F NajreČji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA » The largest Slovenian Daily in the United States. List slovenskih _ delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELErON: CHelsea 3—3878 NO. 295. — STEV. 295. Entered as Second Olaas Matter September 21, 1903^ at the Post Office at New York, H. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 18, 1934. — TOREK, 18. DECEMBRA 1934 VOLUME XLIL — LETNIK XI.I1. a ODNOŠAJE Z RUSIJO JE TREBA PREKINUT-WOU VODITELJI DELAVSKE FEDERACIJE H 1 • • 1 #s# _ ___ • očitajo moskovski vladi da Delavci morajo biti zavarovani JE PRELOMIU DANO OBI JUBO Komunisti propagirajo po Združenih državah za svoje ideale. — Podpredsednik Ameriške Delavske Federacije zahteva, da mora vlada takoj prekiniti diplomatske odnosa je s Sovjetsko Unijo. Gospodarski voditelji niso edini. — Trgovci bi radi sodelovali z vlado, industrija pa noče. WASHINGTON VELIKO GNEZDO BUTLEGARJEV Dovažajo pijačo naravnost v kapitol. — But-legarji nemoteno hodijo po hodnikih senat-ske palače. Washingtoin, D. C., 17. doc. Ravnatelj League <>f Distilled Spirits Rectifiers, Amnion Mc-Clellan pravi, da je Washing-to najslabši kraj cele dežele, kar se tiče butlegarskega delovanja. Butlegarji nemoteno hodijo po senatni in kongresni palači ter zalagajo s svojim blagom kapitol. McClellan pravi, da more na zahtevo vsakemu do-f kazati, da more iz katerekoli WASHINGTON, D. C, 17. decembra. — Matthew Woll, podpredsednik Ameriške Delavske Federacije, je danes nastopil kot priča pred posebnim kongresnim odsekom, ki preiskuje neameriško propagando v Združenih državah. Odločno je zahteval, naj Združene države prekinejo diplomatske zveze s Sovjetsko Unijo in naj bodo zveze toliko časa prekinjene, dokler ne pride do popolnega preloma med ruskimi in ameriškimi komunisti. Woll je nastopil pred kongresnim odsekom kot predsednik 'National Civic Federation". Rekel je, da se načeloma strinja z neko prejšnjo izjavo predsednika Ameriške Delavske Federacije, Williams Greena, ki je ugotovil, da se je komunistična propa- j jnK,noVane palače po telefonu čjanda v Združenih državah znatno povečala, odkar i naročiti tihotapsko žganje in je Amerika priznala Sovjetsko unijo. i'1;1 111U 1,0 naročilo tudi dostav- — Položaj je pač tak, — je dejal Woll, — da je1 1 treba takoj dobiti proti njomu kakšno uspešno od-' Proti 1,utl,^rar}e,n IlJe-pomoč. Državljani Združenih držav imajo pravico zahtevati, da naša vlada odločno zahteva od Sovjetske unije, naj zatre delavnost mednarodnih komunistov, ki je naperjena proti Združenim državam. — Ako Sovjetska unija ne bo ugodila tej naši zahtevi, bomo šli še dalje in zahtevali, naj Združene države prekinejo diplomatske zveze s Sovjetsko unijo. Zahteva, na katero se sklicuje Woll, je vse bovana v pogojih ameriške vlade. Predno je namreč Amerika priznala Rusijo, je izjavila, da jo bo priznala le pod pogojem, če ne bo ruska vlada v o-krilju svojih meja trpela nobene organizacije, čije smoter bi bil strmoglaviti sedanjo ameriško vlado. Nadalje je izjavil Matthew Woll, da je reliefna .administracija priporočila nezaposlenim učiteljem, ki uče nezaposlene delavce, naj čitajo sledeče časopise: 4'New Leader", "Labor Action", "Workers" in "The Daily Worker." Po Wollovem zatrdilu je to dokaz, da ameriška vlada, pod čije nadzorstvom posluje reliefna administracija, priporoča nezaposlenim učiteljem časopise, ki zahtevajo nasilno strmoglavljenje ameriške vlade. Pred Wollom je govoril Green, ki se je skliceval na dejstvo, da izza priznanja ruske vlade navzlic obljubam Maksima Lifvinova, ruskega komisarja'drom lia glavij Je med naro_ za zunanje zadeve, komunistična delavnost v Zdru-1 dom zelo priljubljen, ženih državah ni ponehala, pač pa nasprotno, celo j švicarski predsednik je naj- M00NEYU iHAUPTMANN JE PROŠNJA j BAJE NI KRIV ZAVRNJENA Profesor Condon Štirje governerji so že odbili njegovo prošnjo za pomilostitev. — J. Mooney pravi, da je bi! obsojen na podlagi krivih priseg. ne misli, da je Hauptmaim odvedel Lindberghove-ga otroka. — Nikdo ga ni videl umoriti otroka. West Palm Beach, Fla., 17. I decembra. — Dr. John F. Oon- j - 1 don, ki je posredoval pri poga-San Francisco, Gal.. 17. dec. janjih za odkupnino Lind-Generalni pravdnik države Ca- berghovega otroka, pravi, da 1 lifornia Webb je v imenu rav- Hauptmannu bo mogoče do-, natelja californijske kaznilni- kazati, da je odvedel in umo-i ee St. (^uenti 11 odgovoril na ril Lindberghovega otroka, prošnjo Tli omasa Mooneya,1 Dr. Condon pravi, da je pri-[ katero jo vložil pri najvišjem šel v Florido, da zasleduje si«1-1 sodišču ter prosil, da se sodni j- dove, ki so vsebovali v 2500 sk a obravnava proti njemu ob-, pismih, katera je prejel od! novi. Mooney, ki se nahaja za- i dneva, ko je na nekem pokopani« 1 i bombnega napada na pa- liscu v Bronxu izročil odkup-1 rado leta 1916 že IS let v ječi, t ni no $50,000. Drugi vzrok, da je prosil že štiri guvernerja za j je Condon prišel v Florido, pa pomilistitev, toda vsak i k rat je, da ima zelo važne in dobre mu je bila prošnja odbita. novice za ženo Al Caponeja, ki govern mnenju samo ena polnoč: davki na opojne pijače morajo biti znižani, da more postavna pijača tekmovati z iiepostavno. Richmond, Va., 17. decern- Mooneya je bilo skupno z Warren K. Billin^som dokazano, da je vrgel med parado bombo, ki je zahtevala 10 človeških žrtev. V svoji prošnji na najvišje sodišče zatrjuje Mooney, da je bil obsojen sa-mo na podlagi cele vrste krivih priseg. Proti temu pa trdi Webb, da povečala se je. Green ima baje dokaze, da skušajo komunističn. elementi podminirati ameriške strokovne organi zacije ter jih izrabiti v svoje prekucuške namene. Predsednik kongresnega odseka, demokrat McCormack iz Massachusetts, je rekel tekom današnjega zaslišanja, da komunistične delavske or-1 eno leto izvoljeni za predsed ganizacije silijo newyorške trgovce, da jim morajo nika-plačevati prispevke. Kot pičo je navedel trgovca Alberta W. Williamsa, ki mora vsak teden izročiti "Needle Trade Workers Industrial Union" tri odstotke od vsote, ki jo plača svojim uslužbencem. bra. — Predsednik antisalon- sodišče v slučaju, ako bi bilo ske lige pastor E. J. Richard- resnično, kar trdi Mooiey, ne son zatrjuje, da bo Virgina le- more ukreniti ničesar, razun ta 1938 ali pa najpozneje leta da ga pomilosti. Sedan ii go-19+0 zopet postala suha drža- verner ima zopet v svojih rova. York okraj se je poslužil kali Mooneyevo pršonjo za po-svoje pravice ter je zopet pre- mil osti tev, toda ne bo ničesar povedal prodajo opojnih pijač, ukrenil, dokler najvišje sodi-To je že drugi okraj Virginije, šče ne razsodi, ki je po odpravi prohibicije - prepovedal prodajo opojnih, MACHADO ODPOTOVAL ' IZMMCUE Hamburg, Nemčija, 17. dec. Bivši kubanski predsednik general Gerardo Machado je naglo odpotoval proti Švici, naj-brže, da se izogne izročitvi, katero zahteva ki ga dolži, da je kriv mnogih zločinov tekom svojega pred-sedništva. Machado, ki je pretekli teden prišel v Nemčijo, da bi se zdravil v kopališčih, se je naglo odpeljal z avtomobilom, ko je prišla nemška tajna policija v njegov hotel. Ž njim je odpotoval tudi bivši poljedelski minister in njegov osebni zdravnik dr. Euge- se nahaja v Aleatraz kaznilnici v zalivu v San Francisco. "Nikdo ni vedel Hauptman-na, da hi bil umoril otroka. Xe verjamem, da bi ga mogli obsoditi", je rekel dr. Condon. Po njegovem mnenju bi bilo DILLINGERJEV TOVARIŠ V _ROKI PRAVICE Burns je bil v CKicagn prijet. — Baje je bil v zvezi z velikim ropom v Brooklyn,*!. mogoče Hauptmanna obdolži- j ga razvidno, da je bil Burns ti izsiljevanja in posesti od-jtu Je v kaznilnico vtihota- sporočila. Kot znano, je bilo P*! njihov poglavar John Dil- Caponejevo ime pri pogajanjih linger. Bums je osmi Dillin-za Lindbergliovo odkupnino gerjev tovariš, ki je bil do se- NOVI ŠVICARSKI PREDSEDNIK Bern, Švica, 16. decembra. Rudolf Minger, ki je kot vojni minister organiziral švicarsko vojsko, je bil izvoljen za predsednika švicarske konfederacije za leto 1935. Minger, ki se je udeleževal manevrov v fraku in s cilin- nmogokrat imenovano. OTVORITEV MOSTU ČEZ SAVO DELODAJALCI BODO MORALI SKRBETI ZA ZAVAROVALNINO WASHINGTON, D. C., 1 7. decembra. — Predsednik Roosevelt je odobril poročilo, katero mu je vročil njegov odbor Economic Advisory Council. Poročilo vsebuje načrt za zavarovalnino proti brezposelnosti, za kar bodo morali delodajalci plačevati, in tri druge načrte za starostno zavarovalnino. Pri zadnjih dveh načrtih bo še vlada dodala svoje naziranje. Xaert za zavarovalnino proti brezposelnosti vsebuje med drugim naslednje točke: Delodajalci nosijo celo breme te zavarovalnine. Doneski za zavarovalnino bodo določeni v obliki davka po 3 odstotke delavske plače. Zvezna vlada bo strogo nadzirala zavarovalnino v posameznih državah. (ilede starostne zavarovalnine je predsednikov odbor stavil naslednje nasvete: Obvezni sistem, pod katerim bodo morale posamezne drža« -ve sprejeti zakon, po katerem bodo morali delodajalci in delavci prispevati, za starostno zavarovalnino. Načrt, po katerem se bodo doneski delodajalcev in delavcev stekali v skupno blagajno. Vladni prispevek bi izpolnjeval vsoto po prvem in drugem načrtu. Odbor je tudi izdelal načrt za bolniško oskrbo. Glede bolniške zavarovalnine odbor še ni ničesar sklenil. Sedanji načrt za zavarovalno proti brezposelnosti sledi AVagner-Lewisonovemu načrtu, je pa mnogo obsežnejši in . določa natančnejše vladno nadr' zorstvo. AVagner-Lewisov načrt se je lansko leto razbil vsled odpora delodajalcev. Predlog, da morajo delodajalci nositi vse breme zavaro-izhaja iz American Chicago, 111., 17. decembra. Joseph Burns, ki j«» eden zadnjih še preživelih Dillingerje-vih tovarišev, je 1»11 v svojem stanovanju v Chicagu aretiran. Policija je pri njem tudi našla nek zapisnik, .iz katerc- daj prijet ali ustreljen. Dvajset zveznih detektivov in 11 policistov je vdrlo v Burnsovo stanovanje. Navzlic temu, da je bilo njegovo stano- Beograd, Jpgoslavija, 17. de-|vanju so mišij tudi dve strojni kubanska vlada, < cembra. — Prvi most za avto- puški, kateri je Dillinger skup-mobilski promet, ki bo vezal j no z Johnom Hamiltonom od-Bcograd in Zemun čez Savo, je višji uradnik v deželi, toda ima le malo izvrševalne moči. Izvo-lujen je za eno leto in ne more biti zaporedoma dvakrat izvoljen, temveč zopet čez sedem let. Švicarski vladni svet šteje 7 članov, ki so zaporedoma po WHITE SULPHUR SPRINGS, W. Va., I 7. dec. — Voditelji ameriške trgovine in industrije so danes poskušali izdelati načrt, s katerim bi pojasnili vladi želje ameriškega gospodarstva. vanje podobno arzenalu, se jejvalnine, , predal brez odpora. V stano-1 Federation of Labor. Tudi de lavska tajnica Miss Perkins se zavzema za to, da delodajalci bil v nedeljo otvorjen. Most je slovesno otvoril regent princ Pavel s svojim kabinetom. Most sta zgradili neka nemška in francoska družba. Dolg je 1500 čevljev in 3(3 čevljev širok. Gradili so ga štiri leta. PRINC OBSOJEN NA SMRT nio Molinet in drugi njegovi J -- spremljevalci. I Stalingrad, Rusija, 17. dec. Trn«««««« rr -u -i- j lBivši princ Mačizariani in dva Havana, Kuba, 17 decern-- v tovariša so bm obso. bra. - Kubanska vlada J« jeni „a smrt, ker so ukradli so- naročila svojemu poslaniku v •• r , , . D , 1 . .. cijalistjcno lastnino, Berlinu, da zaprosi nemško! onn , , - i i , . \ . „ , 200,000 rublje v. vlado, da izroei bivšega pred- sednika Gerarda Machado. ^ SONARJEV •? . i - .i i -i • i_ i . • j Šanghaj, Kitajska, 16. d§ Ze takoj pri prvih poskusih je bilo opaziti, da so1 Kot zastopniki trgovine pripravljeni sodelovati z vlado, dočim hočejo zastopniki industrije reševati krizo na svojo pest. Vsledtega je veliko vprašanje, če se bodo mogli gospodarski voditelji zediniti glede izvedljivega programa. pravi neko poročilo, je bil najden umorjen in zakopan na starem bojišču ameriški misijonar John E. Stam in njegova mlada žena. Mladi par z dva I meseca starim otrokom so ki-1 tajski roparji odvedli 7. de-1 cembra. Usoda otroka ni zna-] na. * nesel iz policijske stražnice v AVarsay, Ind. Burns je stanoval pri svoji 40 let stari sestri. Izdajalski list, ki kaže na njegovo udeležbo pri brook-lynskefti ropu, je našel nek poštni uradnik, ki je izvedel za Burnsovo bivališče in je naznanil policiji. Toda niti poštni uradnik J. McWhorter, niti policijski kapitan John Stege, nočeta izda-ti, kaj je zabeleženo na listu, j Toda nek drug policist, ki je j bil pri preiskavi Burnsonove-' »v«n """jga stanovanja, je rekel je Jos. MCHino Burns na listu vsoto> $427,000 j | delal z 12 in nato zopet z 12 pomnožil, kakor bi se hotel prepričati, ako je njegov račun pravilen. Vsled tega je poliei-ja mnenja, da je bilo pri brook-lynskem ropu udeleženih 12 roparjev, ki so si plen enako razdelili. plačujejo za zavarovalnino, toda jim hoče olajšato breme s tem, da kupci plačujeja, vsled česar bi se cena blaga zvišala za neznaten odstotek. Ako pa bi delavec, ki dobi 75 odstotkov vsega blaga, moral prispevati za zavarovalnino, tedaj bi bil dvojno obdavčen: plačevati bi moral prispevke in poleg tega še blago dražje plačati. NAPOVEDUJE ZRAČNI TORPEDO Naročite se na GLAS rfA&ODA največji slovenski dennuk y Združenih državah. West Chester, Pa., 17. dec. Major K. K. V. Casev, uradnik pri E. I. du Pont Namours Company je rekel, da bodo v prihodnji vojni uporabljali zračne torpede, katere bo vo-dil radio. Casey pravi, da prišel do tega prepričanja, ker mu je znano, da se delajo tozadevne poskušnje po celem svetu. Rekel pa je, da s tem ni mislil, da tudi du Pontova družba dela kake take poizkuse. M«L4I VAIODA" NEW YORK, TUESDAY, DJ5 CEMBER 18, 1934 c Glas Naroda" 3 M and Pnbllabed by PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L Benedlk. Trets. corporation and addresses of above officers: •f Wmhtttm, New Yerk City, N. I. "SLAB NABODA (Veiee •( the Peeple) ■very Day Except Sundays and Holidays fcMloh tfo nik m AflMrlko ln Za New York u celo leto ......$7.00 fc pol tat £6.00 Za pol leta ............. * 93.00 Za inozemstvo sa celo leto $7.00 It 4atrt 1 Za pol leta.............. Subacrtptioo Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Olaa Naroda'' lafaaja Tsakl dan igygemW nedelj in praralkor. brea podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagoroU poSUJaH po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tndi preJSnJe bivalWe pasnani, da hitreje najdemo naaiovnik^ "GLAS NARODA". 216 W. 18ih Street. New Ystfc. N. I. Telephone: CHelscn 3—3878 "KRVAVA INTEBNACUONALA' THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. Ju S presenečenjem in ogorčenjem zasleduje svetovna javnost odkritja ameriškega senatnega odseka, ki preiskuje mahinacije družb in posameznikov, ki so v svetovni vojni zalagali vojskujoče se z orožjem in municijo. Munieijwki tvonničarji — člani takozvane 44krvave interuacijonale" — so se ne vse kriplje protivili, da bi posegali politiki v njihovo trgovsko poslovanje. Zdaj so >a mahoma utihnili. T lili gospodom v Angliji, ki so se še pred kraltkiin -trahovito šopirili, je kar naenkrat pošla sapa. Par tednov je tega, ko je izjavil Sir John Simon, angleški zunanji minister: — Vlada njegovega veličanstva ne bo nikdar (lopu-ila, da bi kdo na tak način razkrinkoval poštenjake, k\ trgujejo z orožjem. Te dni je pa dospelo iz Anglije poročilo, da je angleška -vldia sklenila pretipati kosti in o bis t i velikemu mogulu 14 kravave intemacijonale" Bazilu Zaharovu in njegovim tovarišem. Istočasno je ameriški poslanik v Benin, Hugh R. Wilson, v imenu wasliingtonske vlade predložil generalni komisiji razorožit vene konference načrt mednarodne po-■,odbe za kontrolo Itrgovine z orožjem in municijo. Zdi se, Ida bo vlada nekaj resnega podvzela proti ele-rjentom, katerim je senator Nve zaklieal v brk: — Vi, gospodje, ste nam s prodajo orožja zaveznikom pahnili v vojno. Vi ste povzročili strahovito povojno siromaštvo, vi ste krivi, da se je dežela zadolžila za 'dvajset ; Joč milijonov dolarjev! Senatna preiskava se vrši baš v času, ko mora sleher-i spre videti, da je nevarnost nove vojne na obzorju. In k/lo more dvomiti, da bi prihodnja vojna s pomočjo modernih iznajdb uničila moderno civilizacjo. Ljudi, ki je pripravljajo, je treba smatrati za blazni-!*e, jim obleči prisilni jopič ter napraviti konec njihovemu tlelo van ju. Po dolgih šestnajstih letih izza kfinca svetovne vojne je prišla vlalda do zaključka, da se mora v tem oziru nekaj storiti. Eno izmed najuspešnejših sredstev za prepre-enje vojn je, onemogočiti vojnim dobičkarjem milijonske dobičke. SORODNIKA ALI PRIJATELJA V DOMOVINI NE MORETE BOLJ RAZVESELITI KOT ČE MU POŠLJETE DENARNO POSUJATEV % ^ BOŽIČ Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO $tM .......... Din. 1M IMS .......... Din. 2*0 9 7. (iu«|N>.i Ksawen* j«* »lopi! t«»rej k t«-?efoiiu. «la hi nartM-il ieni. uaj »mi |N»>lj<* aktovk«* | h v služkinji. Telefonira... — Za*<«d«»iio, — zakli«V go-»iMMlii'na v centrali. <"ez |m*t iniiiui zvmii izaova. — ZHMIICIIO! To X* je »Ho g«»*podu K>a-w«»ry že preneumno. Toda kaj storiti! IN h* a kal jo š*. malo in ZO|M't |M»ZV01liI. To j«- |Mrno-vilo še jK-tkrat. Xi zaupal telefoni-tki. za h t val j«* zvezo z kontrolorjem. Prosil ga je izreeno, naj pazi na njegov«* številko. Nič ni |»omagalo, tudi kontrolor mu je nervozno (»otrdil: — lies, zasedeno jo. Toda gospod Ksawerv rabi akte nujno. Pokliee torej >lug » in ga pošlje na svoj dom, «la mu prinese pozabljeno aktovko. Sluga, vesel napitnine, sv« -čano obljubi, da bo takoj nazaj, toda vrne se čez dobro uro. In kar je š«- bolj žalostma praznili rok. — Oprostite, pro-im, toda pomagati se da, gospod, kar je, je, pri njih ni nikogar do ma... Zvonil sem in zvonil, kakor na alarm, trkal in razbijal sem po vratih, j a ni nič zaleglo... Xie se ne da poma gati, milostiva je s služkinjo nekam odšla. Gospo«! Ksawerv >topi veh pre-enečon takoj zopet k telefonu.. . toda.. . — Zasedeno! — odgovori gosp«xlična iz centrale. Te«laj pa res že ni ve«' ve del, kaj bi si mislil o tem. Začelo ga je skrbeti. Vzel je klobuk in suknjo, planil iz pisarne, skočil v prvi avto-taksi in se odpeljal domov. Odprl . je vrata s svojim ključem in planil ves upehan v .-tanovanje. Prvi hip si je zadovoljno od-dahnil: žena je stala pri t«*l*'-foiiu in govorila z nekom. — Kaj pa počenjaš s tem t«»lefonoin? — je zakričal na njo. Z«-na se je obrnila, neha'a govoriti, odložila slušalko in se začudeno ozrla na moža. — Kaj se je pa zgodilo! — Kaj si se vrnil iz pisarne? — Kakš«'n pa si?! — Kaj ti je — j«» vprašala vsa v skrbeli. I K . i videč njegov krvjo zaliti «»-braz in |mhuo čelo. — Prej bi moral vprašali jaz, kaj -e j«« zg<»dil«». Kaj j jHxViija^ > t«*m tc*lef»»u«nn—-Najmanj petnajstkrat - «• m zvonil in klieal. pa le ni-. i . tiio^el prikimat i... CVIi »Iv.- u: j»* bil moj t«-l«-toii zavedeti. Slu ga, ki M-tii isa brž domov. ni iuo^t-1 nikogar prikli eati. nikogar ni bilo v stanovanju... To ji- kom*e sveta ka li*. (ios|nn1 K>a\very j«- res raz-bu rjen. — Ne razuuiein... Za kaj pa gre' — j<*elja pre-trašena žena. — Aktovko z uradnimi akii s»*iii pozabil doma! — Kaj s»'iii jaz kriva. em po njo slug«i, pa ui mogel v >tanovanj«\ — To ui izkljinViio... Ma-rička je na trgu... Od>la je 1 .1 | koj za tebo j, vsak e:i- >e mora vrniti. — odgovori žena očivi-dno pomirjena. — Kaj >i pa delala, zakaj mu nisi odprla — Toda, dovoli, dragi inoj. telefonirala -eni vendar. s', sam videl... Žena je že užaljena in ogorčena nad tem zašli ševanjem. — Vem. da si telefonirala. Petnajstkrat >"isi zvonil in vedno je bilo zasedeno. Torej s, telefonirala nepivtrgoma d Ksawerv š»- predobro. Molče j«- v zel svojo aktovo in šel v pi-s;irtl«i. Žena j«» zmajala z glavo, za-hft-vala znova zvezo s svojo prijateljico Puno in se ji začela opravičevati: — Oprosti, draga m«»ja, saj >e še nisva | Him e nil i do k«mea. < oprostiti mi moraš, vrnil -e j,, moj mož iz pisarim, nekaj j» bil doma )*ozabil, j«, naju prekinil. «-igan... Saj veš. Že-ne smo res rev*-, še pomeniti se ne moremo |H»št«'iio. DETEKTIVSKA VISOKA ŠOLA BnEsnfiwaaRfiKyMifiSfMKaiSifiifa BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, H. Y. PRIJAZNE, DOMAČE SOBE kurjene, topla voda, električna razsvetljava, s hrano v hiši (pristna slovenska postrežba) ali brez hrane. Oglasite se pri: — Miss Rose Koprivšek, 318 Sumnner Ave., Brooklvn, N.Y. * (6x) VSEPOVSOD JE ISTA IGRA Londonsko pre«lmestj<' Ileii-don s<* ponaša od preteklega tednu z itajnmdernejšo kriminalistično šolo v Angliji. Na tej detektivski univerzi so se pi iči-la predavanja, ki pripravljajo slušatelje na znanstveno preiskovalno službo pod vodstvom najznamenitejših strokovnjakov. Detektivska visoka šola je bila ustanovljena na pobudo šefa slovitega Scotland Yar«ia lorda Tren-i-hanla in obsega poleg učilnic tudi poskusne laboratorije in zbirk«4. Moštvo >e šola v Piell House. Organizacija šole je bila poverjena patologistu edin-j burške univerze Jamesu Da- • viilsonu. < >n je povabil v ]>ro-1 fesorski zbor sodnega ]»iit«»h»ga Sira Spilburva, toksikologa Sira Williama Wileoxa. kemika gih knjig, zlasti iz sodno-me«licinske stroke. Pri otvori- V vseh državah posvečajo dandanes največjo pažnjo olwirozevanju in pripravam za novo ljndako klanje. Na »liki vidite japonsko infanterijo, ki brede deročo reko. tvi šole je izjavil, da dela moderni detektiv sicer dobro, toda ta šola ga bo seznanila z vsemi načini preiskovanja zločinov, znanimi doslej samo laboratorijem. Trenchard sam pa ne polaga na šolo posebnih nad. Po njegovem mnenju mora biti pravi detektiv nadarjen že po naravi. Namen šole ni izrazita speci jalizacija. V nji naj se mo-tlerni stražniki seznanijo z vsemi metodami in pri|>om mestecih toliko, kolikor bi mu prinesle izkušnji' v službi skozi 2(1 let. S«»la ni razdeljena na razrede. temveč mi stani«*«*. Absolventi Ihmio uvrščeni med navadna in9pekt«irje in fKxldi-vizijonalne inšpektorje. Slavni ins|H*kt«»r Francis Im» predaval mi šoli o avtomobilih in avto-mobilskih nesr<>e jo s svojo materjo ]>odal na mali dalmatinski o-t<»k, kjer je ostal do petnajstega leta svoje starosti, nakar je postal mornar na očetovi barki "The Teresa Cosulich". Na nji je dvakrat obkrožil svet ter marsikaj doživel, kar bi mlade fante Zelo zanimalo. Jadral je mimo rta Good Hope in llorn, usc'l kanibnlom in so-mo v Holaudski Vzhodni Indiji ter preživel strašen liuri-kan pri Apiji, Samoa, v katerem se je [»»topilo dvajset la-clij- A' Ameriko je ]>rvič doSyn-l ]»red petinštiridesetimi leti. Prav dobro se spominja, ko je šel prvič preko Brooklvnskega mostu ter je moral plačati en penny pristojbine. Vs^ga skupaj je napravil 350 preko-atlantskih vož«mj. Tekom vojne je poveljeval transportnim ladjam v Sredozemskem morju. Po vojni se'je petkrat podal v Združene države s paraikom. "BtjlvtMlere**, ki je prevažal ameriško vojaštvo. Pozneje j«1 prevzel poveljstvo nad parnikoma "Martha Washington" in "President«' Wilson", leta 1928 je pa začel poveljevati 24-tonski motorni ladji "Vulcania". Na tej ladji bo tudi napravil svoje zadnje potovanje. .Tesen svojega življenja bo preživel na Malem Lušinju ter bo z jadrnico križani po Jadranskem morju. V nekem poljskem mestecu imajo veliko senzacijo s staro baračico Knauerjevo. Beračica je hotlila dan za dnem po mestu in in okolici ter prosila ubogajme. Stara je že 84 let in končno so jo hoteli spraviti v sirotišnico, da bi ji ne bilo treba več beračiti. Toda starka se je odlo«"no uprla, češ, da v zavetišče ne gre, ker takih soci-jalnih ustanov nima rada. Tam siromaka samo šikanirajo, ona se pil ]MH-uti š»* dovol j svežo, da lahko hoili »»kro.ir dobrih ljudi in prosi miloščine. V sirotišnicah j«» po njenem mnenju preveč birokratizma. Ravnatelj ima «»s4*m sob in Kmuhni letne plače, jKi s«' yji siromake ne ziiKMii. siij nima pojma, kaj j<-revščina. Toda ženici niso ti ugovori nič pomagali, na vsak način so jo hotel; spraviti v sirotišnici in ker ni šlo drugač«', se j<-zglasila pri nji policija. In ul»\j čuda, pod starim, s jmjčevina-mi ]>okritim zabojem so našli veliko vrečo, polno zlatnikov in srebrnjakov. Na«l kir zlata in srebra je imela stara beračica skritega doma. Se ve« In je bila policija radovedna, kako je prišla do tega zaklada. Starka pa tega ni hotela po-vedati, zatrjevala je le, da ima zlato in srebro že 30 let. Beračiti pa menda zdaj ne bo smela več. GLAS NARODA" zopet pošiljamo y domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. ANGLEŠKA ARMADA V FRANCU! Calais, Pranciia, 14. dec. — Dogotlki pred 20 leti se zo|M*t ponavljajo, ko je prišlo v Calais 17*4 N i angleških vojakov, ki so namenjeni v Saar. Pet 'častnikov je takoj inlpotovalo v Saar. da pripravijo barake za vojaštvo. Kakor v svetovni vojni, bodo Anurleži tudi sedaj imeli svojo glavno postojanko v Calais. (>d tu bo armada dobivala svoje zlaloge v Saar. Prihodnji t