niso več spraševali. Senator pa je pripomnil 5e eno. »Povdarja se«, da se bom jaz pokoril poveljstvom La Foleita (La Folette je namreč
voditelj radikalne stranke). Razumete Jasno, da si ne pestim od nikogar zapovedovati. In tudi naj vedo, da ne poznam kulture in še manj olike. Popolnoma razočarani so reporterji odšli. Bili so soglasno mnenja, da je intervlv, ki so ga doživeli najorlginalnejši na sveti1.
— Dva velika vloma v Zagreba. V
torek le bil Izvršen v Zagrebu vlom v stanovanje Josipa Premora v Palmotičevl ulici ln je storilec odnesel dragocenosti v vrednosti 60.000 Din. Istega dne je bil tudi izvršen vlom v neko stanovanje v Vlaški ulici. Vlomilci so odnesli bogat plen ln sicer raznih dragocenosti, brlliantov In zlatnine v vrednosti 120.000 Din. Lastnik je razpisal Izsleditelju ukradenega blaga 10 tisoč dinarjev nagrade.
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK,
Odgovorni nrpđnU: VALENTIN KOPITAR.
Eh fe Coloonp Lguis lil
se odlikuje posebno s svojim finim,
ugodnim, osvežujočim  vonjem ter se
porablja kot parfum in z izrednim usr>e-
hom za neeovanje obraza in telesa.
Cena I / Din 150*— 1/2/ Din 80-— Stekle-uico je prinesti seboj.
Parfnmerija Uran
Ljubljana, Mestni trg 11.
Manufaktura
Krisper.
Pridelovanje vate. Ljub* Ijana, Rožna ulica št. 19, — Prideluje in ima v za« logi vse vrste pamučne vate. Za odeje, krznar« stvo, bandažiste in kon« fekcijonarje. 9228
JEŽKIH
P. n. občinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastve* no odobreno pisarno za prestavljanje spisov iz tujih jezikov v slovenšči* no in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Honorar zmeren. Vljud* no se priporočam za obi* la naročila. — Hinko PrivŠek, Ljubljana, Mi* klošičeva cesta itev. 18, L nadstropje (poleg sodi* Sča). 8632
iiiiiiini|imiiiiii.....^iiiiiiiiiiiuihu-.
Ljubljana
Josip
Rimska c. 16.
plBsRar in ličar za stnviie, mostove in pohištvo
Oficijelni oddelek:
Črk o slika rs t v o na steklo, pločevino, zid, les, platno itd. Prvovrstni najmodernejši in največji atelje za dekorativno in umetno slikanje, kakor tudi slikanje grbov, alegorij ter cerkveno slikanje.
Najnižje konkurenčne cene. Točna ln solidna postrežba.
Moste-Ljubljana, Zaloška cesta 67.
H
JI I lUUUULn B H H H i II H II H II H II lUCKDCEDDDDDDDIIIE^
Zrn odgovor« upravo staj so priloži t dinar.
flflHLI 0GLHSI
Cono oglasom do 20 besed Din 3*—; vsaka nadaljna beseda 30 para, s davitino vrod
Salonska ara,
krasna, se pod ceno pro* da pri: Ed. Škopck, urar, Mestni trg 8. 9417
Mlin sa mletev
Suhega kruha v drobtine Za peke se ceno proda. mm Vprašati pri strojniku kavarne »Zvezda«. 9511
Motorno kolo
s priklopnim vozom na* prodaj. — Ogleda se v garaži »Rosa«, Poljanska cesta 69. 9359
Krasne stavbne
parcele
pod Rožnikom naprodaj.
— Naslov povo uprava »Slov.  Naroda«. 9504
Elektromotor
H KS. 220 V, za enakomerni tok znamka »Kol* ben«, dobro ohranjen, se ceno proda. — F. Smol, VifeGIince 6._9505
Motocikl
2H KS, dobro ohranjen, dobro idoči, se po ugodni ceni proda. — Fr. Smol, Vlč*Gllnce 6._9506
Puch-motor
2% HP in pomožni mo* tor ji znamke Cockerell, •/i HP, po nizki cent na* prodaj. — Avto — Flor* jančič — Ljubljana. 7636
Naprodaj s
ramo dobro ohranjeno pohištvo družine Lassnik radi preselitve. — Več se
Eoizve   pri   gospodu K. ipovšek.   Pred Škofijo It. 17._9503
Otroški voziček
v dobrem stanju, s stre«
ho, za sedeti in ležati,
prodam za 2500 K, ter
želesen  štedilnik  v do*
brem stanju sa 2000 K.
S- Naslov povo uprava
»Slov. Naroda«. 9507 ■ .........
Obiskovalcem
:   velesejma in trgovcem!
Vsled velike saloge pro« dam razne trgovske knji* ge, pisemski papir v ma* pah in škatljah, svileni Fn krepni papir, kuverte, razglednice, razno svinč* nike (olovke), šolske po* trebščine Itd. na debelo po izredno nizkih cenah.
— J. Pevalek, Ljubljana, Vdovska ulica, _ 9277
Oprema za
novorojenčka,
poln orna nova, se proda.
— Ogleda se od 1. do 3. ure. — Naslov pove upr. »Slov. Naroda«. 9439
Osebni avtomobil
se vsled preselitve v ino* zemstvo jako ceno pro* da. — Informacije daje inž. Mlhor. Ljubljana, Slomškova 7. 9447
Skoro nova lopa
krita s eternitom, pri* pravna za malo skladišče ali stojnico, se proda. —» Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9449
Za filateliste!
Prodam sbirko nad 1000 različnih, samo dobrih znamk celega sveta. — Dopisi pod »Cena 150 di* narjev/9475« na upravo »Slov. Narodac.
Proda se nova vila
(enonadstropna)" s veli* kim urejenim vrtom. Sta* novanje resnemu kupcu takoj prosto. — Posredo* valci izključeni. — Po* nudbe pod »Jesen/9396« na upravo »Slov. Nar.«.
Krasno jelenovo rogovje
z 12 odrastki (Zw6lfen* der) in par lepih starih uhanov sa narodno nošo iz zlata iz cekina napro* daj. — Naslov pove upr. »Slov. Nar.«._9293
Prodam
veliko množino vinskih sodov ln 5 močnih hram* nih sodov po 40 hekto, za pivo, vino ali žganje.
— Auguštin, Ljubljana, Sp. Šiška, Jernejev« cesta jtj37, „9268
Naprodaj s
3 Dieecl*motorji (eden 70 ln dva vsak po 30 konj* sldh sil), večja količina jermenic, osi, ležišč, kon* zol, nosilk In pet velikih rezervarjev. — Kem, Ce* logika 91/a, Ljubljana 7.
9468
Avtomobil
tipa «Ch!riblr!« ie malo uporabljen, s torpedo k a* roserijo ln električnim pogonom kakor tudi ele* ktrično razsvetljavo, v perfektnem stanju vož* nje. z dvema rezervnima kolesoma a guma napro* daj sa 70.000 Din. — Po* jasnila daje: »Clamor«, Agentura, felenburgova ulica it 5A „ ^ 9508
Parni kotel
za centr. kurjavo, parni stroj 45 HP, predgrevač. Omenjeni predmeti so že bili rabljeni, vendar pa prav dobro ohranjeni. «— Kdor se zanima, se naj obrne na vratarja hotela »Slon«. 9489
Gostilna
in trgovina,
krasno prometno letovi* šče, z dvema hišama, g o* spodarskim poslopjem in posestvom se proda za 350.000 Din. — Pojasnila daje Realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska ce* sta 12. 9496
Kapitalisti —
podjetniki I
Po nizki ceni prodam več prostosledov na premog in železno rudo blizu ko* lodvora. Vzorci na raz* polago. Prostosledi na ogled. — Natančni na* slov pove uprava »Slov. Naroda«.
Naprodaj hiša
s šestimi sobami v Tr* bovljah. Cena 420.000 K. Nadalje posestvo v Stan* gi pri Litiji, občina Tre« belno št. 40 z gospodar* skim poslopjem. Hiša je z opeko krita, zemlje 26 johov (veliko kostanje* vega lesa). Cena 530.000 kron. — Franc Mlačnik, Loke 96, Trbovlje. 9513
Prodam konja,
4 in pol letnega, svetlo* rjavega, ca. 15 pesti viso* kega, izvrstne krvi ter kobilo 3 in pol letno, angleško*arabsko, temno* rjavo, plemenite krvi. — Oba izvrstna dirkača, brezhibna za vožnjo in pod sedlom. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 9070
Hiša v Šmarjeti
št. 32, zidana in z opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih toplic, se proda. Prostra* ni lokali za trgovino, obo* kana klet. Štiri sobe in kuhinja v pritličju. Spo« daj in v podstrešju še tri sobe, vrt za zelenjavo, sadonosnflc ln drvarnica. Ponudbe sprejema last* nik Janez Bider, posestnik in gostilničar, Kokar* je h. it. 28, p. Mozirie.
9300
MALI OGLAS
lahko tzračunite »aml in pošljite iznos v gotovini ali v znamkah v pismu, a besedilom yr*d\ .
Kupim
Vilo ali malo hišo
kupim takoj. — Ponudbe pod »B. C. D./9350« na upravo »Slov. Naroda«.
Kupi se mala hiša
s tremi sobami in priti* klinami. — Ponudbe pod »Zmagoslava 9441« na upravo  »Slov. Naroda«.
Kupim hišo
v Ljubljani ali predmest*
ju. — Resne ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Kupim dobro/9454«.
Kupim 200 m* smrekovih desk
(ali na kilogr.) IV. vrste za zaboje, debeline 10 do 12 mm, dolžine od 25 do 70 cm. — Ponudbe pod »Kašeto/9427« na upravo »Slov. Naroda«.
j Stanovanja f
Odda se soba
s posebnim vhodom bolj*
Scmu gospodu do 15. sep* tembra. — Bleiweisova cesta 5/IIL 9434
Meblovano sobo
z eno ali dvema postelja« ma iščem za takoj. — Ponudbe na: Tajništvo banke »Slavijo« v Ljub* ljani. 9443
Dijak
se sprejme v popolno oskrbo pri boljši rodbini. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 9458
Dva ali tri dijake
nižjih razredov sprejmem na stanovanje in hra* no v sredini mesta. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«._9452
Stanovanje
(1—2 sobi in kuhinja) lice miren zakonski par brez otrok, event. samo praz* no sobo z uporabo kuhi* nje. «— ponudbe s na« vedbo pogojev pod »No* vember R. 31/9453« na upravo »Slov. Naroda«.
Hišnim
posestnikom!
Iščem za 5000 K mesečno stanovanje v Ljubljani v stari hiši. obstoječe iz šestih sob in pritiklin. — Dr. Arnejc, Gradišče 4. Ljubljana, . 9395
Sprejmem dijaka
nižjega razreda srednje šole na hrano in st-mova* nje — Naslov pove up-a* va »Slov. Naroda«. 9483
Sobo s hrano
iščeta   dva železničarja, po možnosti za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Železničarja/9397« na
upravo »Slov. Naroda«.
Dijakinja
se sprejme na hrano in stanovanje v bližini uči* teljišča pri boljši rodbi* ni. — Naslov pove upra* va »Slov. Nar.«. 9461
Mesečno sobico,
po možnosti s posebnim vhodom in hrano, išče gospodična. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Imam sobico/9459«.
Dve gospodični
iščete meblovano skupno sobo aH vsaka svojo. — Ponudbe pod »Skupna 9464« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Išče se soba,
ozir. prenočišče za 10 do 14 dni. — Gre tudi kot sostanovalec. — Ponudbe pod »Prenočišče/9469« na upravo   »Slov. Naroda«.
Stanovanje ali lokal za gostilno
se odda v novi hiši. —
Soba in kuhinja. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9462
Naslovi
dobrih in zanesljivih sta* novanj za dijake in dijakinje se dobijo pri M. Likar, Poljanska cesta 87, vila »Bcrgman«. 9203
Na stanovanje,
ozir. kot sostanovalec se sprejme gospod. (Elektr. razsvetljava). — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Narodac 9510
Sobo,
najraje s posebnim vho* dom, ev. a hrano iščem zi takoj. — Ponudbe pod šifro »Profesor« na Al o* ma Compenv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 9480
Lepo stanovanje
v vili s vrtom, blizu Rož* nfka, ao zamenja za sta* novanje blizu stolne ali cerkve sv. Jožefa, ozir. na Poljanski cesti. — To* nudbe pod kom/9492« na Naroda*^,
Dijakinja
nižjih razredov se sp rej* me na stanovanje in hra* no pri dobri družini. Ev. klavir na razpolago. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9494
Stanovanje
(dve sobi, kuhinja in pri* tikline) se odda v Spod* nji Šiški onemu, ki plača za štiri leta najemnine 25.000 Din. — Več v Re* alitetni pisarni, Ljubi j n* na,  Poljanska   cesta 12.
9498
Službe
Jožefa, ozir.    kso. — Ponudi i cesti. — To*    pisi spričeval, »Pod Rožni*    mi in sliko je na upravo »SL I pod »Marljivosl - —---^^jmravo »Slov.
Sprejme se takoj
prvovrstna modistinja in učenka v salonu Mimi Sark (palača Kreditne bahke). 9457
Trg« pomočnik
železninar, manufakturist ln špecerist išče službo. «— Ponudbe pod »Stalno službo/9497« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se deklica
poštenih staršev za v tr* govino z mešanim bla* gom (brez hrane in sta* norfmja) po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9460
Knjigovodja-
korespondent
želi premeniti mesto; gre tudLna deželo. — Pisme* ne ponudbe pod »Na de* želi/9337« na upravo »SI. Naroda«. 9337
Gradbeni inženjer,
mlajši, z odličnimi spri* čevali, znanjem več jezi* kov. išče mesto, če mo* goče stalnega značaja. — Ponudbe pod »Inženjer 9378« na upravo »Slov. Naroda«.
V pouk na gosli
sprejmem osem učencev po lanskoletni znižani ceni, — Note za učence brezplačno ali proti ma* lenkostni odškodnini na razpolago. Prijaviti od pol 3. do pol 4. ure: Go* rupova ulica 3/1, levo. — Bivši učitelj »Glasbene Matice«. 9230
Stenotipistinja,
Izurjena v strojepisju in stenografiji, vešča slo« venskega, nemškega, ev. srbohrvatskega jezika, se išče za takojšen nastop v večje tovarniško pod* jetjo pri Ljubljani. Ozi* ralo se bo le na prvovrat* ne moči z večletno pra* kso. — Ponudbe s pre« pisi spričeval, referenca* nasloviti ivoat/9415« n« Naroda«.
Išče se vsestransko izurjena šivilja
vešča  samostojno voditi
modni atelje kot kom* panjonka ali proti dobri plači. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Iz* ur j ena/9451«.
Modistka in
učenka
se sprejmete takoj. Mo* distka eventuelno tudi samo za popoldanske ure ali po dogovoru. — Pred* staviti se: Pavla Ogrinc, Gosposvetska cesta IZ I. nadstropje. 9341
Instrukcijo
(tudi za francoščino), oz. primerno popoldansko službo išče absolvent gimnazije. Zna več jezi* kov in stenografijo. — Ponudbe pod »Inštruktor 94S7« ns upravo »Slov. Narjda«.
Gospodična
Želi mesta za takoj kot blagajničarka v kavarno ali restavracijo; event. bi spT cjela mesto k otro* kom. — Vpraša se vsak dan od 10. do 11. ure. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9472
Kateri denarni zavod
sprejme popolnoma vpe* ljanega uradnika s pol* drugo leto bančne pra* kser Srednješolska iz* obrazba, dober organiza* tor. — Dopisi na upravo »Slov. Naroda« pod »30 let/9474«.
Samostojen
knjigovodja,
bilanclst s prakso, kore« spondent v vseh slovnn* slcih jezikih in nemščini, vešč strojepisja, dober reorganizator, išče pri« mernega mesta. — Po* nudbe pod »Knjigovodja 9493« na upravo »Slov. Naroda«.
Kot skladiščnik
delovodja sli kaj slične* ga želi vstopiti mlad go* ■pod k večjemu podjetju, ter bl posodil tvrdki pro* ti nizkim obrestim oa 50 do 1000 dinarjev. — Po* nudbe pod »Nizke obre* •t i/9500« na upravo »Si Naroda«.
Sprejme se
veS dobrih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade — konfekcijsko delo. Le zmožni in trezni naj so javijo v pisarni Emon* ska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo proti garanciji ali kavciji n* dom* j —
lokali
i
Trgovski lokal đ
z inventarjem v večjem^' zelo prometnem kraju na Štajerskem, dam za dalj* šo dobo v najem. — Po* nudbe pod »Jesen/9251« na upravo »Slov. Nar.«^
Razno
s
Zastavice,
zalepke za srečolov tn Šaljivo pošto priporoča M. Tičar, Ljubljana, 8109
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih ae dobe in popravljajo pri Fran Repiču, Ljublja* na, Trnovo. 9110
Šolske zvezke in šolske potrebščine
na debelo najceneje pri L. Pevaleku, Ljubljana, Židovska ulica 4. 8568
Dežnike
popravlja točno, solidno ter ceno Anton Pavlin, Stranska pot 17. Trnova _9403
»Toplodar«
je dobra stvar —- štedl premog in denarl — Na*
ročite ga takoj v paviljon nu »G« št. 235 pri tvrdki Nipić in drug. 94o3
Lokomobile
vsake vrste in velikosti, nove ali rabljene, vedno na izbiro. — M. Mihor. Ljubljana, Slomškova 7. _9446
Družabnika
s 100.000 Din išče dobro vpeljano trgovsko pod* jetje v Ljubljani. — Pi* smene ponudbe naj se dopošliejo na postni pre* dal 152 v Ljubljani. 9456
Meso 72—76 kron
kilogram, sveže goveje, jako dobra kvaliteta, pri večjem odjemu tudi po* pust, se dobi pri Anton Sagmeistru, mesarju v Spodnji SlŠkl, Kolodvor* ska ulica 150._9422
Konserviranje sadja in povrtnine,
kajiae slovenske ln hr* vatske izdaje, prodajajo knjigarne ter Zupane, oV rajni ekonom v Ptuju. Ona 16 Din. 9072
Prvovrsten salonski orkester
za koncert In »Orginal* Jazz« na razpolago od 15. septembra 1923. — Takojšnje ponudbe pod: »Celovec« na Anončni Expedit »Kaver«, Kia* genfurt, Paiadeisergasao
Športne, vojaške
in
železničarsfee čepice
Izdeluje P-. Semko, krznar Križevniška ulica 7. 2712
I Zidna opeka
normalno in močno Žgana, priznana najboljša kakovost se nudi vsaka množina po dnevni ceni.
R. Smieloavskl, arhitekt in mestni stavbenik, posestnik opekarne na Viču. — Rimska cesta 18.
Zaloga nm drobno na Opekarski cesti 18- 7915
Gillette, Mem itd., se sprejemajo v električno brušenje v parfumeriji URAN, Mestni trg 11. Zunanja naročila hitro in točno. 9J26
Pisalni sinil
mehanična delavnica
(po pravi Jalni ca)
ft. BARAGA, LJubljana, Selentargova ulica u-1.
Zobni atelje
i. HiDla Zagodli
Slovenjgradec
v hiši bratov Kopač
aaasiEBHraHES
3van Pakiž šJffSjT'ao
Velika zaloga stenskih ur in budilk Iz svetovnoznane tovarne z znamko ^Junghans". Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine, juveloY, jedilnega orodja, ameri-kanskega double-blaga itd. Najcenejši nakupi Paviljon H št 293
Prostovoljna javna dražba
raznih finih porcelanastih In steklenih garnitur, 1 turške preproge, kuhinjskih posod, več dobro ohranjenih moških oblek, klobukov, se bo vršila v soboto, dne S. septembra ob 2. popolu-dne na Turjaškem trgu št 7, 11. nadstr., srednja vrata, desno.
Francoščino 9360       in klavir
poučuje učiteljica, izprašani v Parizu.
Aneta Potctnlk,
Aleksandrova cesta 11, priti levo.
Zveza z Afriko ali Orijentom,
Kateri vnanjih sejmsklh razstav-ljalcev ali obiskovalcev je v položaju oskrbeti popolnoma samostojno delajočemu ELEKTRO-MONTERJU zveze z Afriko al' Ouentom, da bi dobil tam službo? Zna nemško in francosko, -r- Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Elektromonter 9295" 9296
Hrastove deske
PRESS"
RDCm OGnJEGHSMl HPHRHTL
PRUUOH „R" 529. Zastopstvo: Viktor Fiblnc o LJubljani, Dunajska
cesta Sten« 21.
SHmPHHJEC
BOUVIER
mnO V STEKLEHICHH Is testnih tmd-hhiih fctefl CLOTHKJH BOUVIER tf GCRNJI RHDacni. loga o meh nečjih mestih.
0
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda
Miroslava Šlechta
bančnega uradnika
za darovano cvetje, kakor tudi za tako mnogoštevilno in čaščeče spremstvo na bla-gopokojnikovi zadnji poti, izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Maša zadušnica se bo darovala 13. t. m. ob 7. v cerkvi Marijinega oznanjenja.
Ljubljana, dne 6. septembra 1923.
Pavla Šlechta, mati Feliks Sledita, brat Olg ca Šlechta, sestra
9435
Večja množina (nekoliko vagonov) hrastovih desk, obrobljenih In ne-obrobljenih, je za takoišno dobavo ni prodaj franko vagon Sevnica. Ponudbe z navedbo najvišje cenena: Graščinsko oekrb-nlštvo Bo&tanj ob Sovi.
Prepričajte se,
da le W48
- Žika -
to, kar je bila svojčas Vjrdrovka.
Zahtevajte vzorec v pavilj. „E" št 107
MATIJA PERKO
mizarska tvornica
Zg. Sišfca- Ljubljana — Celovška c. IZ i
PBHUOH R 9Z7
Telefon StCU. 372
StaubiSEe na proda!«
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubliani namerava prodati ob Miklošičevi cesti in podaljšani Čopovi ulici vogalno parcelo v izmeri 2.740*5 m. Pismene ponudbe je vložiti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4.
DR. IVAN HUBAD
zobozdravnik in okrožni zdravnik v Škofji Loki
ne ordinira od 12. — 27. septembra.
Broj 2846 23.
9477
J ef limba!
Nfl školi Radatovtć opčine Sošice imade se prekriti krov sa dobre vrsti plehom uporabom dosadanjeg pleha, prema troškovniku gradjevlnske sekcije.
Usljed toga raspisuje se ustmenn ieftimba na lica mjesta na dno 9. rujna 1928 ■ IO adtl dopodne. Površina krova iznosi oko 250 nm. Dostalac Imade odmah položit 20°., jamčevina.
a Soilcama, 3. rajna 1923. Pajo Brkl#, bilježnik.
vlnac, načelnik.
„UNION",
tovarna kanditov in čokolade Zagreb.
Ljubi j. velesejm paviljon L
mizarski
se pod ugodnimi pogoji
sprejme.
ITI. Perko
Ljubljana - Šiška
Združeni čevljarji v Ljubljani
naznanjajo slav. občinstvu, da so razstavili v
paulllona JI" iteo. 549
vsakovrstne izdelke OBUVAL od najfinejših luksusnlh do najtrpežnejših ČEVLJEV.
Priporočamo se slav. občinstvu in konfekcijonar-jem za naročila eksportnih izdelkov kakor tudi gornjih delov in vzorcev.
Združeni gmllarfl o LfnbllgTiL
ZALOGA KLAVIRJEV
In pianlnov najboljših tovarn
BOeeodorfor, Czdpka, Ehrbar,
Sohejelghofer, Original Stlngal Itd.
JERICA HUBAD roj. DOLENC
LJUBLJANA, Hilšerjeva ul. 3
Ne pozabite obiskati
paviljon „P1      Mm m
oddelek ftv. 155 na LJUBLJANSKEM VELESEJNU
leaaV
Kontoristiiii
vešča vseh pisarniških del z daljšo prakso, išče mos*a. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Takoj-kontor."-9426.
v najlepši legi v sredini mesta, pripravljena za vsako obrt in trgovino s prostim velikim lokalom. Naslov pove uprava SI. Naroda. 93^6
►
KRUMPIRA
za jelo, zdravog, biro« nog bez zemlje nudja uz najniže   dnevne oijene
Bažant i Huneš, Daruvar SKS
OSREDNJA ČIPKARSKA ZADRUGA pod Tratilo 1
PRODAJA
IDRIJSKE ČIPKE
iz najfinejšega lanenega sukanca VELESEJEM PAVILJON L št. 468
Srečko Putnik
toornlca sadnih sokou, esenc In efroo
u Ljubljani, DJefelkova nI. o
priporoča naravno sadna so k o, aromo ifl noalkoholne pijaco, sadno otorje iS kandlto, esonoe sd rum In žganja, poaobno pO epooldlne sadne likerja os. ratafljo Is svežega sadja
Conjono oMInstvo so opozarja no
paufllon JL*\ oddelek 477
na UL ljubljanskem ocleiejnin
Oglejte si pred nakup
oineiie Pffaff šivalne stroje Puch- in Ufaffenrad-kolesa
pnevmatiko
in drago po najnižjih cenah pri tvrdki
Ign. Vok, LJubljana
Sodna ulica 7.
Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je
RADIO BALSANICA
doktorja Ivana Rahle jeva.
Zdravilo je pantentirano in zaščitno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivan Rahlejeva z Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivan Rahlejeva, Beograd, Kosovska    broj  4 3,
Samo na snažni, zdravi koži na glivi se morejo razvijati lasje do popolne lepote. Zato že izza mlada
Dr. Dralleja
m
brezova voda
preprodejaloe
1518, d. d. eejal Jtsrl Orane, Zagreb, Palmotloeva iHloa kroj tO-
Vsakdo naj si ogleda
lastni paviljon
tvrdke
Stanko Florjančič
veletrgovina i ieleznino-
-r
■ CD
0 0
■
o o
a
o
a
o
Na osnovu zakona o zaštiti industrijske svojine, po riješenju od 5. marta 1923., uveden je u registar uzoraka i modela kod Uprave za zaštitu industrijske svojine u Beogradu dne 9. marta 1923. javni uzorak nazvan Muške gaće fazone »Lav*, prema priloženim slikama, s pravom prvenstva od 17. decembra 1922. i s valjanošću na čitavom teritoriju Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca na naše ime i u ime i u našu korist pod brojem uzoraka 78. i oznakom akta M. 54/22. o čemu obavješćujemo tvorničare rublja, kao i trgovce rubljem na veliko i na malo znanja i ravnanja
radi.
Osim u Kraljevini SHS zaštićene su ove gaće u svim kulturnim državama.
Svaka proizvodnja i raspačavanje takovih ili sličnih gaća, bez naše izričite privole zabranjuje se pod prijetnjom kaznenih posljedica predvidjenih u §§ 144., 147., 148., 149 i 154. zakona o zaštiti industrijske svojine od 17. februara 1922.
Oaće „Lav* dobivaju se u svim boljim^modnim trgovinama a Jugoslaviji.
Domaća tvornica rublja d. d.
ZAGREB. Jelažićev trg 2, I. kat
a
0
a
o
a
o
0 0
a
o
a
o
■
0
B
0
a
o
a
o
a
o
■
0 0
a
o
8625
S.6
2715
27
128
344250
•
Posetmkotn uelesejma priporočamo
naslednje:
u LJubljani.
FRAN LUKIC konfekcija na dame In gospodo, velika zaloga delnih plaščev ter pletenin vseh vrst. LJubljana, Pred škofijo 19.		M. Bartl modna trgovina In parfnmerija. Stritarjeva ulica it« 2.	Ig. Žargi „Pri niski ceni" vse potrebščine za krojače In šivilje. ▼ Sv. Petra cests itev. 3.	A. SUŠNIK, ždeznina Ljubljana, Zaloška cesta. Železo, portland cement, štedilnike, peči, vodovodne cevi, sesalke ra vodo in vino, stiskalnice, mline za grozdje, brzoparilnike, tehtnice, različno orodje za obftnike in poljedelce, potrebščine za ttavbfl in pohištvo, kuhirp'sko posodo in vso že eznino po znižanih cen^h.		
Filip Bizjak krznar, izdelovatclj teple Kollzeff Oosposvet. o.	Matija Trebar trgovina čevljev LJubljana Sv. Petra cesta it. 6.	Sajutrkovalnlca T. Mencinger Sv. Petra cesta it 43. na dvorišču.	M. Se de j-Str nad modni salon Prešernova ulica it 3.	i Ivan Bogataj elebtrotebn. podjetje Sv. Petra cesta 30.	Friderik Ssrbsc galanterijska trgovina Stari trg št. 4. 1	
Ure, zlatnina« srebrnlna Ed. Skopek Mestni trg 8. Popravila točno In solidno. 1	Modna trgovina T. Eger Sv. Petra cesta it. 2-	Karol Till papirnica Kongresni trg 8.	Modna manufakturna trgovina Janko Ceinik Stritarjeva ulica                         LJUBLJANA                        Lingarjeva ulica Priporoči pri nakupu svojo zalogo najnovejšega blaga za ženske in moSke obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni!			
Modna trgovina sa dame In gospodo A. Sinkovic nasl. K. Soss Vedno novosti.         Mestni trg 19.        Cene nizke, j		Josip Vidmar LJubljana Pred ikofiio 19. Tovarna dežnikov In soInCnlkov.	F. K. Kaiser puikar v LJubljani.	Adrija i   đrotrtrija. fotcnianalaklurz, parfnmerija Selenburgova ulica 5. nasproti glavne poŠte.	K J—	
Ig. fini M nizki mr zaloga perila zi gospođe io dan Sv. Petra cesta 3.	L. Mikuš Mostni trg itev. 19. tvornica dežnikov zaloga sprehajalnih palic	Franjo Grabjec fotogr. umet. zavod Miklošičeva cesta 8.	Dosip Vitek trgovina s kanditl na debelo LJubljana, Krekov trg 8.	AUTO Florjančič Selenborgsva ulloa 6.	Največja zaloga oblok za gospodo In dečko 3. Maček Aleksandrova cesta 3«	
Anton Verbič delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira Stritarjeva ulica it. 2.	Trgovina papirja Ivan Gajšek LJubljana, Sv. Petra c 2.	Modna trgovina A. Persche LJubljana Pred škofijo 21.	„Slovenski film" V. Bešter Aleksandrova cesta 9.	Alojzij Fuchs zlatar Selenburgova ulica 6. LJubljana.	Snoj&Modic priporoča svoio mann-fakturno in modno trgovino Prešernova ulica.	
J. Wanek krznarstvo, trgovina čepic in klobukov Sv- Petra cesta it. 19.	„Triglav" tovarna perila LJubljana, Kolodvorska ulica 8.	Albina Bogataj izdelovanje perila Židovska ulica 1/H	3. kostevc * manufakturna trgovina In zaloga plrot. preprog Sv. Petra cesta 4.	Foto- atelje Ant. Uršic (v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta.	13. ŽARGI »•Pri nizki ceni" j         modna trgovina ;      Sv. Petra cesta 3.	
1Mb F. & 1. Gorižar Ji MT LJubljana, Sv. Petra cesta 29. Manufaktura, moško In žensko perilo lastnega Izdelka ter vsakovrstni modni predmeti po znižanih cenah.		3. Marchiotti trgovina usnja na drobno in debelo Sv. Petra cesta 30.	■—■--T-Lud. Cerne * zlatar in juvelir Wolfova ulica itev. 3. 1	najslgurnejša   In  najbolj   pornana     fy r: /j j^s j higijenska guma sedanjosti.         / ^wJvmaaJ Razpošilja na drobno in debelo               J  ™« JE% 1    Parfnmerija   „UHAM"  LJubljana   j,y JpA I                         Mestni trg 11.		
ĆevljI-obuče na veliko Aleksander Oblat Sv. Petra cesta 18.	Rudolf Juvan notar Ljubljana* Prešernova ul-	Marija manufakturna trgovina, pe Blago dobro, Llngarleva	Rogelj rilo za gospode in dame. J cene nizke. ulica it. 4.	Fotografski atelje 1 Ivan Pogačnik Aleksandrova cesta	Trgovina šivalnih, pisal nih strojev in koles Iv. Jax in sin Oosposvetska cesta 2.	■ i
| Delikatesa špecerija A. Stacul Selenburgova ulica. ______	Modna konfekcija Srečko Vršič Selenburgova ulica. i	Papirna trgovina M. Tičar Ljubljana Selenburgova ulica 1.	„Singer" } šivata! stroji (Bourne & Co, New York) Selenburgova ulica 3. j	Krznar In izdelovatelj čepic Eligii Eber Zon grešni trg št. 7.	LJubljana Prešernova ulica 7. J	
Restavracija in kavarna „Emona" Aleksandrova cesta. riala.	■estavraclja Grami hotel Union 8. Rist |	In „Evropa" LJubljana Dunajska-Gosposvetska c.	„narodna tarna" j Dvorski trg f Josip Carl. !	Ooitia Vidmar (Težak) Sv. Jakoba trg štev. 5.	Restavracija „Lloyd" Sv. Petra cesta štev. 7.	
Gostilna KerSč	Restauracija ji W j	lutavu ji Roži"	Restavracija na gla koladvoro LJubljana.	Restavracija jii novem svetu" Oosposvetska cesta 14.	Kavarna Central	
mmmj mmw mm"   mr m m      wm mmm             ms m§ mm? mm   mmwr mM mm/ Spodnja Slika Celbvška cesta. i	LJublJaaa Oosposvetska cesta 16,	LJubljana Židovska ulica štev. 6.			Sv. Petra nabrežje ob Zmajskem mostu.	
m ■ u n ■ ■ innnnnngnri u ■■■■ a ■■■■■■■■■■ ■ 1'TTTTTTI
F. S. ŠKRABAR
VIŠNJA GORA - SLOVENIJA
samoprodaja peklenskih kos za Jugoslavijo
TVRDKE
BATCRISCHE & TIROLER SEMEN JJNIOr v MGhIbachu in Jenbachu
TT
5=1
0
o
■
o
■
o o o
■
o
■
o
1*
Sana
o
■
o
■
o
X, o
o
■
o o
■
o
2 najfinejša orsta Čokolade 2 2 In hahaoa. 9
■    Koallteta najboljša! \
toornfcn Čokolade d. z o. z.
Hoče - Illaribor
Cene ngodne!
Cene ngodne!
JOISKE HUNE ZA UJE /OLE
iimiiiuiiiitiiiiumiimiiiuiimiiiiiiinmiiimMium
ter šolske potrebščine
prlporoCa
nHRODIM KIUIGMIIIII, LJUBLJHI1H
-Muaufltiiitjiiiiiiiiitt lil i liti i IJ ti 11 in H111M11M n 111111111 m 111111 r i m i m 1111111111 n m 111J i r 111 u u M1111M11 n j m 11 u 11 u u i ii u ii i iw u tii <••>
PreSernoua nI- ?
:
Ml
444
Stran 8 .
tSLOVFNSKl   NAROD« dne 7. septembra 1923.
Stcv. 204.
Konfekcijska industrija
Drago Scliwab
LJUBLJANA, Dvorni trg itev. 3.
pod Narodno kavarno.
Največja izbira vsakovrstnih (yblek,rag1ana,zimsk;hsukenj, ogrinjal, kožuhov, dežnih piaščev, kožnatih šoferskih sukenj i. t. d.
Lastni Izdelki ! ^ g^nodernfjg kroH 1
Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna.
Paviljon „J" 407. j*
TEODOR KORN
cesta 8
LJUBLJANA, Poljanska
se priporoča ■
cen), občinstvu za Izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih instalacijskih del ter ca pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante sa firnež, olje, bencin, doze za barve, : : : :   kandite in konzerve.   : : : :
3
Pisalni stroji Razmnoževalni aparati RaČuski stroji
LJUBLJANA ZAGREB
Gradišče 10 Duga ulica 32
Ustanovljeno 190G
Paviljon H ,šf. 290
Pisarniško pohištvo ter vse pisarniške potrebščine
K&HuitC   raznovrstne in
Qg\l morsko zmleto prodaja po najnižjih JWI cenah
„M ANA"
tovrna kanditov in mljenje dišav in sol LJUBLJANA,  Rimska cesta številka 6.
Ha lil. Unbljanskem veleselmu paviljon L šf. 475
y u 11 ■ ■ n imnnnnnnnmrann
MOTORJI
na vrtilni tok
220/380. 3  4. 5. 7V, HP, prvo-vrstni izdelek, se prode s tukajšnje zaloge daleč pod dnevno ceno.
Elektro-Indnstrie, Mflnchen Velcsejcm Paviljon »»H** 292
klobučo vine in v vseh modnih barvah.
najnižje rane! HMa izbira!
modni salon
Stuchly-Maške
Ljubljana, Židovska ulica 3
PpSporoča zalogo
Mtti nM'
■ trgovsko naobrazbo, veič v davčnih stvareh, ■o sprejme tako]. Ponudbo z referencami1 pod ^Trgovska naobrazba*1 na upravo Slo venskega Naroda.
<< Brat a Potalln i. dr.
tvornica
vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovinastih gumbov i. t d.
Ljubljana I, poštni predal 126
takoj in v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzorce ln cenik. Pri večjih naroČilih popust 6865
različnih voz
lastnega izdelka
Matija Terlep
Sv. Jerneja cesta 38, Sp. Šiška
Fran Ravnikar
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ul. 25
Telefon Itev. 415
PoŠtno-čekovni račun 11.4*8
Icvršnje vsa v svojo stroko spadajoča dela In sicer vodno in nadtalno  ter umetno tesarstvo.
Parna žaga in strojne delavnice
Prevzemam po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbe mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske fn industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonična dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—15 m.
m Razstava v paviljonu za stav-beno stroko in lesno industrijo ■
Otltti fOZlftl Y*oXn 250-
Flnnl/nlnci novI modeli z dobro UlUiiUlciđ      prevmatiko že od
Din 1500-— naprej. Hntnrrbi najnovejši amerik. tipa BIBlUllHi .Evans* in D. K. W,
ter .Orionette" in .Motorette-.
Pnenmatifea: tfšg?&*3*%
od Din 65'—. Preprodajilcl In mehaniki nBjt cone.
Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajliranje In pO-nlklsnje.
Tribuna F. B. L.
tovarna drakolas ln otreSku vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Paviljon J" It. 191
tovarnp perila
vis a vis
hotel Štrukelj     =   D. & G. VOJSKA
vis m vis hotel Štrukelj
Kolodvorska ulica 8   LJUBLJANA   Kolodvorska ulica 8
Ljubi], oelesejem * Peeiljon J 381
I .....H«.MnaaaanHW
Vs9 pleio
9348
kjer se oglasi harmonika domaČe
tvornice
Vinka sunila. StrnBfe pri Ptuja
Nizke cene! — Ugodni plačljivi pogoji! Na vel esej mu pav. K 334
TUDRiNCA OZKOTIRNIH ŽELEZNIC
Izdelnfetno
okretaljke, obračalnike, okolesine za vagonete, ležišča za vse razte-čine, kakršnekoli izvršitve.
TELEFON T — 11
DobaullaniD kompletne
ozkotirne železnice
za žage, lesne trgovine, opekarnice, rudnike in vse druge industrije.
Gafeva tri. 59
Gajeva ul. 59
Prva ingoslDuansha toornlca ZalnzIJ, rolet, lesenih In feRlenlh zatuornlb rolet
§T G. Skrbić nasied. Bratje Vicjaković
ZAGREB
UsfanroolIcBo
ILICA 40
Prorafoni in cenotelH brezplačno.
Izdelale oseh orsl rolete n. pr. Jeklen?, lesena plai^sne fn pletene rolete« I ognje, fconSfrnkd|e m solnCne ponlaoe Iptelrie, ln ose n|fh sestaotne. j
ILICA 40
Hajstarejta in najmotler-uje urejena Mu.
l!Ce|o se laslopnlkL
nnimiiiHiimniiniimimii
iiinuiiiiiiiiiiHi
GROS ROMAN & CIE, PARIŠ
i
Generalno zastopitoo za SHS
POTISHHHI mamtlZETES. FLAHELE. SATIH. FREHCHE»
Kunzu & mEnzi, zhgreb Generalno
zs^apstoo za SHS
ILICH 36
ILICH 36
70