Vrtovi doslej še niso bili v trdni Etitti, vse daljši Le-bruarski dnevi pa že priga nj.ijn vrtnike k delu. Sarru bodo moiviii vaeti v roke šikmpilnice, žagioe, škarje, lopate in Se dostii drugih pomagal.
Za Bežigraidom je veliko vrtov ob hišaih, pa tiudi va-Skili sadovnjakov je dosti. Le urejen vrt je lep in do-bro donosen. Če smo drev-je dobro posadili, sta za lispeh poniembna gnojenje in obrozovanje. O abrezova-nju je napisainih že toliko raaprav in postavljenih toli too sistemov, da se vrtndk, ki bi sam obreaoval, boji, da ne bi tiarobe reza!. Toda tudi obrezovanje sadnega in okrasnega direvja bo prepro-sto, če raaiažim, zakaj se obrezuje.
Vsako mlado drevo je naj-prej v rastni. Sele nato v rodni dobi. Nizkodebelna sadna drevesca so vsa cap Ijema na Sibkeje rastoče pod-lage, kš zadno zgodaj roditi, sorta Jona.tan je verjetno naj-pridnejSa, saj zacveti že v drugem lefcu. Na semenjaku (dlvjaiku) copljena drevesa pa apnra več let le rastejo. pa naj bodo niaka ali vlso-fcodebolna. Sele ko ta pri-rodna milfldost popusti pri-ftne rodna doba. A rodna do-ba bi ne bila zaželjena, 6e bi dajada le rodni les, saj ba se nvsblina kaj kimalu izčr pala in ostala vedno nizka. Z obreaavanjemi moramo pobuditi nastanok vejio, ki ne bodo Podile^ ainpak se toodo le olistale ia ustvarile nove    vel<at   ogrodjefcrožnji
Vrtno veselje
Obrezovanje je važno zimsko opravilo
Iz tega sledi, da moramo vsako leto skrbeti za reden pridelek in da rodnega lesa ne sane biti toliko, da bi za-drževal rast lesnih vejic. Tu imanio dve možnosci, ali re zanje rodnih brstik, kar ni najbolj pametno. aiH pa trebljenje plodov, še bolje trebljenje cvetov S tem se zaloga hrane vsako leto troši in zato rodnost ne ka-že odmorov, vsaiko leto to-rej pridelujemo. Ker obreza-no drevo ni prepolno so plodovi rejeni in okusni. Obiraivja ovetov in redčenja plodov se žal ne da oprav-ljata na visokem drevju, za-to je prikladno le niako drevje, pa še tu ne gre brez dvoramne lestve.
Obrezovati začnemo sadno drevesce že ob sajenju. Ta-krat se tudl odlo6amo za di-evesno obliko, toraj ali za oblikovani žpallr ob ste-ni ali na prostem ali pa za prasto rastočo krošnjo. Ma-reilioe gojimo zdaj vse oolj kot prosto rasfcoče drevo, ob steni pa tudi niso več stro-go oblikovane ampak teko veje v rahlo poševni pahlja-6i. Tudi pri hruškah zdaj ni več palmet strogih Unij ln ostrih kotov ampak so le še poševna ramona, ki teko v meteraki razdalji iz debla, navadno so to tri do ^tiri etaže.
Največ  sadnih  drevesc  pa
raste zdaj ald v oblikj grma ali v vretenasti drevesni ob-liki. Te oblike je treba osno-vati takoj po sajenju, na sta-rem drevju ne uspe več. Gr mič si zamislimo kot obliko, ki ima vodilno osrednjo ve-jo (vrh) in tri do štiri stran-ske ogrodne veje. Pri nadalj-nem obrezovanju skrbimo le za t», da ostane vsdti teh 4 do 5 vej vedno v isti višini, da odreiujemo z njim vse, kar hoče gnati na noter ali navzgor, vrh seveda ostane aii oel ali prikrajšan če je le predolg pustimo pa vse vejice ki rastejo navzdol, vodoravno ali poševno nn gor. To so važne rodne veji-ce, fci dajo najboijši pride-Iek Z leti se tudi te vejice utegnejo zgostiti ali iztroša-ti, pa jih ali odstranimo. redčimo ali torajšamo. Ce se dogodi, da drevesa le preveč rodijo, pa premalo dorašča jo, jim prerodne dele vej delno odžagamo z namenom, da cxi tu poženejo nove Ie-sne mladike. če bi jih na-stalo preveč, jih razreddimo. Na drevesu mora biti ved-no navzoče ugodno razmer-je med številam plodov in številom listov. Listi poskrbe za razvoj plodov in priprav-ljajo še hrano z& rast kroš-nje. Nekatere sorte so toli kio rodne, na prinier zlata zimska parmema. da jih ja prav treba pomlajevati. Dre-
Piše: Jože Kregar
vo se kdaj kar samo prlprav-lja na pomlajanje s tem, da poeene po vejah moCne mla-dice. Tem pravimo tudi »vo-deni poganjki« razvijejo se pa ali zaradi kaklh bolezaii na drevju, npr. škrlupa, ki zadržuje ra&t na okuženih vejah ali pa zrastejo zaradi nove neprimerne lege vej, ki so postale preved vodoravne aii se celo že povešajo. Teh vodenih poganjikov ne gre vsevprek zatirati ampak jih bomo le ^raaredčili, iz pre-ostailih pa bomo vzgojili no-ve, pomlajene veje. Ko bodo razvite, bomo prejšnje osta-rele odsbranili.
Zanirniva in praktična drevesna oblika je vretena-sta piramida Veje ne raste-jo namreč tz debla v več jern žtevilu tz islega mesta, torej v vejnem vencu, am-pak teko iamensko kot v potegnjemem vretenu, da do-bi vsaka glavna veja čim lepšd svoj prostor v krošnji Ta drevesna oblika seže to-rej že vižje v wtni prostor, obrezuje se jo pa tudi tako, da odsfcranjujemo na noter rastoče vejice in tiste ki z vodilne veje silijo navpik, pušCamo pa le te, ki nasta-nejo navzven. Med njimi re-žemo le tiste veje, ki so že pregoste. Pri tem pa ni tre ba ctmahovati, saj se nam pri sadnem drevju nikoli ne gre m steljo in veje ampak
le za dosCap sonoa in vetra, pri kvaliteti in zdravju pri-delika.
Tudi stara visaka drevesa se mora vsaj trebita tnahu in stare skorje, v vrhu pa odžagati dosti vej, vsaj tiste, ki rastejo tlk ena nad dru-go ali kd napravljajo pra,ve metle. Tudi za obreeovanje vinske trte v brajdi je zdaj že skrajni 6as. Vodilne txte naj obdrže 6 do 8 popkov, stranske pa le enega do tri. špalirna sadna drevesa in trto bomo takoj po rezi pri-vezali k opori. Tudi breskve se v I<jubl'jani že obnesejo v zavetni in sončni legi. Bre-skve je treba še prav poseb-no redno obrezovati. Tu se odstrani vse drobcene vejice, pušča pa se le močne a še te ne cele, saj se jih tudi do tretjine skrajšuje. Mnoge vejice se pa odreže prav pri veji. breskev mora biti red-kih vej če naj da odlične plodove.
Črni in rdeči ribez ter ko-smulja in tnalina tudi ne smejo ostati leta tn leta ne-očiščeni. Tu skrbi naraiva sa-ma za stalno pomlajevanje Nobene nilade šibe ne odre-žemo pri teh štirih sadnih grmičih, pač pa vsaj tretji-no štiriletnih že pri črnem ribeau, druge stare veje pri-dejo na vrsto naslednja le-ta. Pri rdečem ribezu ni to-liko mladic, zato starib vej ne odnašamo takp strogo, raje jih krajšamo in s tem spodibujamo pomladitev. Tu-di pri kosmuljj režemo grm le tako, da ga redčimo. do-6im odbijemo že ostareno 6ibo raaline praiv pri tieh.
In kidaj je čas obrezova-nja? Cešnje moremo obža-gati prav ta čas, ko so zre-le in pa seveda v neolista-nem stanju. Pri oMikovanem sadnem drevju in pri bre-skvi apravljamo tudl polet-no, zeleno rez, ko vejice pr*k krajšujemo, da dobimo spo-dnji del vejice moCnejši in v popkih balj raavit. Sicer pa pričnemo obrezovati takoj, ko se drevje odlista. Takrat še najbolj brez skrbi hodd-mo z gumijastim podplatom tudi po vejato, ne da bi ra-nili lub. Pozneje v mužev-nosti, od marca pa naprej, se lub kljub pozornosti rad poškoduje. Vendar imamo največ časa za obrezovanje v februarju in marcu. Fe-bruarja obrežemo vsa ple-mena, ki zgodaj odganja.jo, od sadnih rastlin tore.t ri-bez. kosmuljo, lesko, mare-lico, breskev, slivo, češnjo, trto' obstensko hru&ko. od okrasnih rastlin pa vrtni srobot, forsitijo _ japonsko feutino. tnagnolijo, vrfcnico in medvejko. Toda te okras-ne grmide, razen srobota in vTtnice, lahko redčimo tudi med samim ovetenjem jn po njem.
Toda, samo obrezovanje le ni čudodelniJfe. Zato bo-mo za škarjami, labko tudi pred njimi, postregli sadne-mu in okrasnemu drevju še z gnojem in z umetnimi gno-jili. Za vlažnejše lege je po-sejbao priporočljiva Thomaso-va žlindra, ki jo damo lahko kar po sn^u 15 kg na ar aU pa vzatnemo namesto nje po 5 kg sunerfosfata In kalijeve soli na ar.