S.® A <5 S> PJ.&g « « J, ? i, J. A i: A «* « PJ, o i ^ r-a c • o j.sj JL A ov ia l « « n A 5-a A > i a > o • • i a » i i.e •• « GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV - MARCA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 5. PROSVETNI DE1AVEC Nekatera stališča o proizvodni dejavnosti pionirjev in mladine 21. in 22. decembra 1961 sta organizirala Savet društava za staranje o deci i omladini Jugoslavije in Zvezni zavod za proučevanje šolstva posvetovanje o otroškem proizvodnem delu v okviru svobodnih dejavnosti. »LETO TELESNE KULTURE MLADIH V SLOVENIJI« Gb prvih izkušnjah letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger je treba opozoriti na nekatere napake Zveza prijateljev mladine Slo- za prosveto Zveznega izvršnega venije organizira z geslom »Leto sveta Zvezne ljudske skupščine, telesne kulture mladih v Sloveni- Čeprav smo šele na začetku Potreba je narekovala tak pomoči odraslih, ki z obilico pe- obsežno družbeno akcijo, s ka- akcije Jugoslovanskih pionirskih širši razgovor. Leto 1960/61 je bilo dagoškega takta usmerjajo to delo tero hoče ure J m' h nr.oa n HrnvVtonocro nr-*T*oi7l-ics- Iz-i Ki v-«i I c-fi 1 -T-, 1^ /^r-rTom’ 'zor«! io ia •/Hnri in rti on i l“clci m i nHmHi problemov, o katerih bomo poleg Hnlžnnct ^ „ L nih organov družbenega upravlja- ki bi pe pustila za seboj trajnih ve in organizacije, organizacije zbori in pionirskimi odredi sku- Pedagogov praktikov morah raz- -• , ce olnega P10mrs“eSa sta' nja, ustanov in družbenih organi- sadov. ! Ljudske mladine in Zveze sindi- paj vključijo v Jugoslovanske Pravljati tudi drugi Vendar je mi- resinskeSa sveta, DPM, učiteljske- zacij 32-članski republiški odbor Hvale vredno je, da je začela katov, kakor tudi vse družbene pionirske igre in postavijo ures- sel o proizvodnem delu prodrla 83 zt>ora’ pa tudi š°lskega odbora, s sekretariatom in sedmimi de- z obsedno zasnovanim program- sile, izredne mere za uspešnejše ničljiv program, ki ga lahko Is bolj na vas sr, ;«° tss&r * ”prepoMs “Juustrijska naselja pa mnogo manj. prav zaradi tega je bilo Ta drobna informacija o posve- tsžišče posvetovanja na problemih v Beogradu naj bo le spod- in elementih proizvodnega dela v buda’ da bomo tudi Pri nas v osnovnih šolah in industrijskih Sloveniji začeli bogatiti oblike in-naseljih. Ne bom navajala uteme- teresnega izživljanja pionirjev v ^itev o družbeni vrednosti pravil- skladu z družbenim razvojem. z obsedno zasnovanim program- sile, izredne mere za uspešnejše ničljiv program, ki ga lahko po-v celoti spremlja in usmerja lovnimi komisijami, medtem ko je skim in organizacijskim delom in vsebinsko boljše delo na pod- samezna šola v ustreznih pogojih odbor za izgradnjo športnih objektov pri CK LMS okrepljen s člani republiškega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger. Pobuda Zveze je prva širša družbena akcija pri uresničevanju načel o šolski telesni vzgoji, ki jih je izrazil predsednik Tito v pismu I. jugoslovanskemu kon- Zveza prijateljev mladine Slove- ročju telesne kulture... doseže. Telesna vzgoja je prav nije in s tem ’ zapolnila občutno Organe ljudskih odborov in gotovo odgovornost vseh družbe-funkciohalno in organizacijsko izvršnih svetov, ki se ukvarjajo s ni h činiteljev na šoli in ne samo vrzel, ki jo čutimo na tem pod- telesno kulturo, je treba kadrov- učiteljev telesne vzgoje, pa zato ročju že leta in leta. V večji meri sko dopolniti in v večji meri za- ne pomenijo nobene dodatne se je doslej odzvala samo že Zve- dolžiti, da bodo vsestransko pro- obremenitve za učitelja telesne za za telesno kulturo, ki sodeluje učevali stanje in probleme telesne vzgoje, marveč redno delo v skla-na vseh nivojih v akciji, medtem kulture ter predlagali in podvzeli du z reformiranim učnim preko se o organih družbenega mere za njen hitrejši razvoj na gramom. n° organiziranega in usmeriene«a Medsebojna izmenjava izkušenj, V Beogradu upravljanja — svetih za šolstvo in tem področju... Vso pozornost Kljub slabim snežnim razme- &&&&«£ i=£S;S možnosti. »Sklepi o stanju in problemih na njihova vsakdanja skrb in naloga, nov z lastnimi organi družbenega raznih (7—10 dnevnih) tečajih in področju telesne kulture« odbora marveč jih na to še posebej opo- upravljanja, katerih naloga bi tekmovanjih, medtem ko so še H a-'3™5 biIa pr0UČeVanje telesne kulture mnoga smučarska tekmovanja v Zora Tomič HiilP v podjetjih, v družbenih organi- programu. Najmanj toliko se jih zacijah za telesno kulturo, v šo- je pa udejstvovalo neorganizirano, lah itd.« Prav tako je bilo organiziranih Ce pomeni »Leto telesne kul- nekai tečajev za vzgojo kadrov, ture mladih« ureditev razmer v B pomočjo Zavoda za napredek šolski telesni kulturi, kjer so pro- šolstva LRS in Zavodov za problemi najbolj pereči, potem »je svetno pedagoško službo so se treba probleme in nerešena vprašanja s področja telesne kulture reševati hitreje, bolj organizirano in učinkoviteje«, kot pravijo v zaključku sklepi skupščine. opravile nekatere priprave za tekmovanja za šolski športni znak. Težišče nalog je tedaj še pred nami v pomladni in poletni sezoni. Vsaka šola, vsaka komuna, Poleg nerešenih organizacij- vsak okraj in vsi sodelujoči organi skih vprašanj šolske telesne vzgoje so pa odprta še mnoga programska, ki jih prinaša šolska reforma, a ta so predvsem borba za kvaliteten in reden pouk telesne vzgoje, pravilno izvajanje športnih dni, organizacijo množič jih morajo ustrezno zasnovati v okviru objavljenega programa JPI. Zato bo pregled uspehov ob zaključku tekmovanja pomenil tudi oceno prispevka, ki ga je vsakdo doprinesel k zboljšanju stanja v šolski telesni vzgoji in nih tekmovanj, letovanj, tabor- stanovanjskih skupnostih. Storimo jenj, smučarskih tečajev in tek- vse> da bodo uspehi čim lepši movanja za šolski športni znak. v Prid doraščajoči mladini in v Program Jugoslovanskih pio- pldd pedagoški pastorki - telesni nirskih iger noče v bistvu doseči vzg0J1- EDI SERPAN kaj se temu v sedanjih razmerah Poklanj'a nekoliko večja pozornost kot ostalim oblikam svobodnih dejavnosti. V prvi vrsti zato, ker je področje aktivnosti pionirjev in mladine v svojih organizacijah — v oeloti zelo dinamično in sprejemljivo za nove vsebine. Prav svobodne aktivnosti nam omogočajo, da se problem otroškega proizvod-nega dela v osnovni šoli v celoti Prouči. Razčiščevanja nekaterih Vs6binskih in metodnih problemov bodo omogočila boljša razumevanja nalog tehnične vzgoje, nam b°do dala orientacijo v urejevanju solskih delavnic, pomagala v pro-oesu povezovanja šol z družbenim °koljem, dala bodo vsebino dela °rganizacijam s tehnično vzgojo, nakazala možnosti in komponente delovne vzgoje v družini, pa tudi sistem in metode družbene vzgoje, nove oblike rekreacije otroka in nove možnosti za boljšo poklic-n° orientacijo., v Tu pa je še neposreden praktičen razlog. Tudi za učence me-stnih šol je potrebno vključevanje v Proizvodno delo, četudi na spe-eifičen način, ki bo ustrezal raz-vb:ejšemu okolju, v katerem otrok v toestu živi. Proizvodno delo v Postnih pogojih bo lahko pozitiv-P° vplivalo na pionirsko zadruž-Pištvo v kmetijskih predelih. Razprava o tph problemih je . iia zelo bogata in koristna. Bila J® skoraj brez poročanja o mate-tialnih uspehih — obravnavala je Ptobleme, ki rastejo iz te dejav-P°sti. Pokazala je, da so razmere Po Jugoslaviji zelo pestre in da ne kaže oblik in prijemov, ki so se obnesli v Ložnici ali Novem Sadu, Posploševati za Slovenijo, pa tudi p za Srbijo. Zato so se izobli- . ------- -—------- . , , - > . * ------- -------------------- ujcu uauaijnji raz- zuaj je ovala le načrtna stališča — vsa LRS, da razpravlja m sklepa o zajema priprave za reformo po- voj. Kadrovsko bo treba okrepiti razmišljati konkretna dejavnost pa je odvisna probiemih in vprašanjih, ki so za vrst šol in drugih ustrezne občinske zavode in za- bomo usmerjali učence, ki kon- in bfezbrižHbsrstartevV Tole posebno °d konkretnih pogojev. razvoj šolstva m uresničevanje '^gojno-izobrazevalmh ustanov; v gotoviti, da bd ta služba temelji- čajo osemletko. Letos bo okrog velja za niže organizirane šole, ki ima- nri73rtpvani trenutno druei sbiimni • i-;- ------ , - . —i. - --- .. ■ 1" kombiniran pouk in torej polovico za obdelavo snovi 4. raz- Zanimivo je delo v mizarski delavnici, pravijo člani pionirske zadruge v Bohinjski Bistrici Konferenca v Šmihelu pri Novem mestu Prva skupna konferenca učiteljev Delo novoustanovljenih razrednih v Šmihelu pri Novem mestu in po- učiteljskih aktivov naj bi dvignilo družničnih šol Birčna vas, Laze in kvaliteto pouka zlasti v 4. razredih. Gor. Sušice dne 14. II. je bila živahna Da bi se izognili težavam, ki jih dela in plodna. Obravnavali smo sestavlja- učencem prehod v višje razrede osem-nje pravil šol, pravilnikov o delitvi letke, je nujno, da bi izdelali teste za osebnih dohodkov, učne uspehe in de- učence 4. razredov: ti testi naj bi lo razrednih aktivov. Druga seja Sveta za šolstvo LRS 28. februarja se je ze drugič je mogoče razdeliti v štiri sku- te službe in vsebuje konkretne tAčka: vpis v šole druge stopnje. Jem letu sestoj Svet^ za šolstvo P^a^_ Prvo froblemsko področje predloge za njen nadaljnji raz- 2e zdaj je namreč treba resneje o tem, kako in kam pokazali neobhodni minimum znanja, posebno iz slovenskega jezika in računstva. V teh dveh predmetih so namreč učni uspehi v višjih razredih slabi. Prav tako je otrokom podeželskih šol trd oreh nemščina. Razredniki 4. razredov naj bi s kvalitetnejšim poukom ter dopolnilnimi krožki iz materinega jezika in računstva usposobili tudi šibkejše učence za 5. razred. Pri tem seveda ne bi smeli zanemariti pogostnih razrednih roditeljskih sestankov. Zal so gospodarske in zdravstvene razmere naših učencev precej slabe, k temu pa pride v mnogih primerih še malomarnost učencev nbpriprVo! -rt ^' d°ca praksa, ki jo bodo morali podrobneje df,laj.° po novih reformnih nače- pouku tujih jezikov na osemlet- vpisali v drugo stopnjo, bo treba Pokhcni pedagogi proučevati in na ^^^oinsL tozanie nainto- nosehna !£k-Pma nalog zaJema kah njeg°vih organizacijskih v prihodnjem šolskem letu povedi o njej tudi kaj znanstveno več p k^0"°J°*k° ‘"L-, P?fabna vPrasanja glede nadalj- in kadrovskih problemih. Z novim čati zmogljivosti šol druge stop----------- nejsih informacij o posameznih njega razvoja vzgojno-izobraže- šolskim letom naj bi na osem- nje za najmanj 30 tisoč kvadrat- utemeljenega. točkah. valnega sistema. V prvi vrsti gre letkah in Težava je tudi v tem, da nimajo dovolj sposobnih učil. Le-te bi šole krvavo p * rebovale. Se vedno so naši glavni učni pripomočki tabla, kreda ter nekaj starih slik. Se tako dober pedagog lahko s temi bornimi učili doseže le srednji učni uspeh z istočasnim naporom vseh svojih moči. Zato bomo morali začeti — ponekod smo že začeli — s sistematično nabavo sodobnih učil in tudi s samoizdeiavo učil. Posebno vprašanje so otroci, ki se vozijo z vlakom; siliti jih moramo v krožke, a le preradi pohajkujejo po . Izoblikovala so se stališča, da Republiški Svet za šolstvo je za učbenike in priročnike V d znova uvedH nf^ ■ ifi Pn;,r ™ metrov ter pnaoDiti prioiizno ^ proizvodna vzgoja v procesu najprej načelno sprejel in potrdil nji in četrti skuptoTna ^ nveri' drug? tub i ^ PT ah 4°°.novih učnih močr. Zato naj bi ohiiv„„ • , J 1. verifikariin o .J, Pd 80 pred- drugi ruji jezik. Poseben elabo- obeme m okraji ze zdaj izdelali biti de- gP”"«’e J Sr!,aS£n" 4''™'^ ‘»»“IfkŠtt I^Sd^fnovSh"?i?S sizzsszvszzz "eCi°p»„iSf w"'mo »'SSi “P‘5di‘SgN,“'Sa1d,“,S!;: S™™”' se £ “Ilo'™?/,vi.afS •r SSL s.' o"lidSadst™ftrgrr s***;**?'1**''—*- ssss^ssrjsssss» ŠamSr ?f;f L1 mSo«! SiniolS™'^ f**> i/ na. Za uspita«*“' SŠSonSV«"«5 S moupravi. tu so ze možnosti nimami ooseg ucnin ur, preamet- Zavoda za napredek šolstva ie na šolah prve in rirtiae stnnnie vrata vsem ki iih žele r>hiclrn,,=,« sicer skodovali učencem in svojemu spreminjanja programa in roko- nike pa bodo izdelali poslej uči- nakazala še dve vznoroHm' tnba na bo odtočim druge stopnje . > I e obiskovati, ugledu. Razrednik, ki ima v razredu Vanje s končnim izdelkom Re- teljski zbori sami. Gimnazije, ki zelo zahtevni nato^P^ d?’ 1 d ^čnih S 1 vzg0:,a ustrezmh DalIe Ie treba onemogočiti, da bi kot so % negativno ocenjenih zulti?* u a izdelkom. Ke c J verificirane j izda’iat} ni „ jf,™1- 1 P’ To sta ana“ U h kadrov- Med učnim oseb- se prostori nekaterihindustriiskih ^,enoev’ pa mora revidirati tudi svoje zultat takega dela morajo biti upo- zeilto Dlu a ie izuajau nza o delitvi osebnih dohodkov jem na naših šntoh in sicer- 19 - , , ,. «mausinjsKin delo, svojo metodo m poglobiti znanje rabni predmeti. Izredno pomemb- spričevala z družbeno priznano v šolah in pa potreba po nadalj- profesorjev in 65 nredmetnih učf fo1 uporab]-lal1 za druge namene Psihologi]e učencev ter sestaviti nuna ie otroška samounrava ki ima veljavnostjo v prihodnjem sol- njem razvijanju eksnerimentolnih teljev, ki so d - « kot pa za izobraževanje. Bolj kot učenčevega okolja, zlasti ddma. tu t, ,otroska samouprava, ki ima skem lctUi bodo moraie predložiti šol. J Kspenmentalmh J . ®o imeli v svoji študij- doslej b t b ah,n]v„n . Pokazalo se je, da so take skupne m tudi materialno bazo za svoj 7ahteve za verifikacijo naipozneie -m^i ^ „ skl sKupini ruščino kot prvi ali . jena navajati absolven- konference vseh učiteljev enega de- razvoj. Posebna pozornost naj se do i oktobra 1962 Svetu ^a šol io 4asl daja tocka dnevnega reda drugi predmet. Toda ti učitelji že te osnovmh sol na poklicne šole .lovnega področja zelo koristne in je Posveti organom otroške samou- stVo LRS " L bdf 1nformacija o organizaciji celo desetletje ne poučujejo več m Proučiti možnost, kako se bo J?0*™ tak0 a*pešno reSevati P°iav- Prave, ki morajo biti otrokom Delo™i načrt Sveta za šoIstvo Sužbe v^Siov^^"0;?^^0",116 znanto oSn^-tZat° treba njihovo mlad4a> ki sa vključi neposredno r^nj\e Tn^nih1 vpr^fnj ^ho blizu. Ob vsem tem pa ne kaže LRS in naloge Zavoda za napre- borat Sekretar^!!*' „°bslren !Ia" četn/pouk Učben3k za za- na detovna mesta, nadalje izobra- lahko organično sledilo adminutra- zanemarjati stalne in sistematične dek šolstva LRS za letošnje leto stvn tp«? i lat^ Sveta, za f°.L~ Naihni- rv,l?sčine Pa že tiskajo, zevala v oddelkih za zaposlene pri tlvnemu spajanju podružničnih šol t - . • LU 5W0 ^S nakazuje problematiko najbolj 21va bila zadnja rednih šolah. M. K. centralno osemletko v Šmihelu. N PROSVETNI DELAVEC St. 5 Razmišlja Pepe o pravilnikih... Noč je že z dolgimi prsti segala v dnevno sobo, kjer je učitelj Pepe še vedno razmišljal o tarifnih pravilnikih. Jezilo ga je, da je že dvajset let zvesto služboval in zdaj kar naenkrat, ko je ravno pričakoval naslednjo povišico, pa glej ga spaka, nič ne dobi in nič ne izgubi... Toda ne samo to. Se marsikaj je nocoj izzvenelo v njegovem premišljevanju. Pred dvema urama je še bil v zbornici. Se vedno je pred njun, predvsem pa na njegovi obleki, čutiti sledove pokaje. nih cigaret. Vse iz same nervoze. Kako tudi ne! Saj je "šlo za točke, za dragocene točke. Nad šest sto jih je naštel zase. Pričeli so z ravnateljem. Za uspešno vodstvo šole, za dobro organizacijo dela, za še in še... V zbornici je bil svečan molk. Tudi učitelj Pepe, on, ki že dvajset let službuje se ni oglasil. Sicer pa, zakaj naj bi bil on bela vrana med črnimi? Samo on? In potem morebitne sankcije: pogosti obiski, stroga molčečnost, očitki domišljavosti in vrag vedi, kaj vse bi mu še kdo napletel za nameček. Bolje je biti previden, je sklenil in njegov obraz je zasijal v vedrosti, kadar sta se srečala z upraviteljem. Upraviteljeve točke so ostale v celoti neokrnjene. Pomočnika so obravnavali takoj za upraviteljem. Tudi njega se niso dotikali, saj vedo, da je desna ravnateljeva roka. (In v tistem trenutku se je Pepe spomnil prebrisanega Cefizlja, ki je tako lahko ukanil policaja. »Hop, te že iviam!« si je mislil, »Bodi oprezen, kar se da, in vse bo dobro.«) Njegovi kolegi so prav tako prikimavali. Besedna bitka se je vnela šele, ko so pričeli govoriti o učiteljih in posameznih delovnih mestih. Matematik biti je najteže! Slavist mora popraviti največ nalog! Fizkulturnik se mora najbolj potiti! Razvneli so se in zaripli v obraz in prenekatera osebnostna zamera je nastala ob skoraj nedovoljenih izrazih- Hm, si je Pepe ob mislih na razgibano polemiko zabrundal v obraz in se hkrati pretegnil po dolgem in širokem. Kar streslo ga je ob misli na pravkar preslano ognjeno debato. Med vijoličastimi odtenki cigaretnega dima je še vedno zrl upravitelja in pomočnika. Ob njih se je razvrstil še knjigovodja, tajnica in vse drugo pomožno osebje. Tako je izzvenel prvi sestanek. Imenovali so posebno komisijo, ki bo pravilnik do konca izdelala. Na naslednji seji so zopet govorili o nesrečnih točkah. On, Pepe, z dvajsetimi leti službe na grbi, že zdavnaj ni bil več zainteresiran. — »Izgubiti ne morem nič, ,profilirati' prav tako ne!« si je mislil in vdano čakal na usodo, ki mu jo prinese prihodnost. Seja je potekala v oblakih dima in neverjetni discipliniranosti učiteljskega zbora. »Ne bomo se jim zamerili, ne!« 'so sklenili in častno držali besedo. ■— Toda, glej ga, šmenta. Še ni dobro ugasnila luč v zbornici, že so na vseh oglih šepetali. Špela Meti: »Si slišala! Ravnatelj bo zaslužil skoraj enkrat več kot ti ali jaz! To je pravična razdelitev!« — Gašper Neži: »Ali sploh še rabimo pomočnika v šoli s petnajstimi oddelki in še tajnico in knjigovodjo?« — »Upravitelj odgovarja za celotno delo na šoli, toda ali je število točk dovolj opravičljivo? Ce bo z delom res svetovalec in tovariš, potem bi že šlo. Toda tako kot sedaj...« »Pst...» Da naju kdo ne čuje,« je tiho pripomnila Marička sosedu. Vse dni in tedne po tem so pred zvonjenjem in po njem bili šolski hodniki polni besed o pravilnikih, ki naj stimulirajo samo nekatere, druge pa nič. Na tretjem sestanku pa so le dali nekatere krivce na zatožno klop. »Dragi tovariši! Med vami so ljudje, ki zlonamerno raznašajo nekatere novice. Kajne, ti, Špela, in ti, Meta!« — Ravnateljeve sokolje oči se zapičijo vanju in obe sta kot mokri kuri pred zborom, kot zločinki, in nihče ju ne poskuša zagovarjati. Obtoženi sta z molkom priznali krivdo in še tisto uro sta se zakleli, da ,ne bosta živi duši več ničesar zaupali. Razprava na konferencah je ostala kot osameli otok, ki se mu nihče več ne približa... Šolnik Pepe je vse to premišljeval in v sobi so bili nočni prsti tako dolgi, da so utrnili poslednje misli. Dišalo je le še po cigaretnem dimu. »Kaj mi mar pravilniki!« je še v sanjah izgovarjal in pred njim sta kot grozljivi podobi vstajali Spela in Meta. Molk je zlato in zlato si zaslužiš, če molčiš... Mirno je dalje sanjal Pepe, čeprav so ga boleli očitki in čeprav je vedel, da bi moral razpravljati, da bi moral z dolgoletnimi izkušnjami pomagati in svetovati. Moral bi vplivati na pravilno notranjo delitev dohodka. Ob njem bi se okorajžili tudi drugi. Opazke z vogalov bi izginile in vsi bi bili zadovoljni, saj bi si dohodek razdelili tako, kot je želel pes kolektiv. __,0_ Na škofjeloški šoli gojijo izrazni ples Pisma bralcev Združitev šol v naši občini Med najrazličnejše krožke, ki so že doslej delali na osnovpi šoli v Škofji Loki, so letos na novo uvedli še ritmični krožek ali izrazni ples; prijavilo se je nad 60 otrok. Ker je ta oblika estetskega izražanja nekaj povsem novega in za otroka sila privlačna, naj povemo, kako potekajo ti krožki. Izrazni ples vodita tovarišici iz Centra za estetsko vzgojo v Ljub,-ijani Kraigherjeva in Žardinova. Značilno za metodično plat pri oblikovanju take ure je, de se otroci najprej seznanijo z vsebino neke pravljice, dogodka ali doživljaja in šele Ha to na osnovi te- dene sveče trde, ker so zmrznjene. Nato je voditeljica velela otrokom, naj poskusijo sami zaplesati, kot bi plesale ledene sveče. Vsak otrok je po svoje stopical in skušal po lastni fantaziji posnemati ledeno svečo. Glasbena spremljava je samo poživila otroško fantazijo. Da je bila zgodbica še pestrejša, so jo obogatili s pesmico, ki so jo otroci skupaj z voditeljico sestavili. Zanimivo je bilo gledati, kako skušajo otroci oponašati trdost in zmrznjenost sveče. Vse drugačne gibe pa so pokazali, ko jim je tovarišica povedala, da je izza oblakov priku-kalo toplo sonce. Sveče se topijo, ijaja m ceit: na lO na osnovi te- ------- . ac IUJJ1JU, meljite vsebinske priprave preide- otr°ški gibi postajajo mehkejši, in na ritmično criKo iv-i VSG dokler se ne »stnniin« in jo na ritmične gibe in plese. Tako izraža otrok s kretnjami in gibi svojo lastno fantazijo ob spominu na razgovor s tovarišico. Ko primer naj navedemo eno tako uro, ki je imela naziv »Ledene sveče«. Voditeljica je s skupino otrok govorila o zimi, sneženem možu in ledenih svečah. Z otroki se je pogovorila, kakšen je sneženi mož, kakšne so ledene sveče in podobno. Zmenili so se, da so le- Gornja Radgona: 0 novem finansiranju in nagrajevanju Prosvetni delavci gornjerad-gonske občine so na sindikalnem zborovanju obravnavali zlasti novi sistem finansiranja šolstva. Načelnik za splošne zadeve pri ObLO tov. Dimic je obrazložil cilje novega finansiranja in kako naj se ta sistem odraža na šolah. Poudaril je, da se bo s tem ojačila ekonomska samostojnost šole, novi sistem naj bi stimulativno vplival na razvijanje demokratičnih odnosov znotraj šolskih kolektivov in s tem na čimprejšnji prehod na nagrajevanje po delu, kar naj se vse odraža na kvalitetnem pedagoškem delu. Urejevanje novega sistema finansiranja šolstva je vneslo med učiteljstvo v občini precej živahnosti. V ta namen je bilo v občinskem merilu že pet posvetovanj, na katerih so razpravljali o štirih elementih, ki predstavljajo osnovo za prehod na novi sistem finansiranja. To so: delovna obveznost, sistematizacija delovnih mest, kategorizacija šol, pravilnika dohodkov in delitve čistega dohodka. O vsem tem so prosvetni delavci živahno razpravljali. Razprava je pojasnila razna več eli manj nejasna vprašanja. Predvidevajo, da se bodo z novim finansiranjem sredstva za šolstvo povečala za 20 odstotkov. Organizacijska vprašanja: predlog, naj bi se sedanja podružnica razformirala na 4 manjše s sedeži v Gor. Radgoni, v Vidmu, Apačah in na Kapeli, 0o člani zavrnili, pač pa bodo imeli po navedenih skupinah predavanja ter bodo reševali razne drobne probleme. V načrtu so predavanja: kako odpravljamo glavne napake slovenskega pisanja, o spolni vzgoji, o vzgoji predšolskih otrok ter o kraji v šoli in družini, V maju bo podružnica priredila poučni izlet na Dolenjsko, za poživitev družabnosti pa bodo na Kapeli v prvih toplih dneh organizirali šaljivo oddajo »Pokaži kaj znaš.« Razpravljali so še o delu PRK in o letošnjih pionirskih igrah. Ika vse dokler se ne »stopijo« končno obsedijo na tleh. Podobnih zgodbic je nič koliko: tako govorijo o metuljčku, zvončku, zajčku,... Da bi se otroci še bolj vživeli v izvajanje najrazličnejših kretenj, že doma naredijo risbe sveč, ki visijo, plešejo, se topijo, ali zvončka, kako se pomladi prebudi in kako pleše. Prepričljiv razgovor, risanje dogodka, petje in glasbena spremljava so načini, s katerimi učiteljica otroke psihološko pripravi na izvajanje posameznih gibov in skupnih plesov. Otroci se pri tem veselo sproščajo, obenem pa us-vajajo elemente baletnih prvin in se pri tem igraje estetsko vzgajajo. Tako je postala šola izraznega plesa pri pionirjih zelo priljubljena, otroci komaj čakajo, kdaj bo spet prišla tovarišica. Pri starejših dekletih je voditeljica od-krila nekaj nadarjenih učenk, ki bi jih kazalo šolati naprej. Lahko rečemo, da je samo škoda, da otroci že doslej niso imeli možnosti za te vrste estetske vzgoje. Vse priznanje pa gre obema tovarišicama, ki se z vso predanostjo posvečata svojemu delu. Vlado Rozman Koliko je občanov, ki niso do podrobnosti seznanjeni z »-modernim kruhoborstvom« prosvetnih delavcev? Prišli bodo novi davki, vzdihujejo kmetje. Rad bi spregovoril o stvari, ki ni vzbudila takega hrupa kot plače, pa je prav tako pomembna, če ne še bolj. Zaradi boljšega gospodarjenja so se podjetja in razne gospodarske organizacije v naši občini združile z novim finančnim letom 1962. Temu splošnemu združevanju so se pridružile tudi šole. Po planu občine je sedaj v komuni 9 centralnih šol, katerim so se priključile predvsem niže organizirane šole in nekatere šole, ki nimajo perspektive, da bi se razvile v popolne osemletke. Vse lepo in prav, če pri tem združevanju (vsaj nekaterih šol), ne bi šli preko mnenja prosvetnih delavcev in nazadnje preko mnenja medobčinske prosvetno-peda-goške službe, ki je bila proti priključitvi vsaj nepopolnih osemletnih šol. Pri združevanju šol so se odgovorni forumi ravnali nekako po temle načelu: »Ce združujemo mesnice, trgovine in obrtne delavnice, zakaj ne bi še šole.« Sprašujemo se, ali res lahko v kakršnemkoli pogledu primerjamo šole z gornjimi dejavnostmi. Če so odločali pri mesnicah samo finančni in gospodarski vidiki, potem bi morali pri šolah odločati pedagoški. Zagovorniki združitve (oni z vrha) pravijo, da jih je pri njihovem delu vodil cilj kontinuiranega vzgojno-izobraževalnega dela in boljšega upravljanja. Ali bo temu res tako? Poglejmo! Vsak kraj z svojo šolo je do danes predstavljal majhno ozemeljsko, gospodarsko in celo etnično celovitost. Tu so učenci in starši s povsem svojskimi problemi. S temi problemi se je srečavala tudi šola v določenem kraju in jih svojsko reševala. Tu je deloval šolski odbor, ki je pri svojem iGSIHI; jiii Motiv iz vojnega muzeja v Beogradu delu imel večje in manjše uspehe. Po združitvi šolski odbor na podružnični šoli neha obstojati. Formira se začasno pododbor, ki pa ima edino pristojnost razpravljanja. Ali nismo s tem ugasnili iskro družbenega samoupravljanja, ki se je pojavila na naši vasi — edino iskro? Drugo je vprašanje učiteljskega kolektiva. Na podružnični šoli, ki je morda 10 km oddaljena od centralne, je majhen kolektiv, ki se je doslej redno sestajal na svojih mesečnih konferencah. Vsak član kolektiva je vedel za vse probleme na šoli. Ozemeljska oddaljenost šol bo doslej dopuščala samo dve do tri skupne učiteljske konference v letu. Ali bo tak širši kolektiv, ki se bo sestajal samo nekajkrat v letu, lahko toliko trden, da bo uspešno sodeloval pri reševanju problemov celotne šole? Že se pojavljajo mnenja: pri nas smo tako delali, pri vas to ni čisto prav. Bo tudi tu treba pospravljati nekoč ruševine? -nik Prenovljen vojni muzej V okviru dvajsetletnice vstaje in ob obletnici osvoboditve Beograda je bila dne 20. oktobra 1961 ob prisotnosti tovariša Tita otvoritev prenovljenega Vojnega muzeja JLA. Osnovan je bil leta 1878., odprt pa 1904. V času prve in druge svetovne vojne so bile mnoge dragocenosti izropane ali uničene. Po osvoboditvi se je preimenoval v Muzej Jugoslovanske armije. Tako sta bila v starih muzejskih zgradbah dva oddelka: Razvoj Jugoslovanske ljudske armije in Zgodovina boja narodov Jugoslavije. Prenovljeni muzej Jugoslovenske armije leži ob obzidju utrdbe na Ka-lemegdanu. Razstavni prostori obsegajo glavno stavbo, ječo in obzidje z rovom. V zbirki muzeja so predmeti iz zgodnejše in poznejše zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnoosvobodilnega boja. Tu je približno 15.000 predmetov, 30.000 fotografij in 43 zgodovinskih albumov. Strokovna knjižnica ima 5.600 knjig in ostale literature, ter zbirni katalog in priročne kartoteke. Skrbno urejeni prostori nas povedejo najprej skozi krajši oris vojnozgodovinskih dogodkov na našem ozemlju do 6. stoletja n. e. Podani so najvažnejši podatki zgodovine južnoslovanskih držav (in spremembe v oborožitvi) do vpuda Turkov. Obdelane so naslednje teme: prihodi Južnih Slovanov, naselitev na Balkanskem polotoku, južni Panoniji in na vzhodnih Alpah, nastajanje zgodnjefevdal-nih držav — Karantanije, Spodnje Panonije', Panonske in Dalmatinske Hrvatske, Makedonije, Raške in Zete — ter njihove borbe za obstanek, borbe fevdalnih, držav Srbije in Bosne do prihoda Turkov. Naslednja etapa nam prikazuje stanje naših narodov do prihoda Turkov na Balkanski polotok, njihove osvajalne pohode, do prvega srbskega upora (hajdukovanje, vstaje). Razstavljeni predmeti in razkošne likovne priloge se nanašajo tudi na pomembne kmečke upore proti fevdalni gospodi od konca 15. do sredine 18. stoletja. Temu sledi borba jugoslovanskih narodov do konca osvoboditve izpod turške nadoblasti, proti imperialističnemu pohlepu Avstro-Ogrske v 19. in začetku 20. stoletja, vstaja v Makedoniji (ilindenska vstaja 1903), balkanska vojna 1912—1913 in prva svetovna vojna. Oddelek narodnoosvobodilnega boja zavzema 20 prostorov, Povečane avtentične fotografije nam podajajo razvoj vojske v kraljevini Jugoslaviji in fašizacijo države, priprave Komunistične partije Jugoslavije za obrambo pred agresijo. Ostali prostori predstavljajo enotno celoto narodnega upora in boja; vstaja in vojaška aktivnost partizanskih odredov; ustanavljanje vojaških regularnih enot (brigade, divizije in korpusi); formiranje in aktivnost partizanskega letalstva in vojne mornarice (od 1942 do 1945); razvoj in vloga sanitete Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije; vloga Vrhovnega štaba in vrhovnega komandanta maršala Tita; končne operacije Jugoslovanske armije (leta 1945). Prenovljeni #nuzej Jugoslovanske armije je spričo razstavljenega opusa borbe naših narodov za svobodo in boljše življenje ne samo zanimiv m nadvse okusno urejen, marveč tudi predvsem poučen, saj ob svojem gradivu in ob dokumentaciji v gledalcu zapušča nepozaben in enkraten vtis. Jože Hudales Kako je z učenjem klasičnih jezikov? Razmišljanja ob izidu G. Ostrogorskega Zgodovine Bizanca, DZS 1961 Državna založba Slovenije nas je prijetno presenetila z Zgodovi* no Bizanca beograjskega univerzi* tetnega profesorja Georgija Ostrogorskega v res dobrem prevodu Jožeta in Milene Župančič. To je eno izmed najznamenitejših del s področja bizantinologije. Ta znanost proučuje razvoj Bizantije (srednjeveške grške države) in njene kulture. Kaže nam, kako je Bizantija ohranjala, dalje razvijala in oplajala kulturne pridobitve antičnega sveta, obenem pa varovala njih in svoj obstoj pred vdori, napadi in uničenjem raznih divjih plemen in sosednjih narodov. Po tisoč letih je izčrpana in notranje oslabljena podlegla 1. 1453 islamskim Turkom, ki so zavzeli Carigrad, spremenili v džamijo cerkev sv. Sofije, ta ponos bizantinske umetnosti, in krnaiu nato podjarmili balkanske države ter za dolgo zavrli kulturni razvoj Balkana. Bizantinologija je ključ za razumevanje srednjega veka, zlasti pa slovanske in balkanske zgodovine. Zato postaja vedno bolj tista znanost, v kateri tekmujejo in merijo svoje moči strokovnjaki vedno več kulturnih narodov. Nihče hi bil bolj poklican, da nam pokaže razvoj Bizantije v luči najnovejših znanstvenih izsledkov kot. prof. Ostrogorski, saj je doživela njegova Zgodovina Bizantije v nekaj letih dve srbski, eno nemško, eno francosko in dve angleški izdaji, eno v Londonu in drugo v Združenih državah Amerike. To njegovo delo v slovenskem prevodu nam je bilo potrebno kot vsakdanji kruh. Pogosto se slišijo pritožbe, da pouk zgodovine v naših osemletkah in srednjih šolah nj dovolj življenjski in da je posebno zgo-vina starega veka nezanimiva in odmaknjena od sedanjega dogajanja. Enako kaj radi očitajo starejši srbski, bolgarski in ruski zgodovini nerazumljivost in pomanjkanje zvez z ostalimi svetovnimi dogodki. Vsi ti očitki in pomanjkljivosti odpadejo, če predavatelj pravilno poveže svoj pouk z zgodovino Bizantije; marsikaj prej suhoparnega, nerazumljivega in od stvarnosti odmaknjenega postane nato razumljivo, privlačno, zanimivo in življenjsko. Ostrogorski je ustvaril tako poleg Kosove in Grafenauerjeve Zgodovine slovenskega naroda predavateljem na srednjih šolah in v višjih razredih osemletke izvrstno pomagalo za pouk. Delo Ostrogorskega pa je treba dati v roke tudi nadarjenejšim učencem, saj se kljub visoki znanstveni ravni bere prijetno in vzbuja vedno novo zanimanje. Dobro bo služilo tudi za zgodovinske referate, Ob primernem navodilu predavatelja morejo dobiti dijaki koristen vpogled v vrhunsko znanstveno delo, obenem pa tudi tako potrebno spoštovanje do znanosti. Prepričali se bodo, da je sedaj znanost brez znanja jezikov nemogoča, ker jih bo spodbujalo k učenju le-teh. Iz navajanj del v najrazličnejših jezikih bodo ob Zgodovini Bizanca prof. Ostrogorskega spoznali, da je znanje latinščine, stare grščine, modernih in najvažnejših slovanskih jezikov kakor tudi srednjeveške in sedanje grščine šele ključ do znanstvenega ustvarjanja na področju Delo Ostrogorskega nas resno opominja, da ne smemo med Slovenci zanemarjati latinščine in stare grščine v šolah zlasti zdaj, ko povsod narašča zanimanje za bizantinologijo in se merijo tudi ob njej kulturne sposobnosti in moči posameznih narodov. Sovjetska zveza je sicer več desetletij omalovaževala bizantinologijo, dasi se najstarejša ruska zgodovina prepleta z bizantino- loškimi študijami, toda 1. 1945 je z izdajo^ »Vizantijskega sbornika« zopet oživila to znanost. Tako je 1. 1947 zopet začel izhajati »Vi-zantijski vremennik«. Nemčija posveča bizantinologiji veliko pozornost že od humanista Hieronima Wolfa (1516—1580), ki je njen ustanovitelj. Francozi izdajajo celo več revij iz te stroke. Od 1. 1951 ima tudi Avstrija posebno bizantinološko društvo, ki izdaja svoje znanstveno glasilo. Češka revija Byzantino-slavica je po drugi svetovni vojni razširila svoje območje dela. Zelo plodovito je od 1. 1941 delovanje inštituta Dumbarton Oaks v Washingto-nu, ki^ je največje bizantinološko središče v Ameriki. Zelo znan in uppštevan je madžarki bizantino-log Gy Moravcsik, ki je pri proučevanju bizantinsko-turških od-kjer nima tekmeca v svetu, obdelal vso bizantinsko historio-grafijo. O ogromnem razmahu te znanosti je najboljši dokaz število njenih znanstvenih revij. Pred prvo svetovno vojno sta bili dve, ena nemška in ena ruska, zdaj pa jih je deset. V Jugoslaviji ima stolico za bizantinologijo res samo beograjska univerza že od L 1905, ko je začel orati ledino prof. Dragutin Anastisijevič (1877—1950) in po prizadevanju njegovega naslednika prof. Ostrogorskega se je ustanovil poseben bizantinološki znanstveni inštitut edino le v okviru Srbske akademije znanosti, toda ta inštitut se ukvarja z medsebojnimi odnosi med Bizantijo in vsemi južnimi Slovani. Ce Slovenci še nimamo takih kulturnih ustanov, to ne pomeni, da so nam nepotrebne. Na noben način pa se Slovenci ne smejo sami izključiti od uspešnega tekmovanja na tem kulturnem področju. Zato pač zdaj ne kaže ukinjati klasičnih jezikov, pač pa je treba reformirati in modernizirati njihov pouk. Kazalo bi tudi obnoviti za narodno prebujo in za izobrazbo severnega dela Slovenije tako zaslužno mariborsko Klasično gimnazijo, ki ji je bila proslava dvestoletnice obenem tudi njen pogreb. Prav zagovorniki klasičnih jezikov odločno nasprotujejo tistemu za naše razmere zastarelemu m včasih naravnost neživijenske-mu načinu proučevanja, ki se tema jezikoma ponekod in včasih po pravici očita in ni mogel roditi dovolj uspehov, pač pa jima je nakopal mnogo sovražnikov tudi tam, kjer tega nista zaslužila. Temu odporu se ni čuditi; dasi je izredni pomen matematike v sedanji dobi tehnike tako rekoč na dlani, vendar je mnogo dijakov in celo njihovih staršev zasovraži in bi jo hoteli ukiniti v najvišjih razredih, če razlaga v šoli ni dovolj umljiva, odnos predava- telja do učencev pa je neumesten ali celo vreden graje. Toliko bolj se prenesi nelogično in neupravičeno sovraštvo in srd s predavatelja na predmet pri klasičnih jezikih. Premajhni uspehi in pomanjkljivosti se opazijo predvsem pri njih, molče pa prehajamo preko dejstva, da niso redki med nami z maturitetnim spričevalom v žepu, ki kljub tolikim učnim uram ne obvladajo materinščine toliko, da ne bi delali pri pisanju vsaj slovničnih napak in da se po osmih letih učenja modernega živega jezika ne upajo spustiti s tujcem v pogovor. V splošnem je namreč merilo za klasične jezike drugačno kot za ostale učne predmete. Mnogo ljudi, ki niso obiskovali klasične gimnazije, se je nalezlo predsodkov do nje od svoje neodgovorne okolice, še češče pa od staršev, katerih otroci niso imeli za razmeroma težak študij teh predmetov dovolj pridnosti, vztrajnosti in potrebne bistrosti. Tako marsikdo ne more doumeti koristi in blagodejnih posledic pravilne klasične vzgoje, ki se v nekaterih poklicih sploh direktno ne opaža. , Predvsem je potrebna reforma klasičnih jezikov na univerzi.' Kakor bi postala učiteljica otročja, ee bi poučevala več desetletij neprestano samo v prvem razredu, tako je treba tudi na univerzi ločiti latinščino od stare grščine. Obenem z latinščino naj bo obvezen tudi kak živi romanski jezik, ki se je razvil iz nje, predvsem Nekaj ugotovitev iz razgovorov s predstavniki političnega in prosvetnega življenja v komunah Nekateri člani našega republiškega odbora so v V sklad za šolstvo bodo dali treba zavreči stari plačilni sistem preteklih dneh obiskali več šol na Štajerskem, Pri- (°b“na Maribor Tabor) okrog 50 v celoti in začeti povsem na novih morskem in v Prekmurju. S predstavniki političnih proračuna. Kljub temu pa ostaja stoja in se je treba zanje boriti, organizacij in šolstva v komunah so se razgovarjali o odprto vprašanje gradnje novih toda z ekonomskim izračunom razmerah v šolstvu, o letošnji perspektivi, o pravil- šol v delavskih naseljih, ki stalno učenja, z dokumentiranim in ute- nikih za delitev dohodka, o pomanikanju učnega rastejo. . meljenim računom, ki je zdaj , . „ ^ ° Lahko bi rekli, da položaj v edino orožje v rokah prosvetnih kadra, o počasnem prodiranju osnovnih silnic novega našem šolstvu le ni tako slab. delavcev, s katerim se lahko bo- sistema finansiranja v šolske kolektive ... (Vsaj kar se tiče materialnih sred- rijo za boljši položaj šolstva (in štev). Potrebno je upoštevati ne le ne le za višje prejemke — čeprav “To je prava revolucija!« je pojavljajo ponekod pravcati dik- dejstvo, da je bilo naše šolstvo tudi za te!) dejal upravitelj osnovne šole v tatarski odnosi. Kako naj bo vodja v preteklih letih zanemarjeno, Pritrjujemo upravitelju iz Mur- Murski Soboti. izobraževalne ustanove v naši temveč tudi potrebe, ki jih imajo ske Sobote, ki je dejal: »Pa to Kot kaže, so stvari v mursko- družbi nekdo, ki s tem dokazuje občine na ostalih področjih svoje ie praVa revolucija!-« — Toda to soboškem okraju še kar dobro samo to. da v osnovi ni razumel dejavnosti. Vsekakor so zgovorni je šeie začetek revoluciie v našem uredili (za kar pa je bil prav v načela družbenega samoupravlja- podatki tile: da daje n. pr. občina šolstvu, pa se že dogaja, da se teh krajih že skrajni čas, sicer nia;. . ... , Beltinci za učenca letos okroglo nekateri prijemajo za glavo (n. pr. bi ostala šola brez učiteljev): pov- Sicer je treba povedati ko 4 ooo dinarjev, medtem ko je lani prečni prejemki učiteljstva so se govorimo že o Celju — da so si dajala '2.000 dinarjev; da se bo zvišali za okrog 10.000 dinarjev, napravili posrečen načrt za rešitev v letošnjem letu povečal sklad za zlasti mlajših moči. Razen tega stanovanjske stiske prosvetnega šolstvo v občini Radovljica za gredo na 7-urni delavnik. (Pri tem kadra. Namenili so namreč kar 45 odstotkov, v Šoštanju za 38,7 seveda upoštevajo priprave, delo 7 odstotkov celotnega stanovanj- odstotka ali če pogledamo poraste v svobodnih aktivnostih ipd.) sJieSa ff>.n _ 0_cir}ei_za gradnjo izdatkov za šolstvo v Škofji Loki: leta 1958 — 50 milijortov, 1961 — 130 milijonov, 1962 — 260 milijo Spričo velikega pomanjkanja pro- stanovanj za prosvetne delavce; na ta način bodo zgradili kakih 30 stanovanj za te. upravitelji spričo sproščenosti v kolektivih); drugi postajajo malo-dušni, ker jim že začetek daljšega procesa ni prinesel vsega ... Ko se takole pogovarjaš s predstavniki političnega in prosvetnega življenja v komunah širom naše domovine, se zares včasih vprašaš, ali bo šel proces, ki se je začel odvijati v naših vzgojno izobraževalnih ustanovah, naravnost proti cilju, ali pa bo ubral napačno pot. Mnogokje so namreč predstave o tem, kaj naj bi dosegli z vsemi temi novostmi, ki jih zdaj uvajamo (pravilniki, ekonomski izračuni itd.), dokaj nejasne. . , , ...... -v---------------------------- ----- — — ... , .. ._ ,. S tem, da si je neki kolektiv nase predstave o položaju solstva osebnih prejemkih. Premalo te- Ijajo, da ne nosijo odgovornosti napravji pravilnik o delitvi (po nekaj novosti. ženj po vsebinskih spremembah za življenje otrok v razredih, ker večini ie osebnih) dohodkov, stvar Od 101 sistemiziranega delov- - - - ^ +oi,„ <,iov.o ao svetnega kadra (ponekod jih polovico manjka) na občinah ni bilo posebnih težav, kar se tiče denarja, ker so tam ljudje, ki razumejo situicijo... Bodo te načrte izpolnili? potrebe prosve- nov dinarjev. V Vidmu Krškem: 1960 — 112 milijonov, 1961 — 172 milijonov, 1962 — 202 milijona dinarjev in v Črnomlju: 1961 — 92 milijonov, 1962 — 156 milijonov dinarjev (ali 60 odstotkov celotne- * V Mariboru? Spet: vprašanje kvalitete ka-V Beltincih? dra. Ko so razpravljali o pravilni- ga proračuna občine!) Naš razgovor s predstavniki kih (v veajni šolskih kolektivov) Res pa je tudi naslednje: da ObLO, SZDL, upravnega odbora so spet. pac]ie besede o »kruhobor- v Šentjurju pri Novem mestu, v sklada za šolstvo, je prinesel v stv'u„_ b)a pretirane zahteve po Brestanici in še kje učitelji izjav- nega mesta v učno-vzgojnih zavodih jih je na območju komune zasedenih 64. Zaradi tako velikega Pomanjkanja učiteljev so v teh krajih poseben problem nadure. (Samo ilustracija: upravitelj šole dela v učnih zavodih. Šmarski problemi v šolstvu so šolske stavbe tako slabe, da se lahko danes ali jutri podrejo... še daleč ni končana. Ni namen ........ .. ..... uvajanja novega sistema finansi- .. « * ranja le v tem, da prejmejo uči- In prav tako je resnica, da sto- ^ višje oseb’ne dohodke; Pred. jita n. pr. v novomeškem okraju je potrebno> da tudi šolski kolektivi začutijo tisto novo, kar dve povsem novi šolski stavbi je poleg svoje upraviteljske službe šolarjev.* Med temi osnovnimi šolami prikladnem kraju, kjer ni otrok, Poučeval še 10 ur dnevno!) Zdaj Pričakujejo rešitev od štipendiranja mladih učiteljev. Od novega sistema finansiranja Pričakujejo predvsem ureditev razmer v šolstvu glede na po- toterihajrf vTolinih6 trenutno1 Prazni ker so ju postavili na ne- '^je"že p^dTeti "začelo"odvijati ........- —1 snovnimi šolami nntriadnem kram. kier n, otrok. v ^ osfaKft nažih delovnih kolektivih po tovarnah in podjetjih — skratka gre za nove družbene odnose, za družbeno upravljanje. Gre zato, da se sile v šolskih je samo 7 popolno razvitih, v polletju ena je jjkoriščeng samo polovič- je brez negativnih ocen izdelalo 3.34 medtem ko na so ostale V zelo učencev. 429 učencev pa m uspelo, no, mečnem ko pa so osiaie v zeiu ker so bili ocenjeni z več nezadost- slabem stanju, nimi ocenami. Šolski obisk je 94,0 odstoten, kar je za podeželsko obsotelj-sko pokrajino prav zadovoljivo. To so številke ob polletju, ki pa nam ne manjkanje kadra. Računajo, da se morejo razodeti težkih problemov, ki « v , J • i. v«+ jih morajo reševati v šmarski občini. sOLSKin,- - „ . oodo dvignili piejemki ucueijtv Tu ne g/g samo za prosvetne delavce, Komvliciraio pravilnike (pri tem Ijenj naše družbene ureditve, no- industrijskega tipa. »postaje za poza okroglo 30 odstotkov. (Vendar jih v občini še nikoli ni bilo do- . , . nrosvetno Doda- silec revoluciie slušanje« so uredili po vseh italijan- so pri tem v primerjavi z lanskim volj. Trenutno bi nujno potrebovali še izdatno p. g P V šolskih kolektivih so ie c vsa i skih pokrailnah- Vod! -llh »koordina- - 1 • ■!... 9 učiteljev jn 7 predmetnih učiteljev, goska služba!) Ne znajo se lotiti v SOjSKin KOieKUVin se je (vsaj tor«, to je človek s primerno, po moz- Solarji v Novi Gorici si bodo sami uredili stadion Televizijski pouk v Italiji Televizijski pouk, ki ga organizi- ročili. Ponekod pa popravlja naloge ra itahjanska televizija (Telescuola) od sam koordinator. novembra 1958, je dosegel velik uspeh Med novembrom 1^60 in majem posebno v tistih pokrajinah, kjer ni 1961 je Telescuola organizirala celo te- «»JSraKT« HHnfHSS SISSv-SF y_7 T.-i- ugotavljajo v Idriji, družbeno zavesti, skupnih strem- razredu strokovnih nadaljevalnih šol _ _ letom vračunane tudi nadure). b o d o° sT takimi p^jemM^roTvetni ^mf »»"tuK samostojne in bi radi samo kopb delavci v teh agrarnih krajih “S "STZ znatno prekoračili raven povprec- prosvet0 144,652.000 din. toda od tega nih mesečnih prejemkov ostalih za osebne izdatke 129,600.000 din, a za držnvlianov vse ostale izdatke okrog 13 milijonov. », 7 ■ ______Na drugi strani pa šole naglo propa- Nlč manj pa ni pomembno dej- Uajo, saj so jih večina zgradili v pre-sfuo, da so šolski kolektivi slabo teklem stoletju, od m«« J ker preprečuje še večje pomanjka- pravilnikov, ne čutijo Se dovolj ponekod) začelo nekaj novega: ob nosti vsaj s srednješolsko izobrazbo, da rw-i4r.vnv»ini nnnknienci in hono- samostojne in radi samo kopi- ustvarjanju pravilnikov je tu in g^vim^učencev^ rali... Prav tako ne znajo sami tam v stoletno, zaprašeno vzdušje svojo izobrazbo’, je naraslo na 66.248. izračunati ceno šolanja, kar je se- usekala iskra. Ali manj poetično od tega števila je dovršilo deseto leto veda stvar kolektivov, ne pa da povedano: silnice, ki gibljejo nase se obračajo po pomoč drugam.« družbeno življenje, so segle tudi In naprej: šolniki pozabljajo na področje vzgoje, pouka, tudi na zgradili v pre- ( doslej še niso v celoti do- med ljudi, ki vzgojo in pouk po- takrat zanje niso ... ^ . / ■ ■ -------•*-. starosti 0.8 "Z«. 27,01 °/o je učencev med 11. in 12. letom, 26 % med 13. in 14. letom, 17.4 »Z« med 15. in 16. letom, 13.8 % med 17. in 19. letom, 8.7 °Z« med 20. in 25. letom in 6.2 % starih nad 25 let. Naloge popravlja v Rimu posebna jeli), da je bistvo novega sistema sredujejo jutrišnjim upravljav- skupina ‘profesorjev, ki dijakom po-" ' ... D. H. maga tudi z opozorili, nasveti in na- seznanieni z značilnostmi novega dosti investirali, med vojno pa so jih jeli), aa je mscvo novega Msienui sis™mr/inans^ “t"6111’ je dediSeina linansiranja S°lstVa V tem’ da 36 Cem’ vanja. To se pozna tudi na osnut- gpia v' Lesičnem je v popolnem kih pravilnikov za delitev oseb- propadu. Graditi so pričeli h?v P^no mtTiku. tabo««r^^ePgTsžXnPa ranje krvi. Pa ne ere za to V nheh namreč vnnčpe „♦* 7 poučnost laturo. V rebrnem delu vretenc sena- ših otrok. Slaba drža namreč neea- N09e 80 umazane, nonn SO paru- aueu... pu. uae uu eunju. primerih gre za zelo onmemhne Č] utru;,a, “čerlce. za- ^»3® trebušna mišica, ki pote- tivno učinkuje na celo vrsto organskih Iji. Na njih vise bedne krpe pre- sk°ro radi v zadnji klopi. Fn delikat^a^rfe, ^teresiranost pa v skladu s tem ZmcT^TTe perelih bluZiC ^ejMh b/ato^ in ana irezjma ozroK je oosin .., v j^u, x v- Noge so umazane, nohti so park- ščev... pa vse to čutijo. In so že taa Mr, sk.nrn rn.di r) zn.d.nni Ic.lnvL in delikatne Stvari, ki jih marši- pada. ,,luu- lu ie parna mišica. Kadar je opravlja. Ce bomo Dri tem delu' dni ••• r „„„ a.SipSS.”f«“ho n^Veinfz 3r r r aSS^SSrrsv »“"™sssru"„s,-srau f.S“u“ST» WS2£2 ■‘”«™i”««- Bernard Urbančič šolanja!« Gre namreč za pravilno držo otrok. Že pri sedenju se iz raznih vzrokov pojavijo nenormalne krivine v hrbtenici, ki jih morajo primerne telesne vaje zadovoljivo popraviti. Marsikdo bo rekel, da je to zdravniško opravilo. V okoliščinah, v katerih živimo, pa je potrebno, da je tudi učitelj zdrav-nik — ortoped. Potrebno je namreč, da je seznanjen s problemom in da z njim tudi pravilno ravna. Ne mislim na težje slučaje nenormalnih krivin in nakaz hrbtenice, ki nastanejo vsled bolezni. Pri tem. mislim na kifozo, bordozo in sko-iiozo, Ki jih v največjih primerih povzročata tuberkuloza, in rahitis. S temi primeri naj se ukvarjajo zdravniki — ortopedi. Učitelj pa naj pristopi k lažjim primerom, ki se vsakodnevno pojavljajo na poti v šoio in v razredu, če nismo pri tem dovolj pazljivi in ne obračamo na držo telesa pri sedenju in hoji dovolj skrbi. Že na prvi pogled po razredu se lahko prikaže učitelju kaj čudna slika. Drža učencev je zelo različna. Redki so namreč, ki se držijo pravilno. Vsi nekako lezejo s telesom naprej, prša so jim vdrta, zgornje okončine padajo v ramenih naprej, na hrbtu pa opazimo karakteristično krivino nad lopatičnim delom. Nič čudnega ni to. Marsikje podeželski otroci ter v različnih momentih, ki jih njimi je velika prsna mišica, ki je vedno hodijo navkreber. Pri tem nudi sama situacija v razredu. zlasii Pri orodnih telovadcih zelo vid- je nagib telesa vedno povečan, Poleg tega je potrebna tudi pra- na w ima nal0§°' da Poteza laket, glava ohlapno potresava naprej, vilna motivicija, s katero ormra- ie Z0/™10 5azl?g2 sem navedel z rokami pa tiščijo nahrbtniku vimo učence, da delajo vaje z ve- poiskan ust?ežnea vaje,° z^namenom ... - - - podobno torbico navznoter. Prsni seljem. Sprva je potrebna večja raztegniti trebušno-prsni del in okre- Tudi na Finskem primanjkuje kva- -30 0P0mbe: koš je pri taki hoji stisnjen, di- organizacija pri delu pozneje pa pitI hrt,tni del m«leevia- utieiranih učiteljev ~ ’ Ni potreben instrument, otroci ga imajo s seboj, v grlu. Marjanca težko in počasi misli. Naši?! Naši so čisto brez po-Pet let je menda sedela v enem sluha, razredu pa ni in ni šlo, kljub nje- , \ nim in učiteljičinim prizadeva- Ji spet ]e eno sonce preknl -Jem. oblak- mmgm T)ali so jo v posebno šolo. Ni je Peter, Miha, Mojca, Ljubo ... f * t, , ravn0 dokončala, a danes je prid- p0 pen u(ni ur{ boste ostali tu-? - na delavka v neki kmetijski za- kaj> da se naučite. drugi. Nekdo pa me je vprašal: »Ali ni škoda denarja? Gnoj Ostanejo. Le Ljubo »jo stisne«. Drugi dan: »Kje si bil?« »Mama je rekla, da jaz ne lahko kidala brez posebnega ^Jdatni pomoči« »Zato, ker potem sosedje vedo. Milili«! Slepa mladina čestita jubilantki prof. Skabernetovi Pomanjkanje učiteljev na Finskem za srednje šole. kos je pri taki hoji stisnjen, di- organizacija pri delu, pozneje pa ^ UC1 mišičevja. nticir. hanje pa otežkočeno. Mišičevje se učenci naučijo vaj in kar vedo, učii^nvoe ZmlC-1alh* vai-,kl 80 zel° To 3« pokazala anketa, ki so jo iz- prednjega dela telesa se tako učvr- kaj bodo morali delati, ko jih trebušnega mišičp!" 1!vedli v šolskem letu 1959/60. Tedaj je Grdo pišeš! prednjega SSOg. SJSFŠtŽ&iS =",=». Te«7. SaT- scuje, hrbtni del pa postaja ohla- učitelj opozori na vaje za lepo ta: poučevalo na srednjih šolah 9554 uči- Pacek! SteiSS gtsissi ■■ms----- žmm„ V ra7rpH laVilrn ir rvvTril-. VV-.4 TOin f ol 4« w,, J „ r _ , o\ r . 7.7. 7 • y 7- /«r v v oeceu-U. je Oll KaZlLUVan ZUU*- Na neki šoli. (Na mnogih šo- oče... Milica je bila tri leta v prvem , r razredu, potem je v drugem poča- da sem zaPrt-<< kala dokončanje šolske obvezno- ...v, ,. . sti. Letos hodi peto leto v drugi MlJapa sed\v klopi \n 36 razred. Se pač težko uči... razred! Kdo* ne b? m}r™al’ ?a _ ^ . . 7 , , 7 , zapisi na tablo,« reče učiteljica in strica 08 3° ^ d°hitela mla3Sa se* odide iz razreda. ’* * . Miška pa sedi v klopi in se v, f v razredu skupaj mol- vsa manj$a {n manjša. Kdor je v cita. Nista ne duševno in ne te- partizanih izdai tovariša, je bil lesno gluhi pa na nobeno vpra- denunciant. To je povedal očka. sanje ne odgovorita. Večja že šest Tile pa divjaj0> kričijo, A tovari-let ni ocenjena zaradi »duševne šice ni in takrat v šoli ni prijetno, zaostalosti«, mlajša pa ponavlja Mihec, ki najbolj divja in ga to-razred m je bila ocenjena po pis- varišica ne mar^ jo je zadnjič menih izdelkih. branil pred psom. Marjana ji je Z nekaterimi se pogovarjamo, prinesla nalogo domov, ko je bila za nekatere pa je sonce prekril bolna... oblak ... Miška niti ne domisli do kraja, ^ , kaj naj naredi, ko vstopi tovari- Neki deček v četrtem razredu $ica grdo piše. Grdo? Niti ne. Dokaj »Tako/ Lepo! Ves razred 1*0 cisto, a vse preveč vznemirjeno, kazen, ker niste mirovali, 50-neurejeno. Tu in tam se potrudi, krat napisal ,V šoli se ne sme pa spet popusti. Glava mu pleše razgrajati in divjati. Ti, Miška, ki in kot 30 Premika, plešejo tudi nisi pazila, pa stokrat in oče naj crke- . se ti podpiše.« V njegovem zvezku pa se vr- Miška pogoltne solze, doma piše in piše in napiše pa pred očeta: »Podpiši se mi stokrat!« »?!« »Tovarišica je rekla.« »Menda ne, dovolj sem se pod- --- ——- - v.iuv-j.j jjj.i. volujjla *-jv.a. ilCAj vaje v lesrnci ODI1KU- i-tete — zaKiuni. v razred lahko v prvih petih mi- jejo telo in mu dajo pravilno dr- 3> Leža na trebuhu nutah veliko napravi. Gre nam- žo. '> vaia kot 2). TGl. za telesne vaje, ki naj bi jih Da bi laže zbirali vaje za pravilno delali z otroki vsak dan pred po- držo> si poglejmo fiziološko delovanje ukom, DO ali med nnuknm. Vaip mišičevja, katerega želimo okrepiti vzročenje (ista Ufikacjje. Enako razmerje je bilo tudi v predhodnem šolskem letu. lah?): Joža Zagorc — VJeingerl Proučujmo činitelje, ki vplivajo na uspeh učne ure [p vso Ir Han to oolob-a __-i , .. tom, po ali med poukom. Vaje mlšieevi * zelo preproste in jih zato lahko d™gega raztegniti. Gre namreč za dva delamo kar v razredu. Vsaka va- prsni sistem 3 3' hrb‘ni ln trebušno* Učenci naj jih delajo po svojih s prvo 3skuRino, to ^^hrttn^mlši- Izn®fe vsakdanje šolske prakse in neuspehih, zlasti pa o vzrokih dovolj jasno povedano, da se mo- šajo tipičnega kolerika melanhn- moceh, z izdatnostjo in v počas- Cevjem omeniti nameravam le dve ^emo, da m vsaka učna ura ena- neuspehov našla večji odmev po ramo, če na primer obravnavamo lika ah flflmatika hrnfmtapm pate ^Tli^učenci0 delaltf Pri gled®’lePe ^^iTomelbnTvml..'to 0 uspesna, pa če je še tako dobro zbornicah n? mesečnih konferen- težavnostnega otroka, dokopati do vzgojitelja vpliva spodbujajoče, pake ki jih ucenci delajo. Pri sta kapucasta mišiča to široka hrbtna Pripravljena in izvedena. Mnogo- cah. in studijskih sestankih. Po vzrokov in začeti tu. Spričo mla- vedrina in sproščenost pa izboli- daT daMsMn ^na Tr Irojlralf “ S krat o uspehu ali neuspehu te ali mnenju se še vse premalo dinskega kriminala, borzni šol- šata razpoloS v razredu U«^ bolj’naporno kot dinamičnoV6 lk° ?.na. vzdiEuje lopatico m vnanji dei one ure niti ne razmišljamo pre- f 8 las*f10 de^° sklh otroK in raznih duševnih in telj mora biti podoben karakter- Pri opravlianin slnho rilo nk-f6mS-6 prlte,z? i°Patico k hrbte- več, temveč gremo mirno preko rtalnmn r, I ®ncev n0 šoli. To je telesnih motenj pri otrocih bi bila nemu igralcu in njegovo razpo- potrebnaPdoslednost In Fačrtno t g^oH^oPana^a. ^Snir^a razni.h činiteljev, ki so pogoj za oSrk^bi Sovalo odaos- do otrok ne “ “»■ *-»>- ffarsM tsvjnsani »s ss&fffS&s s*k rss^ssgs^iasi r?. «L>o™OT“ssku src p Skega kadra s solskim m izven- no, več kot upravičena. Za druž- mestu lahko omenimo še odnose soiskim delom. Zahteva, da mora- bo in za mladega človeka bi bilo v učiteljskih kolektivih. Ti bi mo- mo učen ca obravnavati celostno, vsekakor bolje, da bi izdajali de- rali biti, žal pa še vedno niso, to- nam narekuje večjo odgovornost nar za preprečevanje kot pa ka- variški, topli in kolektivni, m boljše, poznavanje otroka, zato sneje za večkrat dvomljivo prev- Ihtelieenčni nivo in n FesneTamnitFredZušein^g°Vega ^ Zg0:l0 in p0pravljanje posledic- učencev v začetku šolskega leta D roistv'a3MtatraJ%^h»rlil* Vet' in e? ohranila do osvoboditve. Akcijo se je izoblikoval kolektiv ki zelo po- njegovih Plesnih in nf,s razv0]a’ , Ni moj namen, da bi nizal kon- še nista odvisna od učitelja. Ima-•Oio 3in bf ? f' v PrePisovanla knjig je nadaljevala že žrtvovalno dela še danes Danes imaio cnK v'h telesnih in duševnih po- kretne primere. Iz svoje prakse mo razrede v katerih ie laže učiti ■^•»assnussssaff ur-js&s •zarvasi z&sftsk&SSgS 5SS“^5JS?4^!Sl.*c m*- za prenos iz črnega tiska v kn1i*nic» v nnm„ «i.n.h » t P. e?laa™n V BralUov. tofikopis. Vsa de- uAduj. rsmolOSkl študij otroka je Splošno znane Ugotovitve. Pntrfih- na turli n uu i. Minka Skaberne — 80-Ietnica nlco pokoju Goiss, votaterii-ca kofekttarprepi^: stvo^^TveVii^ "dlžnost^r^r^^J la^ VSak konkretizira in dosegamo lepe uspeh “::: -: =S3=,== ~ sisssii mmm mmmš 1 tn el 4 4 — n, X— X^.7~1— 1-1 • • • »-r . . ...... Braillovo pisavo, Minka Skoberne ■K-ro-nim V r> r ruvanje v araiuovo pisavo, naj se, aa je ves cas . t , . --irtžum&ijčtmu, aa do nas učno- razredih težavno nrenv0y.esn°st. Počastili smo njen visoki 'ut‘‘in impulzih in vplivamo na njegovo delo, na kakovost in učiteljem To vzdušje je nL, ske slepe ter jim tako posvetna skoro dmo v Ljubljani sta bili namenjeni življenjski in delovni jubilej, slepa otroke z opominjanjem grožnja- snlnčnn t— , 1 . zamje je .....h vse svoje življenje. Želela je na za- predvsem Internim potrebam. Nova mladina in delovni kolektiv sta se ju- mi in kaznimi i,i I-1’ gr, ®Pl0,3no _usrrieritev dela. Kakovost moreče in puščobno ali pa vedr četku svojega dela pokazati rojakom, knjižnica pri GO zss bi izposojala bilantki zahvalila za njeno požrtvoval- ..-j«; mmi, KI Di morale biti in uspesnost dela je odvisna tudi živahno in delavno. Učitelju i kako naj Skrbijo za slepe, da bi Živeli knjige slepim po vsej Sloveniji. n°st in plemenito delo ter ji čestitala. 8'aan.le sredstvo. Podobni smo od moralnih kvalitet učitelja nie- težko doseči da se vsak nčerti Živlienie polnovrednega človeka. tz v,- uk -------- Ob 60-letmci neumornega dela pro- ^ravi domnevno govega značaja in temperamenta, vključi kot 'enakopraven člen tne delavke in ob njenem zivliem- hoiezen. ko so vvvnV hnlovni ni no +,,^14 x____ _______ . •_ .7. v . . Iz dveh tečajev, ki jih je organi- -- — L. 1917 jo je poslalo v Gradec v zirala v 1. 1948 in 1949 ob sodelovanju svetne delavke in ob njene Zavod za slepe društvo »Dobrodel- AFŽ in s ponovno vključitvijo neka- skem jubileju ji čestitamo! nost«, da bi se tam seznanila s prob- terih prepisovalk iz prejšnjih tečajev —---- lemi slovenskih oslepelih vojakov. Slovenka, s. Klara-Franica Vrhunec je v Gradcu te vojake naučila branja in pisan;.« v slovsnskem jsziku. Ni pa bilo tedaj še slovenskih knjig v pisavi za slepe. Prof. Skabernetova se je lotila tega pionirskega dela z veliko požrtvovalnostjo. v okviru društva »Dobrodelnost« je imela 1. marca 1918. v Ljubljani javno predavanje ob uporabi diapozitivov o potrebi ustanovit- Iz dveh tečajev, ki jih je organi- oh 60-ietnici neumornega dela pro- F^avmku, ki zdravi domnevno govega značaja in temneramenta vključi kot enakooraven rlon ^ v zirala v 1. 1948 in 1949 ob sodelovanju svetne delavke in ob njenem živlieni- bolezen, ko še vzrok hnlozni ni nn +T,čh hžuM juli ivul eriaK.opidven cien 1- afž in s ponovno vključitvijo neka- skem jubileju ji čestitamo! odkrit Mislim Z * j30 ,m nl Dai ‘udi učiteljev temperament je kolektiv in da so učenci drug d i- terih nrenisovait iz nreifcniih France Rožanec ’ usllm> da je s to primero važen. Otroci v šoli težko prena- drugega tovariški in strpni. Pojat da učenci kakega učenca ignorira jo in mu nasprotujejo, ni pogos Onemogočiti pa moramo potov škodoželjnosti, prerivanja “ ospredje, ukazovalnosti in celo ti ranstva. Nadalje vemo, da vplivajo n pouk še oprema in barve v učil niči, uporaba učnih sredstev, več je angažiranje učencev pri učner procesu samem, zanimivost pred meta, motivacija učne ure in njo v zvezi vzbuditev otrokovi interesov, razporeditev učnih u po urniku, letni čas, vreme i mogoče še kaj. Naš namen mora biti, da ne povoljne činitelje spoznavamo, ji v naši šolski praksi proučujemo i preprečujemo, pozitivne činitelj pa pospešujemo in tako bogatim svoje znanje in prakso. Prepriča; sem tudi, da s poglobljenim de lom ne bodo izostali še večji i boljši uspehi v osnovni šoli. I. N. j Dr. VALENTIN KUSArI sfi^fšnSgSšf SSSSSS^S nim prepisovanjem knjig za slepe. Za znanosti. ^ ta s svo mi eksaktnimi Sl km nrtanani sS kl S|6e izkE“ to delo so se priglasile 103 žene in in didaktično dovršenim! predaval ' in , dekleta. V žesttedenskem tečaju jih je obogatili mlade generacije. Svoje živ- pedaglgl 11 f * Š0lnikl in vldnJ v dveh skupinah naučila pisati m bra- Ijenjsko poslanstvo ie ooravHal nai- poudeugn ti Braillov točkopis. Ta kolektiv je prej na gimnaziji v Kraniu nato na Profesor dr. Valentin Kušar spada prepisal 150 zvezkov ali SO del naših učiteljiščih v Kopru in Liubiiani Na med tlste znanstvenike-pedagoge, ki v pisateljev. koncu svolega ^klicnega mofesm- življenju ne iščejo predvsem prizna- Tedaj -.je bila zaslužna tov. Ska- skega delovanja se 1e specializiral kot n,,a: zavest njegovega lastnega po-bernetova izvoljena v odbor za inva- prvi slovenski nredavateli fizike na slanstva ta dosežki njegovih učencev lide L, 1919, ko je bil ustanovljen »Ku- naravoslovno-fiiozofski ta tehniški fa- 30 mu bll:i na3viye priznanje, ratorij za slepce«, je bila vanj imeno- kulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 1872 v Ratečah prt Škofji IffhLlUeini??aenK“,re®t0|.3i i16. pov.er1,l Dr. Kušarja je odlikovala posebna Loki, je dovršil gimnazijo v Kranju ta za sierfe^nnvn nSaSnmie nadZ°rŠale nadariep°st za Profesorski poklic, za v Ljubljani ter diplomiral in doktori-za oleSe V nov° ustahQVbenem zavodu prenašanje najnovejših in najnapred- ral ha dunajski univerzi iz matema- , nejših znanstven« izsledkov na mlade tike ta fizike. dila še dva Ičajl6 Nedokončani6deta bd^bo3 proti^LketanMsteu3ta3dogmi' , I0',fabru^rJa ,etos’ ko Je praznoval in material za prepisovanje je med UzmS. PD?tlKularCl“eab Izagrizen® ni- 1 vlfenfsko^po Va’ P3 38 k°nČal SVo3° drug«, svetovno vojno skrbno čuvala sprotnik tedaj šl močno Urjeni ZiVlJen3Sk° POt‘ Ivan Dlmnlk Univ. prof. dr. Valentin Kušar v pogovoru s svojimi nekdanjimi učenci St. 5 *-------- »■ JOŽA TRDINA: »Telesna vzgoja predšolskega otroka« V zbirki »Mala pedagoška knjižnica«, ki jo izdaja Državna založba Slovenije, je izšla knjiga Jože Trdinove »Telesna vzgoja predšolskega otroka«. Knjiga, ki ima skoraj 300 strani, je vsebinsko razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu piše avtorica o pomenu telesne vzgoje za predšolskega otroka, o •asti in razvoju telesa in hkrati laje tudi nekaj metodičnih napot-sov vzgojiteljem. Glavni del knjige pa je namenjen praktičnim vajam telesno vzgojnega pouka. Vse vaje, pa bodisi da gre za vaje oblikovanja otroškega telesa, za vaje utrjevanja mišičevja pa za preproste igre v naravi, na snegu in ledu, so zasnovane na principu enostavnosti, zdravstvene preventivnosti in naravnega gibanja v obliki iger. Seveda so te igre posredno vezane na vzgojne tendence: na odlikovanje in opazovanje naravnih pojavov, na posnemanje, vzgledovanje, vztrajnost, fantazijsko doživetje in so torej metodološko prilagojene tistim smernicam, ki naj predšolskega otroka privedejo preko igre k delu. V tem smislu presega uporabnost knjige zgolj teles-novzgojne cilje, temveč se organ- -FOTOAMATER*. Fotografija si je utrla pot med ljudi v povojnih letih, morda bolj Jrot druge podobne tehnične dobrine. 2e za majhen denar lahko dobimo fotoaparat In fotografija je še vedno sorazmerno poceni. Od priložnostnega fotografiranja do fotoamaterstva je samo korak. Kolikšne fco potrebe po sko vključuje v splošni okvir vzgojnousmerjevalnega dela. Vse vaje, ki jih je — vsaj za laika — presenetljivo mnogo, so preprosto ponazorjene s slikami. Ocenjujoč v celoti, je knjiga Jože Trdinove dragocen pripomoček za vse vzgojitelje predšolskih otrok in hkrati zanesljiv vodnik pri njihovem vsakdanjem delu. Avtorica je pri pisanju knjige upoštevala najsodobnejša zdravstvena, pedagoška in gimnastična strokovna dela, ki so izšla v svetu. Ta obširna literatura, navedena na koncu knjige, govori v prid strokovni neoporečnosti pisateljičinega dela. LEVSTIKOVI POLITIČNI SPISI V deveti knjigi Levstikovih Zbranih del, ki jih Izdaja Državna založba Slovenije v zbirki »Zbrana dela slovenskih pisateljev in pesnikov«, so objavljeni politični spisi, članki in podlistki, ki jih je pisal Fran Levstik v »Slovenskem narodu« med leti 1868 do 1871. Celotno gradivo je objavljeno po časovnem zaporedju, komentirano ne samo bibliografsko in stvarno, temveč so tudi osvetljeni politični dogodki, ki jih je avtor obravnaval v člankih. S tem Ima celotna knjiga potrebno stvarno ozadje, ki nam v jasnih obrisih kaže, kako je Levstik stal v pravem pomenu besede »sredi arene, življenja«, kako intenzivno je spremljal kulturno in politično življenje svojega časa, kako odločno je reagiral na avstroogrsko krmarjenje razmajane politične barke, ki je po revolucionarnem letu 1848 lovila v svoja jadra sleherno sapo, ki bi ji pomagala z usedlin, in kako je — dosleden svojim naprednim političnim in nacionalnim nazorom — bičal domače veljake, ki so se posredno ali neposredno vdinjali temu političnemu galejstvu. Na kratko: Zbrano gradivo 9- knjige Levstikovih Zbranih del, obsežno in pregledno urejeno, kaže avtorja kot dinamičnega, neuklonljivega, z ostrim posluhom za čas in potrebe zavzetega borca, ki se je boril, skorajda samcat, za svoja napredno politična načela. Knjigo je uredil in z obširnimi opombami opremil Anton Slodnjak. Izšla je kot 69. knjiga »zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev«, zbirke, ki predstavlja z znanstvenih vidikov urejevanja naše kulturne dediščine vsekakor izjemno, dragoceno dejanje našega založništva. JURIJ KOZJAK Popularne romantične povesti o slovenskem janičarju Juriju Kozjaku ne omenjamo med novimi knjigami zaradi Jurčiča, saj sodi delo med obvezno šolsko branje, temveč zaradi najnovejše iždaje Državne založbe Slovenije. Povest je namreč izdala založba z namenom da nudi šolski mladini delo, ki je že pošlo na knjižnem trgu, a je zanj zmeraj znova veliko povpraševanje, ker pač sodi med tista klasična dela našega slovstva, s katerim se mora seznaniti vsak učenec osemletke. To potrjuje tudi cena lepo opremljene knjige (cca. 200 dinarjev). V podobni obliki namerava založba ponatisniti tudi ostale tekste slovenskih klasikov, s čemer bo delno nadoknadila potrebo po šoloobveznem čtivu, ki je zanj tolikšno povpraševanje, odkar je pred leti nehala izhajati priljubljena zbirka »Klasje«. V ZDA je 17. februarja letos umrl znameniti hrvatski kipar Ivan Me-štrovič. (Rojen 28, avgusta 1883 v Vrpclju v Slavoniji.) — »Z Me-širovičem je legel v grob veliki kipar, ki je znal s svojo genialno zmogljivostjo posredovati pridobitve preteklosti in jih preoblikovati z lastnimi dognanji v sodobno kiparsko govorico. Umetnostni slogi so prihajali in odhajali, dotaknili so se tu in tam Meštrovi-eevega dela, toda kipar je v bistvu ostal samosvoj, poln zanosa in zadržane sile, z obema nogama trdno vsajen v domačo zemljo.« (Dr. Stane Mikuž). Na sliki: Ivan Meštrovie — Psiha, detajl, 1927 KULTURNI GLOBUS Domača risanka med kandidati za Oscarja«. Ameriška Akademija za umetniške in dokumentarne filme je zbrala v žanru risank najboljše tovrstne filme, med risankami j5 tudi »Nadomestek« Dušana Vukotiča. Prav to risanko resno omenjajo v tekmovanju risanih filmov za letošnjega »Oscarja«. V tej skupini so tudi risanke Disneya, Wagnerja, Quibeeja in drugih. Dante na gramofonskih ploščah. — V Italiji pripravljajo izvajanje celotnega teksta Dantejeve »Božanske komedije«. Gramofonska družba je pridobila najvidnejše igralce in recitatorje za snemanje. Doslej so izvajali samo krajša literarna dela ali izbore iz posameznih dei. Razstava jugoslovanskega slikarstva v New Vorku. — V Nevv Yorku >o svečano odprli razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva. Otvoritve je je udeležilo okoli 500 uglednih kulturnih in javnih delavcev ter zastopniki jugoslovanskega konzulata. Slikarska razstava daje prerez sodobnih teženj in raznolikih slikarskih prijemov jugoslovanskih likovnikov. Ameriški tisk je zabeležil lepa priznanja lašim umetnikom. Marca podelitev Levstikovih nagrad. — Mladinska knjiga bo marca podelila Levstikove nagrade v znesku iOO.OOO din. Žirija je sestavljena tako: :a izvirna leposlovna dela France 3evk, Mile Klopčič. Mitja Mejak, za zvirne risbe Jelisaveta Čopič, Fran VUheljč, Zoran Didek ter Drago Vid-nar. Za poljudno znanstveno delo Ir. Jovan Hadži, dr. Svetozar Ilešič* ng, France Avčin. Ugodna prodaja knjig v Zahodni Jemci ji. — Preteklo leto je bilo izred-io ugodno za prodajo leposlovnih cnjig. Statistika kaže zanimivo sliko, catera dela so bila najbolj iskana. 5oleg domačih bestsellerjev in modlih knjig je bilo naj večje povpraševale po priznanih modernih piscih, prav ako pa je bilo izredno zanimanje za clasike. Med modernimi književniki a j demo imena Kafke, Krollowa, ■ Bolla, du Garda, Andrica, Pagnola, Moravie, Presenetljivo je tudi povpraševanje po memoarski literaturi. Beseda o Andricu In Krleži na Dunaju, — Pretekle dni so priredili v dunajskem Avstrijskem društvu za književnost večer, posvečen dvema najvidnejšima jugoslovanskima književnikoma — Krleži in Andricu. O obeh umetnikih je govoril Gustav Krklec ter ilustriral razlago z odbranimi odlomki iz njunih del. Zanimanje za oba književnika je tem večje, ker obstajajo nemški prevodi nekaterih del. kvalitetnih priročnikih, ki naj uvajajo začetnike v skrivnosti fotografije, pričajo številne izdaje — povečini razprodane! Zato je tembolj dobrodošel »Fotoamater« izpod peresa Marina Bajda. Ta priročnik je izdala Mladinska knjiga v zbirki Priroda in ljudje, v želji, da'bi tudi mladina segla po njej. Odlika Bajdovega »Fotoamaterja- je enostavna in pregledna razlaga, ki ji lahko sledi vsakdo, Ob nazorni objas-nitvi in napotilih bo primerne ilustracije, reprodukcije, pač tisto, kar je potrebno, da ve začetnik pravilno ravnati s fotoaparatom. Avtor daje najprej osnovne napotke za tiste, ki nimajo nobenih izkušenj, resnim fotoamaterjem pa je namenil poglavje o slikovnem kotu, globinski ostrini, o občutljivosti filma in določanju osvetlitve, o posebnostih barvnega filma ipd. Posebej je obravnaval fotografske pripomočke (od filtrov do bliskov) ter njihove karakteristike. Zaključek: s slabe strani: teh skorajda ni. Morda nekoliko obsežnejša razlaga pri delu v temnici. Dobre strani: nazornost izražanja, nepretrgano podajanje snovi, vmes celo nekaj šegavosti. Pregledna vsebina je lepo stilizirana in kar je poglavitno, na strokovni višini. Knjiga je takšna, da bo lepo služila mladini in odraslim. POPRAVEK Podpis pod umetniško reprodukcijo v prejšnji številki PD se glasi pravilno: Ive Šubic »Vinharje«. Nekaj pomožnih knjig za pouk angleščine v gimnaziji Sedaj, ko bodo učni načrti za posamezne razrede gimnazij nekoliko razrahljani in bo dana profesorjem večja svoboda v izbiri knjig in učnih pripomočkov, ne bo napak, če si ogledamo nekatere pomožne učne knjige, ki niso izšle v Sloveniji, a jih profesor lahko s pridom uporablja pri pouku angleščine, bodisi v razredu skupaj z učenci, bodisi sam, da črpa iz njih snov za svoj pouk. Za prva dva razreda gimnazij, ko pridejo dijaki na gimnazijo iz različ-nejših osemletk z zelo različnim znanjem, ki ga je treba izenačiti, je gotovo W. S. Allenova »Living English Structure for Schools« (Založba Long-mans, London) izredno važna, da ne rečem, neobhodna knjiga. V praktičnih slovniških vajah ponove dijaki vsa poglavja angleške slovnice, ki so jim potrebna, da se nauče samostojno in pravilno tvoriti preproste stavke. Druga koristna knjiga na tej stopnji so dialogi M. Westa »Improve Your English«, ki so izšli pri isti založbi. So zelo preprosti in kratki, razvrščeni po raznih vidikih. Tako da na primer jemljejo iz te knjige dialoge, ki kažejo rabo časov takrat, ko s pomočjo »Living English Structure« ponavljamo- rabo časov. Posebni znaki nad tekstom olajšajo dijakom pravilen naglas in ritem. Praktična knjiga, po kateri v zadnjih dveh razredih lahko vadimo pogovorno angleščino, so v Zagrebu izi-šli Beker-Curčinovi dialogi »»An Advanced Course of Spoken English«. Posamezni dialogi v tej knjigi so seveda mnogo daljši in težji, a nikakor ne dolgočasni. Vsakemu dialogu sledi seznam idiomov z razlago v srbohrvaščini in slovniške vaje, ki jih lahko izpustimo, ker dijaki na tej stopnji slovnico že obvladajo. Ce pa ne, so dobra prilika, da poglavja iz slovnice, Id še šepajo, ponovijo. Da se dijaki iz obeh omenjenih knjig res kaj nauče, je najbolje, da se dialogov uče na pamet. Na primer iz Beker-Curčinove knjige: dekleta pol teksta (žensko vlogo), in fantje drugo polovico (moško vlogo). Po mojih skušnjah jim učenje na pamet ne dela večjih težav in se besedila radi uče, ker dobijo občutek — in to upravičeno — da znajo klepetati angleško. Za obogatitev besednega zaklada iz najrazličnejših področij je dobra »»The Little Englang Book. The Most Important Conversation Subjects and Thelr Vokabulary« Rudolfa Meldaua in Johna Leytona, ki je izšla leta 1959 pri založbi Max Hueber v Miinchenu. Tako vsebuje knjiga na primer odstavke o športu, kinu, radiu, televiziji, časopisih, stanovanju, zdravniku itd. Vsa ta področja obdeluje na moderen način z načrtno premišljenim besednim zakladom, ki ni niti prebo-ren niti preobširen in pikolovski. Knjiga lahko služi kot podlaga za konverzacijo or teh temah in za proste spise. Odličen pripomoček za razgibanje jezika dijakov in za nevsiljivo ponavljanje in učenje najobičajnejših stavčnih konstrukcij je zbirka osmih slik »General Service English Wall Pictu-res« (1. ob morju, 2. na kmetih v jeseni, 3. na vasi pomladi, 4. doma, 5. prizor na cesti, 6. industrijski prizor, 7. v uradu, 8. na železniški postaji) s pripadajočima Pupils* Workbook in Teacher‘s Handbook. Vse je izšlo pri založbi Longmans v Londonu. Da pro- fesor posamezne slike korenito predela po navodilih iz Teacher‘s Handbook, je treba precej priprave. Napak pa bi bilo, če bi profesor jemal v razredu sliko za sliko in pustil vnemar ostalo delo. Najpametneje se mi zdi, če zlagoma in temeljito obdelava dve sliki na leto in tako prinese spremembo v svoje običajno delo. V štirih letih bo predelal vse. Tako bo snov tudi res »sedela«. »A Practical Guide to Colloquial Idiom« W. J. Balla (Zal. Longmans, London) predpostavlja že solidno osnovno znanje angleščine. Posebnost in odlika te knjige je, da so idiomi zbrani po situacijah, n. pr. friendship, waste, economy itd. Tu in tam lahko profesor začini svoj pou£ tudi s paberki iz te knjige, ker se včasih dijaki precej zabavajo z angleškimi idiomi, tako zelo drugačnimi od naših. Vendar je treba na srednji šoli vedno učiti idiome, ki so običajni. Slikovitost nekaterih idiomov človeka lahko kaj hitro zanese, da učiš idiome zaradi idiomov in ne zaradi njihove dejanske pogostne rabe. Posebna veja jezikovnega pouka, ki jo v Veliki Britaniji gojijo v vseh razredih in na vseh šolah, in brez katere ni izpita iz jezika, je takoimeno-vani »prčcis«. Od dijaka zahtevajo, da iz teksta hitro razbere najpomembnejše misli in podatke ter da v določenem številu besed poda izvleček vsebine, ki mora vsebovati vse poglavitne misli. Pri tem delu ne pokaže dijak samo svoje stilistično obvladanje jezika, temveč tudi, ali, in kako. je vsebino dojel. Včasih profesorja le doleti ta sreča, da uči v kakšnem res dobrem razredu. Za take prilike mu .utegne priti prav L. R. H. Chapma- nova knjižica »Prčcis Writing«f ki je izšla pri založbi Longmans. Poleg odstavkov za skrajšanje vsebuje tudi že skrajšane odstavke in praktična navodila, kako naj se vsebinsko krajšajo. Marsakdo, ki bo bral te vrstice, bo rekel: »Saj to ni nič novega! že od pamtiveka zahtevam od dijakov, da mi pišejo skrajšane vsebine«. In po svoje bo imel tudi prav. Poglavje zase je pouk literature na gimnaziji. Ali naj se sploh uči? Ali naj učimo samo posamezne velikane? Ali samo avtorje tekstov, ki jih imajo učenci v svojih šolskih knjigah? Ali naj bo poudarek na dobah, to se pravi, podajmo pregled vse literature? Običajno napravi profesor kompromis med vsemi temi tendencami in uči, v večni tekmi s časom, kakor pač ve in zna in se mu zdi najbolje. Zelo kvaliteten in kratek je pregled angleške literature na 227 straneh od Beowulfa do Joycea »A Short History of English Literature by B. Ifor Evans«, ki je izšel v založbi Penguin v Londonu. Estetske ocene v njem so jasne, kratke in pretehtane. Vendar predpostavlja knjiga že določeno predznanje angleške literature. Osnovne podatke mora profesor črpati drugod. V ta namen lahko služi F. Sefton Delmer »English Literature«, ki je izšel pri Weidmansche Verlagsbuchhandlung v Berlinu. Naštela sem le nekaj knjig v poplavi tovrstne literature. Dandanes je profesor angleščine kvečjemu lahko le v zadregi, po kateri knjigi bi pri toliki izbiri segel. Poleg osnovnega načela, da naj bi učil le po kvalitetnih knjigah, pa nikakor ni zanemarjati osebnega faktorja, ki je prav tako važen pri pouku, namreč, da mora bjti knjiga profesorju tudi všeč in da rad uči po njej. Naj se ne sili h knjigi zato, ker mu je ta ali oni kolega svetovad, on sam pa čuti odpor do nje. Pri današnji množici angleških knjig bo gotovo našel kakšno drugo, prav tako kvalitetno knjigo z istega področja, ki mu bo všeč. Dijaki bodo s svojim tankim posluhom hitro začutili, kakšen odnos ima profesor do nje in kako naj se potem oni radi uče iz nje, če je celo profesorju zoprna? Nekaj zgoraj naštetih knjig si člani Društva za moderne tuje jezike lahko izposodijo v društveni knjižnici Ljubljana, Šubičeva 1. Tatjana Srebot ROMAN O ILEGALCIH Poredek slučaj — kar dvoje del z istim naslovom najdemo med novimi knjigami. Jean Guilloux in Mitja Voš-njak sta avtorja dveh dokaj različnih romanov, ki imata skupen samo naslov »Črna kri«. Vošnjak vdrugič nastopa s književnim delom, tudi tokrat je posvetil svojo prozo mlademu svetu, ki je stopil v boj za osvoboditev in družbeno preobrazbo. Pisatelj opisuje ilegalce-partizanske tiskarje, njihovo predanost idejam in odločen boj. O ilegalnih tiskarnah je bilo napisanega mnogo, tokrat pa lahko bralec v romansirani obliki sledi težkim časom preizkušnje. Pisatelju je blizu ta svet, ki ga odkriva v kontrastnih podobah medvojnih dni, oživil je mnoge anonimne borce, v škodo pa mu je vsiljiva patetika. Knjiga ima pečat dokumentarnega leposlovja. SLOVENŠČINA V OSNOVNI IN UČNI PRIPOMOČKI Kar naprej razočarani ugotavljamo, da učni uspehi pri slovenščini niso zadovoljivi kljub sorazmerno največjemu vloženemu trudu. Ne gre samo za bolj ali manj pomanjkljivo pismenost naših učencev, ki zapuščajo osnovno šolo, marveč še za opaznejše praznine na celi vrsti drugih področij, ki spadajo k pouku materinega jezika. Sistem jezikovne zgradbe jim ni jasen, s težavo se znajdejo med stavčnimi členi in besednimi vrstami, omagujejo pri zloženem stavku in njih orientacija v zgodovini književnosti je nezanesljiva. Pri vsem tem gre le za temeljno ogrodje, o razvojnih značilnostih in posebnostih ter tančinah seveda niti ne govorim. Pogosto se sprašujemo po vzroi kih takemu stanju in jih odkrivamo v objektivnem in subjektivnem svetu. Vsak učitelj zase se navadno trudi in kar muči, kako bi pouk izboljšal, dosegel več, v celoti vzeto pa ie ni pravega napredka. V času, ko se vse stroke na debelo okoriščajo z vse številnejšimi in popolnejšimi sodobnimi tehničnimi pripomočki, ugotavljamo, da je slovenščina tudi tu ostala skorajda nekakšna pastorka. Nekaj radijskih ur o pisateljih in njih delu, en sam poskus iz slovnice (o stavčnih členih — še ta le za utrjevanje), nekaj recitacij na gramof. ploščah, za naše namene precej neprikladno izbranih in razvrščenih (najbolje jih je presneti na magnetof. trak), pa še drobna peščica bolj ali manj ustreznih diafilmov — to je malo- ne vse, kar bi lahko našteli. In še od tega marsikaj ni trajno dostopno, recimo radijske ure, ki niso bile presnete na trak, razprodane plošče ipd. Poglavitna pomanjkljivost pa ja ta, da nimamo prave ustanove, ki bi načrtno in smotrno skrbela za pripravo in izdelavo učnih pripomočkov za naš predmet, V tem so marsikje že daleč pred nami. Naj omenim samo porazno resnico, da še nismo izdali niti serije slik naših književnikov in njih rojstnih krajev, ki bi jih mogli uporabljati v episkopu! Pa bi ne bilo nič lažjega kot to — samo lotiti se je treba, nekdo mora podre-gati. Če se raznim firmam izplača tiskati najrazličnejše reklamne sličice, kako se ne bi taka zbirka za nas, ki bi našla najširši krog odjemalcev pri učiteljih in učencih? Torej niti ne gre samo za ng vem kako moderne tehn. pripomočke, pač pa tudi take, ki bi jih že zdavnaj zdavnaj lahko bili izdelali. Pri pouku slovenščine so namreč oči učencev premalo ali skoraj nič zaposlene, kar je huda pomanjkljivost, ki se nam maščuje mogoče bolj, kot se zavedamo. Pa bi se dalo narediti toliko dosti preprostih, a učinkovitih učil! Krog učiteljev, ki bi lahko svetovali s svojimi izkušnjami, je nedvomno zelo širok. Pred leti sem bral, da je bil neki izum, kako bi se dala slovnica uspešno poučevati, celo razstavljen, potem pa je žal spet vse utihnilo. Dvomim, da je bil »patentni zahte- vek« tako visok, da bi zamisel zaradi tega šla v pozabo. Naj še navedem nekaj drobnih zamisli za morebiti uspešne pripomočke, pri čemer se zavedam, da je kaj od tega in še drugo že v rabi, vendar le v ožjem obsegu. Menim namreč, da bi morali vsa taka učila industrijsko izdelovati, saj tudi zemljepisec ne riše n. ?!'• sam zemljevidov in prirodopisec ne izdeluje preparatov. Za večidel dolgočasno utrjevanje besednih vrst bi recimo prav prišla nekakšna stavnica ali utrje-valnica. Kako si jo zamišljam? Osnova bi bila škatla z devetimi plitvimi in dovolj velikimi predalčki ali še enostavneje kar pravokotna lepenka, ki ju dve vodoravni in dve navpični črti delita na devet podolgovatih polj. Na vsakem bi bil natisnjen po vrsti naziv bes. vrste z zaporedno številko, n. pr. 1 samostalnik, 2 pridevnik itd. V ta okenca’ bi učenec vlagal kartončke z natisnjenimi besedami. Iz vsake bes. vrste bi sistematično izbrali večje število primerov in jih posamič natisnili na take kartončke. Učenec bi jemal s premešanega kupa in urejal po vrstah. Nekateri kartončki bi lahko imeli za orientacijo na hrbtni strani številko bes. vrste (n. pr. plavajo.— zadaj: 5), poseb-na serija pa bi morala biti tudi brez njih. Enako bi sama osnova na drugi strani imela v okencih le številke brez nazivov za višjo izurjenost. Opisani učni pripomoček že tu in tam uporabljajo, le da bi bili tovarniško izdelani lahko uspešnejši in privlačnejši, poleg tega ne bi bili dragi. Z njimi bi se vadil učenec četrtega, petega razreda, kjer sta si igra in delo še bližja. Nič koliko zanimivih tekmovalnih vaj z medsebojno kpntrolo se da s tako stavnico izvesti! Uporabna pa je tudi za preizkus znanja, saj natančno in hitro ^ pokaže uspeh oz. neuspeh. Možne bi bile tudi specializirane stavnice, recimo posebna za vrste zaimkov, vrste prislovov, samostalnike po sklanjatvah itd. Ne dvomim, da bi se s tako pripravo zanimanje za sicer precej pusto Poglavje izdatno poživilo. Za stavčne člene bi se dali izdelati na polah shematični prikazi zgradbe stavka, s povedkom v sredi in drugimi členi okrog. Vsak člen bi najbolje predstavljal krog, zvezo puščice. Seveda pa bi morali vse kroge napolniti z vsebino — z besedo, ki člen predstavlja, in pripadajočo primerno slikovno ponazoritvijo. , Zraven bi natisnili vprašanje in vrsto člena. Stavek, ® naj ima smiselno vse člene in je možna tudi upodobitev v risbi, se z nekaj premisleka da sestaviti. če bi učenci tak poučen in vsebinsko ter likovno privlačen zgled videli, bi ga doma še sami posnemali. Velike težave povzroča nam in učencem zloženi stavek, zlasti odvisniki v sedmem razredu. Tudi tu se da izdelati nazornejši pripo-moček, ki bi obenem spodbudil voljo. Naj nakažem dva primera. Prvi je »kolo odvisnikov«, ki sem ga jaz zaradi večje učinkovitosti imenoval kar magično. Narejeno je zelo preprosto: dva kroga iz lepenke premera kakih 15 centimetrov sta v središču speta z osjo (zakujemo ali nam spne čevljar), tako da lahko enega ob drugem vrtimo (če primerno oblikujemo rob, gre laže). Zgornje ali sprednje kolo ima na levem polmeru izpisan primeren glavni stavek, v desnem polmeru pa je izrezana podolgovata ozka reža, v kateri se ob vrtenju zadnjega kolesa prikazujejo na tem napisani prikladni odvisnikih Tako imamo ob enem glavnem stavku vse mogoče odvisnike, ki jih z vrtenjem poljubno menjavamo. Vsakokratno vrsto z ustreznim vprašanjem pa najdemo zadaj v prav taki reži, seveda moramo rešitev vpisati natančno na pravo mesto. Dobro je, če je glavni stavek tudi v barvi ločen od odvisnikov. Kolo je prav zanimivo in si ga lahko izdelajo učenci sami (povezava s tehničnim poukom, morebiti tudi eno v velikem merilu za razred, utrjuje pa znanje seveda zmeraj na istih primerih, služi torej bolj mehanizaciji snovi in občutka. Malo nevšečno je, da ob enem glavnem stavku res ne moremo nabrati prav vseh odvisnikov (treba bo pač dvoje koles), a če se malo potrudimo, dosti ne bo manjkalo. Zgled: PREBIRAJ DOBRE KNJIGE, kdor želi kaj znati, ki ti jih nudi knjižnica, kadar le utegneš, koder koli potuješ, kolikor le moreš, ker ti bodo koristile. da se razvedriš, če hočeš spoznati svet. Drugo bi lahko bila nekakšna družabna igra. Na belih kartončkih bi stali najrazličnejši glavni stavki,, na rdečih odvisniki. Iz tega gradiva bi v igri sestavljali vse mogoče kombinacije, ki bi utegnile biti prav zabavne in šaljive, zmeraj pa obenem ugotavljali slovnično zgradbo tako zloženega stavka. Kdor bi nabral najmanj točk za napake, bi bil zmagovalec. Podobne igre že ima- mo, le da — brez slovnice. Seveda bi morali učenci stavke vsaj v osnovi že poznati, v igri bi jih le prijetno utrjevali. Se igralni zgled za našo književno zgodovino. Vemo, kako rade se učencem mešajo letnice in kraji. Pa bi se dalo to že dovolj zgodaj privlačno utrditi. Izdelali bi igralne karte z risbami naših pesnikov in pisateljev (z letnicami), nadalje upodobitvijo roj. hiše ali kraja (z napisom) in še kakega pomembnega dela. Kar spada skupaj, bi bilo v kotu karte označeno z enakim znamenjem. Podobne igralne karte, poceni in lično izdelane, je že izdala Mladinska knjiga, le da ne za književnost. Prepričan sem pa, da se niti te zamisli ne bi branila. — Navrgel sem nekaj predlogov, ki bi jih seveda lahko še pomnožili. Ugovarjal bo kdo, da je vse tako premalo resno za naš predmet in zlasti za višje razrede nekam otročje. Je in ni — kakor se vzame. Učenci in tudi celi razredi kažejo zelo različne stopnje dojemljivosti, sposobnosti za abstrakcijo in. miselne zrelosti, poleg tega pa različen odnos do manj predmetno nazornega podajanja. Sicer pa — tudi odrasli se kdaj česa raje naučimo igraje. Mislim, da smo slovenski šolniki v teh pogledih vse preveč sramežljivi in tudi organizacijsko nespretni, pač čisto drugačni kot recimo Ame-rikanci, ki znajo brez zadrege na veliko poudariti in na široko popularizirati vsako še tako skromno iznajdbo tudi na metodičnem področju, kakršna je n. pr. njihov — učilni stroj, o katerem smo brali v Prosv. delavcu zadnjič. Včasih pa bi le bilo ob kaki zamisli dobro premagati tisti naš vse preveč značilni občutek, da nismo odkrilL Amerike, S. Kotnik Stanko Kotnik Počitnice prosvetnega delavca Izvleček iz delovnega načrta Slovenskega šolskega muzeja za leto 1962 - a- ^ v . . . —* ^ C “KSLS Z^i r“pS^HSl!aS: « ‘ek. vSerJo-pale-ie-p: taS^pS delavec nujno potreben. ^ »pra- ^ S ^ ».4^ Pravi pregovor. Pravočasno se 50 t«W In ’ /oprt: "ir oJt .oe,,"r jt let o. nam0 sostolelTolleki h at ' “rani obratno pa je ob morju, Iper dine. Vse njeaovo delo In zabave mo- a pripraviti tud, „„a,“ »J« m- »— ™ ^ St 'ŽS,??." zStV.f ,.b“f."»B.“ RSJ« » «“ 8 ««« i.. ijenje z mladino je pravo očiščevanje . _ ---, ---- _ samega sebe in užitek. Ali moreš v Dn rmi <:o ~ + Uive aluminijeve postelj e^^r nas^^ve- če 1St^je’ seboj. suho vejo... Kurjava naj bo hotelu ali gostilni živeti tako? Ali r- v. ravnokar miotSJ £ »SSMUflirUS; VfOMSOdbiS**? pS^SStSSnSTjS BtJTJSJFSSJVOS solziva - -....-- - n--v SttffSSS'«SK& •f* ss&baws%s!*s se s SbEM-SM"i;"¥ :ls=: “““.“e aa rjssrjs.^jsussfss: sasšSS?^ ” " »iSKaKSiffS is^SAsSrl^T* aa« isw%s«.*sms8 aasrts S¥«s^fflssts “■ ,ka,ki"' “»»'«.»«» a"s:t * E “«*””■*vss "**a*s;«„. s“,t gffMrtfflhas sffsviastss^ •“"k“"nl na neodvisni!!! Kuhamo, kar hočemo, in nočevanju! Ob morju se rado zgodi, Sfer drugod - razen v žoli z dXim 2- Za ‘cdpn ™^ejev bo prirejena da te večerno vrvenje v živahnih me- upom na uspeh saditi plemenite mi- razstava začetnega pouka branja in stiln in mp-ci+prih r-ir-ifoctno 7Yf i la- o r-» 'O/-. r.. j _ ; .. ™ i „ _ . . _ vi čas« koj za Priobčujemo izvleček, da z njim seznanimo prosvetne delavce in šolska vodstva, ki jih obenem prosimo, da bi nas opozarjali na gradivo, ki ga muzej zbira. I. OBČASNE RAZSTAVE: 1. V začetku leta bo prirejena razstava »Kronološki prikaz razvoja stih in mestecih pritegne. Nikar! Po sli in dejanja v mlada srca kakor v P*s^n.i^* . taoornem ognju ob desetih k počit- takem taboru', kjer se ti mladina . '** ^a. ze^J° posameznih strokovnih ku! Morda boš lahko imel šotor od- brezpogojno vsa zaupa? Tudi v tak aktivov po muzej prikazal razvoj po-grnjen ,in jasne zvezde bodo gledale tabor vzameš lahko s seboi svoio posameznih predmetov, tvoje ležišče! Kakšen užitek in okrep- družino. A tudi zanjo ve1ja% brez- H. RAZSTAVNA ZBIRKA čilo. Šumenje valov, v gorah pa šu- pogojno vsa pravila in vse pravice tem letu bomo zbirali na solab menje vetrov v drevju te bo uspa- predvsem pa vse dolžnosti kakor za stara ueiIa in šolsko pohištvo v rabi vaio. Preden se boš zavedel, bo sonce ostale taboreče. Nobene prednosti!! pokukalo v šotor. Če pa bo padal t0 je posebno vzgojno za tvoje otro- IJ1* KNJIŽNICA: dez, nič ne de. Počitek na ležišču ob ^e, ki jih imaš s seboj! Dopolnjevali bomo zbirko učbe- šumenju oežja na tvojo štreno te bo 2a konec priporočam vsem. da si uikov in priročnikov ter pedagoškega duševno zdravil. nabavijo dragoceno knjižico »Ali po- Periodičnega tiska, ki so ga uporab- znaš taborniško organizacijo?« V Dali na šolah na slovenskem ozemlju. Taborjenje z mladino. Prosvetni delavci niso ravno Mnogi pa. ki so z mladino taborili, vzgojiti dobro mladino in se iz ta-SKlenejo, da ne bodo sli nikoli več na borov vrniti srečni in zdravi na novo tak tabor. Razumem jih; razočarala clelo. jih je nedisciplina,- nemir in drugo. Pa ni treba. Tudi za taborjenje s taborniki, pionirji in podobno mladino je treba dolgotrajne priprave. Tu je premalo prostora za vsestransko obravnavanje problema. Tehnična navodila najdemo v nekaterih priročni- Pavel Kunaver RAZPIS in katere prilike smo zamudili. sliiaU grom in videU bliske Kako izredno pa smo potrebni vsakoletnega dolgega oddiha, vemo najbolje mi sami. Saj je treba v maju in začetkom junija le stopiti v zbornico, da vidimo utrujene obraze, ugasle oči, ki se hrepeneče ozirajo iz vročih učilnic v zeleno naravo, kjer je zdravje doma. Ker je za mano več kakor pol stoletja dobro izkoriščenih počitnic, sem se odlo-čii, da dam tovarišem in tovarišicam nekaj nasvetov. Ce sem rekel, da sem tolikokrat užil lepe in prijetne počitnice, moram takoj pristaviti, da jih nisem užil pod streho raznih hotelov, dependans, gostiln in podobno. Platnene strehe in pastirske in podobne kolibe so bile moje počitniško domovanje, in tam je bila doma sreča in zdravje, in lepota narave v neposredni bližini. Kot vodja številnih geografskih angleških skupin sem seveda preživel tudi mnogo mesecev v udobnih hotelih — a vedno se mi je tožilo po neodvisnosti od hotelske kuhinje in hotelskega osebja in neposrednem stiku z naravo. Narava pa je najlepše in najcenejše razvedrilo, saj so zvezde, gore, gozdovi, polja cvetice in reke zastonj in nihče Važen pogovor tabornikov nam ne more kratiti užitka, ki nam ga nudijo. Od njih se vrne- flamnjačah, na pogradih so spali ka- s tem uravnavamo hrano po našem Vsi imajo enake pravice in predvsem mo na delo veseli in srečni ter kor ubiti. žepu, in predvsem ni nam treba dolžnosti. Vsakdo je dolžan skrbeti za za ... _ - . , ° eseu m srečni ter Važno! Pod seboj moraš imeti vračati ne z izleta ne s konališča udobnost drugega — saj se mu vse gjj0l univerza ali VPS z diplomo; močni, da zmoremo vse napore toplejše kakor na sebi! Posebno v v gostilniške in hotelske prostore dobro nehote vrača! Ni izjeme v ta- C) 1 predmetna učiteljica za in Še druge osrečujemo. planinskih krajih so tople odeje, še kjer zapravljamo dragocene ure s ca- !,or"! Predvsem je ne sme imeti vod- dinjski pouk, VPS z diplomo. Najcenejši hotel šotor. Zal, prav vrednosS mfse klkfb' riožm Sanje"2 druSimi’ nevšečnostmi!! !e dolžnosti “d™ postene^^Tu- ^ prosvetni delavci ga premalo poznajo nemu hladu rfravk nrtieino3 z . *'na. od, •taklh nevšečnosti je preobla- A “Sjaihirše napake zagreše tisti in cenijo, in razmeroma majhno je Grom lil blisk in Xiv naP°w 0' cenje; S,1 sa v svojem taboru ni. ko fc’ 7ai^aie m1admo zvečer® in srado »»“o k»"« število učiteljev in profesonev. k, iz- s^eS, - Le? dan .X. °bleki..kj ”.a!P po sv^h potih ^seVačajo^ell1^ L0»"l«va» njej so važni taborni pravilniki, pa Dopolnjevali bomo zbirko mladinskih P°“ tudi drugo, kar bo prišlo prav vsem, so*feklh listov, ki jih izdajajo šole ali n h. h a /-» »7 -i* o v> .-7 v*, v, ri 7-. v.živreti. pionirski krožki. Dokumentacijska zbirka bo dopolnjena s podatki o novih šolah. Zbirali bomo šolska letna poročila, ki jih šole izdajajo, ter dopolnjevali zbirko za šole, ki so jih izdajale v preteklosti. Objavljali bomo podatke o 100-, 150- in 200-letnih jubilejih za tiste šole, za katere imamo podatke že zbrane. Za važne listine * o razvoju posa- miVl 1 Tinvvts'. »-k r. v. vrS 1 £ 1 boti Na podlagi Pravilnika o izvajanju __________________________ kih. Toda moralno pripravo moramo razpisov uslužbenskih mest za učno meznih šol bomo napraviTf mikrofilm-omeniti. Ne moreš upati, da bo ta- in vzgojno osebje (Objave štev. 2, leto Ske posnetke. Šolska ravnateljstva bo-borjenje dobro poteklo, če boš dobil 1958) ter Pravilnika o sistematizaciji mo prosili, da nam pošljejo fotogra-mladino, ki je ne poznaš, ali ki tebe delovnih mest izdaja šolski odbor šole fije šolskih poslopij, ki jih še nimamo ne pozna. S tistimi, ki bodo šli s te- za zdravstvene delavce v Murski So- v naši fototeki. v. strokovne — Studijske NALOGE: Gradivo, ki ga bo muzej pridobili bo proučeno registrirano in vloženo v študijski depo. O posameznih iz* k'”JV * ' ,• sledkih bodo strokovni uslužbenci po- a) 1 profesor ali predmetni učitelj r(K.ali v strokovnem tisku. Obiskovalcem muzeja (ekskurzi- ODLOCBO na toplem pogradu jo diktira edinole vreme. Tako "živ- P^,svo.)ih P0^1^ n od izVvtnv nV.iM vipnifi -ia /-»/-i/-nk š^ ^i.„^a;i„i /«: noči v taboi. \ boj za tri tedne na tabor, se moraš mesec prej sestajati, da se pogovorite o življenju, ki ga boste živeli , . , tesno drug ob drugem. Geslo »Vsi za ” rednem razpisu naslednjih usluz-enega, eden za vse«, mora postati vo- oenskih mest za učno in vzgojno dilo za vsa dejanja v taboru. Pod osebje: tem geslom vodim vse tabore od leta a) 1 . 1923. Tako se mi je posrečilo izpeljati za slovenski jezik, univerza ali VPS večino taborov tako, da so bili za z diplomo; jam) bodo s kratkimi predavanji tol- s,..i;.-^ vsak°S?r nepozabno doživetje, ppseb- h) 1 profesor ali predmetni uetelj mačili ra2StavlJeno gradivo strokovni no pa lansko, ko nas je bilo 80 štiri za kemijo, biologijo 111 mikrobiologijo, Ax.pt,n ir '" ^ tedne dolgo v neugodnih vremenskih univerza ali VPS z diplomo; prilikah v Bohinju. In vendar je c) 1 profesor ali predmetni učitelj w l vsakdo sklenil, da bo šel tja še in za matematiko in fiziko, univerza ali Jliijllcj! OSllOVniH SOI še . . Egoista v taboru ne sme biti. VPS z diplomo; ^ x . _ » -» • - , ------------— <........ - d) i profesor ali predmetni učitelj . Sestavek Jubileji osnovnih šol ob- zemljepis, zgodovino ter sociolo- J^Ueu vr prejšnji številki Prosvetnega - ---- -- - delavca, je napisala tov. Slavica Pav- e) 1 predmetna učiteljica za gospo- lif: kus‘os Slovenskega šolskega mu- liski nouk VPS z dinlomo ze1a v Ljubljani. Podpis je pod elan- ja! Se bolj v-estno mora izpolnjevati '' (Hl a) do d) navedcna uTužbenska kom Pomo‘“ma izostal- mesta se razpisujejo pod pogojem, da — bodo kandidati, ki bodo sprejeti, do-vračaio šele no- Podnje vali učno obveznost na Srednji Razpis tabor! Vodja .mora imeti ena- šoli za telesno vzgojo. Rok prijave na razpis je do 15. maja Predsednik ŠO: dr. TALANVI LEA Tehniška srednja usnjarska-galan-terijska šola v Domžalah razpisuje prosta mesta treh vzgojiteljev za svoj dijaški dom. Pogoj: prosvetna stroka. Nastop možen takoj ali v začetku šol. leta 1962/63. NEBO V MARCU FSRSSIHa?®.® sk-iS?Ai?«’jss^^“•»ivaKSig:»»».■■■»■n...» nati je treba z njim pravilno. Pri ma- hniPi«ii-ib in onmiu \, 1 težkega dela, ker boš i lastPrl V7ffled in liubezen do mla- lem štedenju in odpovedi tobaka in hotelskih in drugih stavb! lahko zopet med delom in težavami Je Iasien vzaiea m ijuoe/.en ao ima alkohola imamo hitro potrebno vsoto Brez sedeža ni prijetno. Danes so neovirano planiral druge take počit-na razpolago. Glede velikosti si za- na razpolago izvrstni zložljivi alumi- niče. pomnimo, da je »dvojček« le za ene- hrasti stolčki. Na njih sanjaš ob ta- obleko moram omeniti. Narava ga, »četverček« le za dva odrastla ^ornoni ognju, v senci košatih smrek ie neusmiljena in treba se je rav- človeka, ki imata namen taboriti dva in borov, in ob dežju v šotoru s knji- nati P°. n1oj, ne pa po modi. V tabore ali več tednov in si hočeta šotor pri- go v roki- v planinah pojdi le kot planinec ih merno urediti. Šotor z apsido je pri- V planinskih krajih je koristno. f.krb1i*. da boš imel bobre, močne čev- meren, ker vanjo spravimo prtljago. če stoje čevlji, pa tudi kovčki, ne- lje’ kl u bodo potrebni tudi za izlet-2, Nepremočljivo dno ni neobhodno po- koliko dvignjeni od tal. Dovolj je, Predvsem pa ob neizogibnem dežev- trebno. a je zelo prijetno in koristno. si iz ieskovib palic narediš podla- ne vodeL :10’* V kratkem bo minila zima, a na prostimi očmi kot nasvetlejše nebesno še zadosti visoko. Voznik se je pre- Za odrasle ljudi je najboljši tak so- t,o. Ce pa si spreten, si moreš splesti b v,1,i'11?lJske Pelerine so čudo- nebu bo ostala še vsa lepota, ki smo telo na jutranjem nebu. maknil z zenita v ugodnejšo lego. Pa tor. da moreš v njegovi sredini po- za čuda lepe in praktične police. Pri- Vlla lzna3boa. jo v mrzlih mesecih občudovali. Son- Ker je Jupiter Saturna že dokaj tudi Veliki voz, ki je stal pozimi tako l’hnci stati. Najenostavnejši so t. zv. di na obisk v dober taborniški tabor. S kom bi taborili? Gotovo z driv ce se je že kar visoko dvignilo in dne prehitel, bomo zadnjega videli s pro- nizko nad severnim obzorjem, se dvi- »hišni šotori«, z nekoliko decimetri pa bos spoznal, do kakšnega »udob- žino. Za otroke je zato potreben še 1. marca vzhaja ob 6.42, zahaja stimi očmi v drugi polovici meseca ga v boljšo lego in z boljšo vrsto visokimi stranskimi stenami. Takega Ja<< dvigne življenje v kakšnem rnahjši šotorček, če nimaš zadosti ve- pa ob 17.48; dne 11. vzhaja ob marca na vzhodnem nebu. Vzhajal bo malih daljnogledov že lahko razloči- Si J- k° sPreten človek tudi sam na- petorčku ali šestorčku! likega glavnega šotora. Za štiri osebe 6.23, zahaja pa ob 18.02; dne vedno bolj zgodaj in sicer dne 10. mo čudovito dvojico sonc v MizarjUi redi, in trajal ga bo desetletja, če ga Hrana! Kuhanje! Se nisem slišal. le namreč že potreben t. zv. šestor- 21. marca vzhaja ob 6.04 in za- marca ob 5. uri, dne 20. marca ob drugi zvezdi v ojesu. Vzhodno od po uporabi suhega shrani na prav da bi se ob hotelski hrani v treh cek- p«znam več družin, ki so naj- haja ob 18.15. Dne 21. marca ob 4. uri 25 minut, na koncu meseca pa Dvojčkov opazimo ozvezdje Rak in v tako suhem kraju. S šotorom pa se tednih kdo za 4 ali celo za 8 kg zre- ra^e sam^ na svojem prostoru. Saj je 3.30 bo Sonce prestopilo pomladišče. ob 3. uri 45 minut. 31. marca bo šla njem z manjšim ročnim daljnogledom moramo pravočasno spoznati, da ga dil. Pri nas v taborih pa je to kar pr* nas .P°VSOd varno, pa naj bo v imamo pomladansko enakonočje ali Luna malone tik ob planetu. lepo zvezdno kopico Praesepe — Jasli, moremo hitro in brezhibno postaviti, običajno. Posebno so tega deležni 6°rah ali morju. Kdor tabori, ver- pomladanski ekvinokcij. Na južni po- Planet Uran nas je ves mesec feb- Pod njo ugleda pozoren opazovalec Kako krasen je občutek, ce si v ne- otroci, ki so doma izbirčni. Gibanje jetno. tako premožen, da bi se ga luti je tedaj začetek jeseni. Na Juž- ruar razveseljeval, kajti zelo, zelo glavo Hidre — Vodne kače. To ozvezd- k?-*. bimutah postavil svojo platneno v prostem zraku noč in dan in v |zPlacalo okrasti. Toda zaradi nabav- nem tečaju bo Sonce za 6 mesecev redkokdaj ga moremo najti tako lahko je je silno dolgo in se razprostira še hišico m prehitel bližajočo se nevihto! okolju, ki ga ne motijo stavbe in cianja prehrane in zaradi pomirjenja, zašlo, na Severnem pa bo tega dne kakor prav letos, ko se po svoji 84- daleč pod vzhodni horizont, kjer bo Ne sted! pri izbiri šotorskega ma- morda celo dolgo trajajoča postrežba ce Sf.6.1!10 na .izlete ali na oddaljeno vzšlo in bo ostalo šest mesecev nad letni blodnji okoli Sonca nahaja ta- mnogo pozneje vzšla Devica. Se niže terjala. Danes imamo veliko izoiro in neprijaznega ali vsaj hladnega ho- kopališče, pa je res priporočljivo, da obzorjem. 21. marca se nudi redka pri- ko blizu ene najsvetlejših zvezd na pod glavo Hidre pa se nam zdi nebo ^ J?9,1?1 PostFeze3° telskega osebja, vse to vpliva na ape- se združita dve, tri družine. Vse je lika, da lahko natančno določimo nebu, blizu Regula v ozvezdju Lev. malone prazno. A kdor more opazo- e -v tit; na3enostavnejša hrana, ki si jo Poten} oiajsano. Po dogovoru gre lah- strani neba, ker vzhaja in zahaja Dne 1. februarja je bil Uran samo vati ta del jieba, ne da bi ga motile 1_.‘a.r^es1_ol_ ' v a’ sam skubal’ ie boljša kakor tista iz ko zdaj ena, zdaj druga družina na sonce točno na vzhodni oziroma na 20 ločnih minut oddaljen od Regula. mestne in druge luči, opazi slabotne hL r^nr«? iTh/i+neznane kuhinje. Kuhamo pa lahko lzlet’ na kopališče ali nakupovat, zahodni točki. Prav tako lahko po- Ker pa se tako počasi premika, bo v zvezdice, ki tvorijo - del velikega nalivnm in n S Pa dva načina. Najprijetnejše je pač Pray zat° pa za kaj takega ni zadosti kažemo nebesni ekvator, po katerem marcu še vedno zadosti blizu te zvez- ozvezdja ladje Argo. Večina ladje je rei nričnimn tp°kni kuh.an3e na prostem, na odprtem b^ek amPak se je treba gre sonce tega dne. Natančno južno de, da ga bomo z'najmanjšim ročnim skrita in je vidna le iz južnejših kra- i m el i šotor rev °rn ati i n« * b?mo cSnju, na kamenitem ognjišču, ki pogovoriti že mesece prej. Posebno točko lahko najdete pod Soncem in daljnogledom lahko odkrili. Uran sve- jev naše Zemlje. V ozvezdju ladje e maju na razpolago prno si ga sami zgradili. Nikoli ne ]e vazno to tudi zaradi spoznanja sicer nekako 7 1/2 minut po dvanajsti 1i kot zvezda šeste velikosti in je torej Argo sveti druga naisvetlejša zvezda Kanopus. Na vzhodnem delu neba se vajo in načrtovanje opreme. kakor smo krstili naše dolgoletno likor mogoče harmonirajo. Tudi taborišče moramo 11 Založba MLADINSKA KNJIGA NUBNANA, ČOPOVA 38-111 NAJNOVEJSE! — NAJNOVEJSE! — NAJNOVEJSE! ŠOLE - UPRAVITELJSTVfl! že davno napovedana nova zbirka »K0ZM0S« je tu. Prva knjiga dr. M. MUKUŽfl Druga svetovna vojna bo odličen pomožni priročnik mladini in odraslim V zgoščeni obliki podan oris druge svetovne vojne Časovni zaporedni pregled dogodkov Dokumentarni posnetki z glavnih področij vojne Dva zemljevida z vrisanimi frontami Nizka cena V KRATKEM V PRODAJI V VSEH. KNJIGARNAH ALI DIREKTNO PRI UPRAVI ZALOŽBE MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA, WOLFOVA 12 še vedno negativna, t. j. pravo Sonce daljnogledu pa poiščemo Regula, ki v marcu dviga mogočni Lev. Kadar je __________ pravo- V marcu še vedno zaostaja za sred- bo v okolici nekaterih drugih zvezd zadosti visoko nad obzorjem, prav lah- časno poiskati. Včasih si ga preskr- njim Soncem. Po srednjeevropskem najmočneje žarel, in če od prej ne ko vidimo v ozvezdju obliko letečega bimo že jeseni. Dogovoriti se je tre- času imamo poldne prezgodaj' in sicer vemo točno, kje se nahaja Uran, na- leva. Glavna zvezda je Regul. Ta ba z lastnikom, poizvedeti za naj- ' 2. marca za 12 minut 23 sekund, 14. rišemo lego najbližjih zvezd okoli zvezda je zelo blizu ekiiptike. po ka-bližji studenec ali drugačen način do- marca za 9 minut 31 sekund. 20. mar- Regula. Ze naslednji večer bomo s teri se gibljejo planeti. Mnogokrat bavljanja vode, ki naj bo brezpogoj- ca za 7 minut 47 sekund, dne 29. mar- pomočjo naše risbe videli, katera iz- nam služi kot vodnik in kazalo do no popolnoma brezhibna. Turistična ca pa za 5 minut 04 sekund. med zvezd se je premaknila — in ta slabo vidnih planetov, ko gredo mimo društva ob morju dajo hitre in dobre Luna: Mlaj bo dne S marca ko bo ^ Planet Uran. Podobno je storil tudi njega. Prav letos z njegovo pomočjo informacije. Pri nas v Sloveniji je Luna v Vodnarju Takoi nato’bn šla veliki astronom Heršel, ko je v marcu lahko najdemo planet Uran. Počakaj, enostavnejše, ker je še nešteto mož- pred ozvezdjem Ribi Prvi krateč bo le?,a l7si 'E0? prvi odkril ta daljni, 2869 da se dvigne Veliki voz zadosti viso-nost! neizkoriščenih! Čudoviti pro- u. marca v ozvezdju Dvojčka Luna ’?.l*«onov kilometrov oddaljeni planet, ko. Tedaj boš našel med njim in Le-ston ob rekah, potokih in jezerih ča- b0 nedaleč mimo lepe dvojice kastor- ®}cer gaJe videl ,že 90 let Pred n3im vom mnogo drobnih zvezdic. To je kajo in vabijo trudne prosvetne de- ja in Poluksa, dne 18. marca na bli- UaiTJs^eed». ^oda ni ,ga. spoznal, da ozvezdje Kodra Berenike, na katero se lavce k počitku. zu ZVezde Regul v Levu, kjer se še ,e ln ne običajna zvezda. veže mična pripovedka. Med tem Ce pa hočeš taborjenje primerno vedno zadržuje planet Uran. Polna Marcevi večeri so že mnogo top- ozvezdjem in zadnjo zvezdo v ojesu uživati in izkoristiti, pusti nepotreb- Luna bo 21. marca pred ozvezdiem ■ »i -111 z ve4Rm užitkom se lahko Velikega voza boš našel rdečkasto ne razvade doma. Tišina je ena izmed Devica. Zadnji krajec bo 29. marca Podajamo opazovanju lepih ozvezdij, zvezdo, ki je glavna zvezda v malem tabornih dobrot, ki je zastonj in pra- pred ozvezdjem Strelec. K1 9i“ ■,e na Pretek- ozvezdju Lovski psi. Ce pa boš šel v vo zdravilo za duševnega delavca Planeti, so v mesecu februarju -.■k”? vedno nas navdušuje lepota loku v smeri, kamor kaže oje Velike- Alkohol ne spada v tabor. In čim povzročili mnogim neukim ljudem ■~1“lsKe£a sesterokota, ki ga tvorijo ga voza, boš opazil pozno zvečer, ka-manj s tobakom kvariš čisti gorski, mnogo skrbi: napovedi indijskih in g!aVnA zvezde Oriona, Bika, Velikega ko se izza horizonta z nogami naprej gozdni ali morski zrak, tem bolje drugih astrologov so bile tako hude iVa’ MaleSa Psa> Dvojčkov in Voznika, dviga ozvezdje Bootes-Pastir s svojo zate. Na snago moramo posebno pa- da so celo nekateri enostransko omi: V,se 30 se Prenia3':rli3e ze na vzhodno svetlo zvezdo Arkturus. žiti. Vodo zajemamo na najvišjem kani ljudje nasedali govoricam o stran’ a 80 2a nemoteno opazovanje Pavel Kunaver delu studenčne struge. Nato sledi »koncu sveta« ali da so vsaj nekako umivališče, nato pomivališče. Latrino sramežljivo povpraševali, »kaj je s to izkopljemo v tisti smeri, kamor piha rečjo«. Tudi po šolah so nekateri glavni veter. Razkužujemo jo I. če učenci in dijaki vpraševali o tem, a sproti, zasipamo. 2. s petrolejem, 3. mnogokrat so dobivali nezadovoljive najbolje pa s klorovim apnom. Pri odgovore, kar seveda ni prav ker šola nas je lahko izkopati latrine. Težje je dolžna, da se odločno bori proti pa na kraškem svetu ob morju. Na* vraževerstvu; iz šole morajo že dijaki vzočnost muh priča, da latrina ni v in učenci širiti resnico doma in v redu. Kuhinjske odpadke sproti za- svojem krogu. No, v marcu se bo vse kopavaj. Kjer leže odpadki, so miši, zopet pomirilo, kajti planeti bodo zo-kjer so miši, so kače. Kjer ni odpad- pet »zlezli«, izza Sonca. Poglejmo: IVIer-kov. ni nobene nadležne golazni. kur bo dne 3. marca 27° vzhodno od Pazi na ogenj! Nevaren je V1 suši, Sonca. Vzhajal bo torej pred Soncem sicer v naših vlažnih gozdovih ni ne- in vztrajen opazovalec bi ga lahko —------—--------------------—-----r—— našel na že precej ožarjenem jutra- njem nebu. Žal, samo v daljnogledih OBVESTILO bodo videli, kako bo 4. marca Luna pokrila Merkurja, 13. marca bo šel Brošuro M. KOMAN: »DUŠEVNO komaj eno stopinjo oddaljen od Ju-NERAZVIT OTROK DOMA IN V pitra, kar pa bo vidno tudi le v ŠOLI« smo poslali pred časom upra- daljnogledih. viteljstvom nekaterih osnovnih šol. Vso zimo smo pogrešali na nebu Tista upravitelj'stva, ki še niso porav- svetle planete — sedaj v marcu pa se nala računa, prosimo, da nam nakažejo bo zopet po.svetila Venera in sicer kot' znesek na naš nov račun: »Pedagoško Večernica, v začetku jo bomo videli društvo, Ljubljana, Čufarjeva ul. 17, le precej nizko nad zahodnim hori-N. B. 600-14-3-1205. zontom. A vedno bolj se bo oddalje- vala od Sonca. Ker bodo tedaj_______.... bu, m sicer že na zahodni strani, dobro vidne plejade, bomo z njimi lahko prav lepo primerjali gibanje KLAVIR znamke Schnabl pro- Venere, v daljnogledu bomo videli, da je njena faza najprej še podobna krogli, kakor Luna dan po Polni Luni. Planet Mars zaostaja za Soncem. Ker Pn le še daleč od nas. je še zelo slaboten in ga je prav težko najti na jutranjem nebu. Četudi vzhaja delavcev konec marca že ob 5 uri se ven-Llst izhaja štirinajstdnevno darle izgublja v jutranji zarji Dne 6 Mnm ~ nM‘ marca bo šel mimo mnogo svetlejše^ ga_.fyj5?tI?-„ln.v malem ročnem dalj- Klavir naprodaj dam. Naslov v upravi lista. PROSVETNI OEI.A Vire- ■ zdaja Republiški odboi Sindikata prosvetnih id znanstvenih !-RS - med šolskim letom - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljub- rtogledu nam bo laže"nai*ti’"to'zanlmi-:;ana. Kopitarjeva 2 - Telefon ured- vo srečanje. J nlštva: 33-722. Interno 363 _ Naslov Tudi mogbčni Jupiter ie že prišel iorave: Ljubljana. Nazorjeva ul. i - izza Sonca. Polagoma kroži pred telefon uprave: 22-284 - Poštni pre- ozvezdjem Vodnar in že se je toliko dal: 355-vn - Letna naročnina 400 odmaknil oziroma zaostal za koncem dinarjev - Številka tekočega računa: da stoji zjutraj na tistem delu neba’ «00-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska ki ga jutranja zarja še ni razsvetila pravica* Konec marca ga bomo videli tudi s POTOVALNI. AGENCIJA JADRAN TURIST prireja za prosvetne delavce v času prvomajskih praznikov več izletov v inozemstvo: RIM-NAP0LI-P0MPEJI-CAPRI PARIZ-MILAN0 AŽURNA 0BALA-NICA-M0NTE CARL0-CANNES Udeležite se enodnevnili nedeljskih izletov na Koroško. Ogled Celovca, Gospe Svete in Vrbskega jezera. Izleti v aprilu, maju in juniju. -Cena 3500 din iz Ljubljane Informacije zahtevajte pri Odboru sindikalne podružnice na svoji šoli ali v poslovalnicah Jadran Turista v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Piranu, Novem mestu in Trbovljah. JADRAN TURIST