URADNE OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 27. decembra 1984	St.: 33
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
269.	Smernice za dolgoročni plan občine Lendava do leta 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000.
270.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci, naselje Gederovci
271.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Tišina, naselje Borejci, Gradišče, Rankovci, Tropovci, Vanča vas in zaselek »ROMI« Vanča vas-Borejci
272.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v Krajevni skupnosti Moravske Toplice
273.	Sklep o sprejetju prispevne stopnje za občinsko požarno skupnost Ljutomer v letu 1985
274.	Odlok o spremembi katastrske meje med katastrsko občino Tišina in katastrsko občino Hrastje Mota
STRAN 21 VESTNIK, 27. DECEMBRA 1984
269
Na podlagi 23. in 30. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, statuta občine Lendava ter odloka o planiranju dolgoročnega plana občine Lendava, so zbori občinske skupščine 23. 10. 1984 sprejeli
SMERNICE za dolgoročni plan občine Lendava do leta 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000.
Uvod
S temi smernicami opredeljujemo delavci in občani občine Lendava skupne cilje, izhodišča, strategijo in usmeritve dolgoročnega razvoja občine do leta 1955 oziroma za določena področja do leta 2000.
Ob upoštevanju analiz razmer in možnosti razvoja SFR Jugoslavije rin SRS, lastnih možnosti razvoja občine ter temeljnih usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, predstavljajo smernice osnovo in usmeritev pri oblikovanju dolgoročnih planskih aktov temeljnih nosilcev planiranja, s katerimi bodo delavci in občani zagotavljali gospodarski in družbeni razvoj na območju občine Lendava ter pospeševali nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Delovni ljudje in občani bodo uveljavljali sistemske in druge pogoje, da bodo celoto gospodarskih, političnih in socialnih odnosov v občini usmerjali tako, da bodo upoštevani njihovi specifični interesi in potrebe, poseb,ej pri povezovanju razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti ter urejanju prostora.
1.	Izhodišče za opredelitev politike družbenega razvoja občine Lendava
1.1.	Ključni problemi, omejitve in prednosti
Območje občine Lendava se je v preteklem obdobju dokaj naglo razvijalo. Povprečna letna rast družbenega proizvoda v zadnjih 15 letih je bilo 28,8 % (v republiki Sloveniji 26,7 %), zaposlovanje pa 5,7 % (v republiki 3,2 %). K temu so znatno prispevali kvalitetni dejavniki razvoja in intenzivna industrijska dejavnost v obdobju 1970—1980. Dinamična gospodarska rast pa je v veliki meri temeljila na ekstenzivnem zaposlovanju in sicer tako, da je občina v zadnjih 30 letih iz pretežno kmetijske občine prešla v industrijsko. Naglemu razvoju industrije je z enako stopnjo sledila deagrarizacija. Industrializaciji pa ni sledila urbanizacija. Samemu razvoju industrije smo predolgo dajali odločujočo vlogo pri gospodarskem razvoju, zato so terciarne dejavnosti slabše zastopane kot v povprečju v republiki.
ključni problemi, ki pogojujejo nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj so naslednji:
—	industrija predstavlja bistveno večji delež v družbenem proizvodu in zaposlenosti glede na naravne danosti v občini ter ostale gospodarske dejavnosti;
—	obstoječa industrija v glavnem ni na zadostni tehnološki ravni in je nezadovoljivo opremljena z lastno infrastrukturo;
—	prevladuje predelovalna industrija, ki je delovno intenzivna z nizko tehnično opremljenostjo;
—	dejavnosti, ki so v republiškem merilu razvojno intenzivne (elektroindustrija, kemična industrija, strojegradnja), v naši občini dosegajo slabše rezultate;
—	nezadostna raven razvitosti dejavnosti, ki absorbirajo kupno moč in obenem pomenijo višjo stopnjo vitalnosti gospodarskega razvoja in višjo raven zadovoljevanja osebne in skupne porabe kot na primer:
specializirane trgovine za oskrbo industrijskih in drugih organizacij ter storitvene obrti z repromateriali;' blagovnice, promet in zveze, drobno gospodarstvo, turizem in gostinstvo.
—	neizrabljene možnosti za proizvodnjo hrane, kljub sorazmerno ugodnim naravnim pogojem in obsežnim površinam kmetijskih zemljišč;
—	manjša učinkovitost in akumulativnost investicij od povprečja v republiki;
—	prenizko vlaganje sredstev v razvojno raziskovalno in inovacijsko dejavnost in pomanjkanje povezave med proizvodnim in raziskovalnim delom;
—	neskladje med potrebami po določenih profilih kadrov in poklici, ki jih dajejo šole usmerjenega izobraževanja, kot posledica pomanjkljivega planiranja kadrov;
—	premajhna povezanost združenega dela v občini. Gospodarstvo občine je sicer zelo integrirano z ostalim delom gospodarstva v državi oziroma republiki, vendar pa kot tako v občini razdrobljeno na številne TOZD s sedežem DO izven občine, med katerimi ni poslovne in samoupravne povezave. To otežuje združevanje sredstev za prednostne • naložbe, celo na področju osnovne infrastrukture (elektrika, PTT, informatika).
—	visoka odvisnost industrije od uvoza surovin in repromateriala pri nosilcih gospodarskega razvoja občine.
Konkretne specifične omejitve za nemoten uspešen in dinamičen razvoj v naši občini so naslednje:
—	večletno poslovanje oz. izguba v 1NA Nafti Lendava, kar je povzročilo velik izpad v akumulaciji in možnem investicijskem potencialu in obenem izpad sredstev za potrebe osebne, skupne in splošne porabe, zaradi česar so se bremena prevalila na druge OZD v občini. Velika omejitev nadaljnjega razvoja je oprema nove rafinerije, ki še vedno v bremeni INA Nafto.
—	izvajanje sanacijskega programa TOZD Petrokemija in TOZD Rafinerija bo zahtevalo še v nekaj naslednjih letih angažiranje znatnih sredstev, s čimer bodo zmanjšane možnosti za investiranje INA Nafte vsaj v naslednjem srednjeročnem obdobju;
—	visoka zadolženost največjih OZD v občini, kar ne bo možno odpraviti v krajšem časovnem obdobju;
—	velika lastniška razdrobljenost kmetijskih zemljišč, kar povzroča težave pri izvajanju kmetijske zemljiške politike pri ustvarjanju pogojev za povečano intenzivno kmetijsko proizvodnjo;
—	oskrba z električno energijo je zaenkrat še slaba glede omrežja in enostranska;
—	prometno omrežje je preobremenjeno in slabo, zlasti ceste in PTT promet;
—	tehnološka opremljenost industrije, razen petrokemične, je nizka;
—	v občini in regiji ni skupnih razvojno raziskovalnih institucij, ki-bi bile vitalni faktor razvoja, na primer na področju tehnologije, računalništva in informatike;
—	previsok delež polkmetov, kar dolgoročno ne more zagotavljati intenzivne kmetijske proizvodnje;
Prednosti, ki jih ima naša občina in jih je nujno upoštevati pri nasprotovanju njenega nadaljnjega razvoja so:
—	zgrajene proizvodne zmogljivosti v perspektivne industrijske panoge (farmacija, petrokemija, elektro in strojna industrija);
—	pomemben obseg kmetijskih zemljišč L in 11. kategorije (približno 7.600 ha);
—	zaloge lesne mase na 5.800 ha gozdov;
—	potencialna nahajališča nafte, plina in premoga;
—	velike zaloge kvalitetne opekarske gline;
—	vrelci termalne vode;
—	razpoložljiva delovna sila;
—	dokaj razvita mreža osnovnih šol, zdravstvenih objektov in vzgojnovarstvenih zmogljivosti;
—	obmejni položaj občine in prisotnost madžarske narodnosti v občini, kar omogoča posebne ugodnosti glede razvoja obmejnega gospodarskega in političnega sodelovanja z Madžarsko;
1,2.	Izhodišča za dolgoročni razvoj občine
Pri pripravi dolgoročnega plana občine moramo upoštevati naslednja izhodišča:
1.2.1.	Razvojne plane bomo gradili v prvi vrsti na lastnih silah, lastni akumulaciji, obstoječih zmogljivostih ter naravnih pogojih oziroma komparativnih prednostih. Zaradi nujnosti hitrejšega razvoja naše občine, ki je še manjrazvita, bomo morali lastne razvojne programe dopolnjevati s prenosi novih programov z razvitih območij. Prizadevati si bomo morali za čimprejšnjo sanacijo obstoječega stanja v tistih OZD, ki že dalj časa poslujejo z izgubo oziroma na robu rentabilnosti. Vztrajno bomo težili k racionalnemu izkoriščanju razpoložljivih produkcijskih faktorjev.
1.2.2.	Vztrajali bomo na doslednem uresničevanju programa dolgoročne stabilizacije v praksi.
1.2.3.	Pri načrtovanju naložb bomo izhajali iz predpostavke, da se mora varčevati z materialnimi in finančnimi sredstvi, z energijo in prostorom. V večji meri kot doslej bomo zato proizvodne programe gradili na tehnološko zahtevnejši ravni in na višjem deležu strokovno zahtevnejšega dela, manjši porabi surovin in energije na enoto proizvoda. Naša politika razvoja bo grajena-tako, da bo dajala prednost razvoju panog, ki izkoriščajo naravne danosti občine (energija, hrana, nekovinske mineralne surovine), razvoj tehnologije in visoko strokovno znanje. Dobro urejeno prometno, energetsko in komunalo infrastrukturo INA Nafte bomo ponudili OZD z drugih območij v državi za razvijanje takih dejavnosti, ki imajo tukaj komparativne prednosti.
1.2.4.	Izredno dinamičen in nezadržen tehnološki razvoj v svetu bo povzročil hitre spremembe tudi pri nas, še posebej na področju tehničnega razvoja komunikacij in informatike. Kot nujna posledica se bodo pojavile potrebe po prilagoditvi gospodarstva, družbenih dejavnosti in informatike sodobnim tehnološkim spremembam v svetu.
1.2.5.	Nadaljnji razvoj gospodarstva občine bo še naprej odvisen od vključevanja v mednarodno menjavo dela, to je v izvoz in uvoz reproma-teriala, opreme in znanja. Zato moramo proizvajati za konvertibilno tržišče bolj zahtevne proizvode.
1:2.6.	V produkcijske oblike in metode bomo morali vgraditi avtomatizirane in računalniško vodene proizvodne sisteme.
Pri razmeščanju proizvodnih dejavnosti bomo upoštevali naravne omejitve in prednosti v prostoru.
1.2.7.	Za naložbe, ki bodo dajale večjo družbeno korist, bomo spodbujali združevanje sredstev celotnega gospodarstva občine. .
2.	Dolgoročni cilji razvoja občine
Ob upoštevanju ciljev dolgoročnega razvoja SR Slovenije in Jugoslavije, so cilji dolgoročnega razvoja občine naslednji:
2.1.	Izhajati moramo iz temeljnega dolgoročnega cilja naše družbe, to je krepitve družbenega in materialnega položaja .človeka, ki mora sloneti na delu in rezultatih dela. Zato je nujno zagotavljanje splošne gospodarske rasti na kvalitetnih osnovah in stabilnega materialnega Tazvoja naše družbe v naslednjih obdobjih.
2.2.	Združeno delo v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih bomo samoupravno organizirali tako, da se bodo nenehno razvijali in poglabljali samoupravni družbenoekonomski odnosi kot temeljne smeri in vsebine procesa osvobajanja človeka in dela.
2.3.	Bistvenega pomena bo prizadevanje za zagotovitev polne zaposlenosti vseh za delo sposobnih ljudi, pri čemer bo dinamična rast zaposlovanja temeljila na produktivnem zaposlovanju. Prestrukturiranje gospodarstva bo moralo potekati v tej smeri, da bo v OZD dosežena bistveno višja struktura zaposlenih, s čimer bomo omogočili zaposlitev vsej mladini, ki končuje šolanje na srednji, višji in visoki stopnji izobraževanja. V okviru skupnosti za zaposlovanje bomo sistematično delali na zaposlovanju invalidnih oseb, otrok s šolo s prilagojenim programom ter Romov.
2.4.	Izboljšati bomo morali prostorsko dostopnost dobrin življenjskega standarda delavcev in občanov. Gospodarske in družbene dejavnosti bomo optimalno in racionalno razmeščali v prostoru, tako da bomo zmanjšali razlike v razvitosti posameznih območij občine na nivo, jci omogoča enakomernejše gospodarske, socialne in prostorske ter druge pogoje za življenje in delo delavnih ljudi in občanov.
2.5	Intenzivnejši gospodarski razvoj bomo dosegli s kvalitetnejšim gospodarjenjem, dvigom produktivnosti in še večjo izvozno usmerjenostjo. Pri tem bomo si prizadevali, da bo vsaka OZD ustvarjala določen del dohodka z vključevanjem v izvoz. Kot obmejna občina bomo posebno pozornost posvečali razvijanju in krepitvi obmejnega gospodarskega sodelovanja z Madžarsko.
2.6.	Pospešeno bomo prešli v fazo kvalitetne preobrazbe gospodarstva, za kar pa bodo potrebni naslednji pogoji:
temeljite spremembe v obsegu in usmerjenosti naložb
—	višja motiviranost za ustvarjalno delo
—	boljša organizacija dela
—	uvajanje sodobne tehnologije
—	tesnejše povezovanje med proizvodnimi in raziskovalnimi organizacijami
—	poglabljanje integracijskih odnosov v gospodarstvu
2.7.	Nove proizvodne programe moramo graditi na znanstvenih in tehnoloških dosežkih domačega in tujega trga. Okrepiti bomo morali svojo inovativno sposobnost v tehnično in tehnološko zahtevnejših pogojih gospodarjenja, z namenom usposabljanja organizacij združenega dela za proizvodnjo višje kvalitete proizvodov.
2.8.	Usmerili se bomo v sodobno, tehnološko zahtevno in razvojno intenzivno proizvodnjo, s poudarkom na izkoriščanju naravnih faktorjev razvoja, ki bo zahtevala:
—	manjšo porabo energije in surovin na enoto proizvoda,
—	zaposlitev strokovne delovne sile,
—	racionalna raba kmetijskih zemljišč,
—	varstvo okolja.
2.9.	Prizadevali si bomo za večjo proizvodnjo hrane na osnovi smotrne in optimalne namenske izrabe kmetijskih zemljišč, pri čemer si bomo zadali cilj, da pridelamo bistveno več hrane, kot jo potrebujemo za lastno oskrbo v občini.
2.10.	Za vsa zemljišča bomo v dolgoročnem planu opredelili njihovo družbeno funkcijo, pri čemer bomo še posebej varovali najboljša kmetijska zemljišča in jih še izboljševali. Z ohranjanjem naravnih in kulturnih vrednosti krajine bomo izboljševali kvaliteto bivalnega in delovnega okolja in ustvarili okolja za humano ter zdravo življenje.
Sanirali bomo ključna ekološka vprašanja ter ne ustavrjali novih žarišč onesnaževanja okolja.
2.11.	Urbanizacijo bomo usmerjali tako, da bo zagotovljen enakomeren oziroma skladen razvoj vseh območij v občini. Z izboljšanjem komunalne in prometne infrastrukture bomo zmanjšali razlike med mestom in vasjo ter tako tudi občanom v manjših in bolj oddaljenih naseljih omogočili koriščanje storitev komunalnih, oskrbnih in družbenih dejavnosti.
2.12.	Skupne in prednostne naložbe na področjih družbenih dejavnosti bomo razvijali po principih solidarnosti in vzajemnosti in vzajemnosti med vsemi občani in delavci v občini. Tako bo moralo priti do polnega izraza interesno združevanje OZD in krajevnih skupnosti.
2.13.	Socialni razvoj bomo uveljavili kot sestavino družbenoekonomskega razvoja. Skladno s tem bo socialna politika postajala integralni del širše gospodarske in razvojne politike.
2.14.	Zmogljivosti družbenih dejavnosti bomo razvijali v skladu s policentričnim razvojem občine, tako da bomo postopoma zagotovili približno enako dostopnost storitev vsem občanom v občini. V naslednjem dolgoročnem obdobju bo treba računati na zaostrene materialne razmere družbe. Zato bo treba doseči racionalno organiziranost in prestrukturiranje družbenih dejavnosti glede na omejene materialne možnosti.
2.15.	SLO in družbeno samozaščito bomo uresničevali kot del skupne idejnopolitične, samoupravne in družbene aktivnosti. S stalnim spremljanjem varnostnih razmer v vseh samoupravnih okoljih bomo zagotavljali varovanje samoupravnega socialističnega sistema, pridobitev revolucije, samoupravnih pravic, družbenega premoženja ter osebne varnosti.
3.	Razvojne usmeritve po področjih
3.1.	Gospodarski razvoj
3.1.1.	Globalni materialni okviri razvoja
Že analiza razvojnih možnosti SR Slovenije kaže, da bomo imeli v dolgoročnem obdobju relativno manj ugodne pogoje za materialni razvoj kot v preteklih dveh desetletjih. Tako smernice za dolgoročni plan SR Slovenije nakazujejo dve obdobji:
. — prvi obdobje; nekako časovno izenačeno z obdobjem uresničevanja srednjeročnega plana 1986—1990, ko se bomo otepali z odplačevanjem dolgov tujini, odpravljali žarišča izgub, uresničevali ukrepe dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in pospešeno pripravljali na prestrukturiranje gospodarstva.
— drugo obdobje; (predvideno po letu 1990), ko bomo delovali na višji ravni samoupravne družbene organiziranosti in na znatno večjem vplivu znanstvenega in tehnološkega napredka ter ob večjem upoštevanju ekonomskih zakonitosti in kriterijev produktivnosti. V tem obdobju naj bi na osnovi učinkovitejšega gospodarjenja iz predhodnega obdobja dosegli preobrat v dinamiki gospodarske rasti, ki bi nas dvignila na stopnjo razvoja razvitih držav.
Za našo občino je težko napovedati dinamiko rasti gospodarskega razvoja v nasledn jem dolgoročnem obdobju, ker se danes srečuje z neprimerno slabšimi štartnimi osnovami kot v povprečju republika Slovenija, po drugi strani pa ima določene naravne prednosti in je manjrazvita, obmejna in narodnostno mešana. Dosežena stopnja razvoja nakazuje potrebo po hitrekši rasti družbenega proizvoda in zaposlovanja glede na povprečje republike, kajti v nasprotnem bo še bolj zaostala v razvoju.
Objektivno lahko računamo na ukrepe celotne republike.v zvezi s pospeševanjem hitrejšega razvoja manjrazvitih še zlasti obmejnih narodnostno mešanih občin. Glede na to, da je ob podobnih ukrepih v preteklem petnajstletnem obdobju naša občina dosegla za nekaj odstotkov točk hitrejšo rast družbenega proizvoda od povprečja republike, lahko to predpostavimo tudi za naslednje obdobje do 2000. Ob planirani 3 % rasti družbenega proizvoda SRS do leta 2000, lahko v občini realno pričakujemo 4 % realno rast družbenega proizvoda. Kljub hitrejši rasti družbenega proizvoda v občini, pa bi do leta 2000 dosegli okoli 80 % družbenega proizvoda na prebivalca republike, kar bi nas uvrščalo med slabše razvite občine v republiki.
Predvidevamo, da bi bila dinamika rasti družbenega proizvoda po letu 1990 hitrejša kot v srednjeročnem obdobju 1986—1990. To opiramo na dejstvo, da bomo v srednjeročno obdobje 1986—1990 prenesli neugodne pogoje kot so: velika obremenjenost 1NA Nafte-z izgubami v preteklih letih, velik primanjkljaj trajnih obratnih sredstev v nosilnih OZD, nezado-sti razvite tercialne dejavnosti. Predvidevamo, da bomo omenjene probleme v naslednjem srednjeročnem obdobju odpravili in tako dosegli osnovo za dinamičnejši razvoj po letu 1990, seveda ob predpostavki, da bo razvoj občine podprt s konkretnimi ukrepi za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja.
V republiki se predvideva, da bo zaposlenost rasla po stopnji 1 % letno. Ob upoštevanju razpoložljive delovne sile v občini, bi v dolgoročnem obdobju v občini morali dosegati okoli 2 % letno stopnjo zaposlovanja, s čimer bi do leta 2000 dosegli okoli 37 % zaposlenosti prebivalstva, kar je nižje od republiškega povprečja. Glede zaposlovanja bomo morali doseči kvalitativne spremembe v tem smislu, da bi več mlade generacije zaposlili v kmetijski dejavnosti in drobnem gospodarstvu. S tem bi se ob 37%-ni zaposlenosti prebivalstva v združenem delu približali polni zaposlenosti prebivalstva občine, upoštevaje, da bodo sedanji migracijski tokovi v Pomurski regiji ostali tudi v bodoče.
3.1.2.	Kmetijstvo
Naravne danosti omogočajo, da bo kmetijstvo poleg industrije najpomembnejša gospodarska dejavnost v občini. V občini imamo 171935 ha kmetijskih zemljišč, od tega je 2.625 ha 1. kategorije, 4.931 ha 2. kategorije in 6.099 ha 3. kategorije. V občini imamo 0,7 ha obdelovalne površine na prebivalca, republiško povprečje pa je 0,5 ha. Razvojne perspektive otežuje velika razdrobljenost kmetijskih površin, saj je povprečna velikost parcele v zasebnem sektorju 0,14 ha (republiško povprečje pa je 0,31 ha). Ob odpravi zgoraj omenjenih razlik bi z vključevanjem sodobne tehnologije v kmetijstvu lahko v naši občini do leta 2000 obseg proizvodnje povečali za 60—70 %.
Da bi ta cilj dosegli, bomo morali varovati najboljše kmetijske površine pred spremembo namembnosti ter pridobivati nove njivske površine z melioracijami. Možnosti za povečanje njivskih površin so zelo realne, če upoštevamo, da je v občini še okoli 6000 ha travnikov. Do leta 2000 bi morali izvesti melioracije na okoli 3600 ha kmetijskih zemljišč ter namakanje na 2350 ha, s tem da bi 2/3 melioracij izvedli v obdobju 1986—1990.
Intenzifikacijsko obdelave kmetijskih zemljišča lahko 'dolgoročno dosežemo samo s povečevanjem posameznih parcel — to je s povečevanjem površin v družbenem sektorju in komasacijami v zasebnem sektorju. Do leta 2000 bi naj družbeni sektor razpolagal z okoli 30 % kmetijskih zemljišč, to je okoli 5000 ha. Dolgoročno gledano bi morali v občini voditi enotno politiko odkupa zemljišč. V tem smislu bomo v dolgoročnem planu opredelili območja, kjer se bo razvijal družbeni sektor in bodo ustvarjeni veliki zemljiški kompleksi (arondacije), ter območja kjer bomo razvijali družbeno usmerjeno kooperacijsko proizvodnjo, ter omogočali usmerjenim kmetovalcem povečati površine v lasti do zemljiškega maksimuma. Pri izvajanju zemljiške politike bomo zagotovili enakomeren razvoj družbenega sektorja na celotnem območju občine. Zagotovili bomo lociranje proizvodnjih obratov v tistih policentrih v občini, kjer je obseg odkupa zemljišč sorazmerno velik (primer Dobrovnik), da bi s tem ustvarili družbenoekonomsko možnost obstoja prebivalstva na teh območjih in preprečili nadaljnje demografsko praznenje teh območij.
Kmetijsko zemljiško politiko bomo dolgoročno razvijali tako, da bomo povečevali število čistih — usmerjenih kmetij in zmanjševali obseg zemljišč pri občanih, ki se s kmetijstvom ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo. S tako politiko bomo ustvarili pogoje za produktivno zaposlovanje v proizvodnih skupnostih združenih kmetov. Širili bomo medsebojno povezovanje združenih kmetov z družbenim sektorjem kmetijstva. Zaradi racionalizacije kmetijske proizvodnje bomo spodbujali združevanje proizvajalcev v strojne skupnosti.
V strukturi kmetijske proizvodnje bo še naprej poudarek dan razvoju poljedelstva in živinoreje, pri čemer bomo zasledovali, da bodo naložbe v nove živinorejske objekte upoštevale razpoložljivost lastne pridelave osnove oskrbe.
Že doseženi rezultati v vinogradništvu in možnosti, ki so v naši občini, narekujejo potrebe po zgraditvi vinske kleti. To naložbo bo potrebno fazno zastaviti tako, da bo v 1. fazi rešeno vprašanje primarne predelave grozdja. Obnovo vinogradov bo potrebno usmerjati tako, da se bo izboljšala struktura in sortni izbor grozdja.
Standardne kmetijske panoge bomo dopolnjevali z razvijanjem dopolnilnih dejavnosti kot so vrtnarstvo, reja malih živali, zdravilna zelišča, gobarstvo, čebelarstvo, konjereja, itd. Za potrebe kmetijske proizvodnje bomo uporabili razpoložljive vire termalne in geotermalne energije. V ta namen bodo preko občinske raziskovalne skupnosti zainteresirane OZD združevale sredstva za raziskave in študije.
Naložbe v predelovalno industrijo bomo usmerjali v skladu z zagotavljanjem domačih surovinskih virov ter delitvijo predelovalnih programov v okviru ABC Pomurka M. Sobota.
3.1.3.	Gozdarstvo
Na območju občine je 5831 ha gozdov, kar je 22 % celotne površine občine. Občina je manj gozdnata, kar bo potrebno upoštevati z vidika poseganja v naravna ravnovesja. Dolgoročno gledano bomo morali zagotoviti, da se površine pod gozdovi vsaj ohranijo na sedanjem obsegu, oziroma celo nekoliko povečajo na račun pogozditve negozdnih površin, ki so bolj primerne za gozdarstvo.
V gozdarstvu bomo še nadalje razvijali oblike intenzivne proizvodnje in ob tem skrbeli za smotrno izkoriščanje gozdnega bogastva v skladu z desetletnimi gozdnogospodarskimi načrti.
Lesnopredelovalna industrija se bo morala usposobiti za višjo stopnjo finalizacije, ter obdelavo in predelavo drobnega lesa listavcev. Organizacijam združenega dela v občini bomo omogočili boljšo oskrbo s potrebnim tehničnim lesom.
V dolgoročnem planu bomo opredelili območja varovanja gozdov, ki imajo naravnovarstveni ali ekološkovarstveni pomen.
3.1.4.	Industrija
Industrija bo ostala še naprej najpomembnejša gospodarska dejavnost v občini po deležu družbenega proizvoda, zaposlenih, obsega izvoz in naložbah.
Njena osnovna naloga bo usmeritev v. intenzivno gospodarjenje, ki zagotavlja višji dohodek na zaposlenega in na vložena sredstva. To bomo dosegli z:
— usmeritvijo v tennološko in razvojno zahtevne programe
— uporabo in izrabo najnovejših dosežkov tehnologije
— tehnološko modernizacijo obstoječih zmogljivosti.
Pri planiranju dolgoročnega razvoja v OZD morajo izhajati iz sedanjih možnosti razvoja, obenem pa upoštevati nove tehnološke dosežke v istovetni in konkurenčni proizvodnji, doma in v ?vetu, ter možnost izkoriščanja domače surovinske osnove v občini.
Naložbe bomo usmerjali v programe ki:
— so izvozno usmerjeni,
— slonijo na domači surovinski osnovi,
— zaposlujejo manjši delež nekvalificiranih in priučenih delavcev,
— vključujejo znanstvenoraziskovalne in tehnološke dosežke,
— so surovinsko in energetsko manj intenzivne.
Na območju občine so razvite ali pa imajo realne možnosti hitrejšega razvoja petrokemična industrija, farmacijska industrija, elektroindustrija, strojništvo ter kmetijstvo, ki so z republiškimi dolgoročnimi planskimi usmeritvami opredeljene kot prednostne. Zato morajo OZD, ki pokrivajo omenjena področja, proučiti vse možnosti za pospešeni razvoj in izkoristiti prednosti, ki se ponujajo z republiškimi planskimi usmeritvami.
— proizvodnja in predelava nafte
Na osnovi novih tehnologij za obdelavo naftnih in plinonosnih slojev bo možno na našem območju v naslednjih 15 letih pridobitev še najmanj toliko nafte implina kot v preteklih 35 letih. Nova TOZD za raziskave in pridobivanje nafte in plina pri INA Nafta se bo usposobila kadrovsko in organizacijsko tako, da bo nosilec raziskav nafte in plina v celotni republiki Sloveniji.
Zaradi zaustavitve izgradnje nove rafinerije se je koncept nadaljnjega razvoja TOZD Rafinerija spremenil. Ob dobrem vzdrževanju stare rafinerije bo lahko delala do leta 1990. Po letu 1990 bo potrebno zaradi zagotovitve kontinuitete predelave nafte staro opremo zamenjati. V okviru dolgoročnega razvoja Petrokemije v republiki bi kazalo razmisliti o usposobitvi približno 1 mio ton atmosferske destilacije v Lendavi, s čimer bi poleg energetskih potreb omogočili tudi nadaljnji razvoj petrokemije v Lendavi.
V obdobju 1986—1990 bo v Petrokemiji poudarek razširitvi asor-timana proizvodov in uvajanje novih proizvodov brez večjega povečanja primarne predelave nafte glede na sedanje zmogljivosti. Po letu 1990 bi na osnovi usposobitve atmosferske destilacije približno 1 mio ton omogočili razvoj novih zmogljivosti za proizvodnjo nearomatskih topil in specialnih benzinov za premazna in impregnacijska sredstva.
— Petrokemija: Poleg rekonstrukcije in modernizacije sedanjih programov bi kazalo dolgoročno razvijati sekundarne petrokemične procese kot nadaljevanje metanolske in formalinske kemije. Potrebe kažejo, da bi bilo smotrno postaviti novo tovarno lendaporja ter- razširiti proizvodnjo umetnih lepil. V okviru slovenske petrokemije se bomo zavzemali za izgradnjo pentaeritritola v Lendavi.
— Elektroindustrija: Nosilec te dejavnosti Gorenje Varstroj TOZD TVO bo. moral v strukturi proizvodnje povečati delež zelo zahtevne opreme za varjenje, če bo želel zadržati vodilno vlogo v Jugoslaviji in se enakopravno vključevati v izvoz. Na področju varilne tehnike bodo proizvodne usmeritve naslednje: oprema za avtomatizacijo varjenja, linija za posebne tehnologije varjenja, manipulatorji za varjenje opremljeno z roboti, specialni varilni avtomati.
Razvoj na tem področju bo nujno zahteval večje povezovanje s proizvajalci v reproverigi v širšem jugoslovanskem prostoru.
Razvoj elektroinštalacijskega materiala (nosilec je Elma) se bo moral prilagoditi razvoju nove tehnologije v svetu in pri domačih konkurentih ter tako proizvodnjo, ki ni konkurenčna, prepustiti drobnemu gospodarstvu.
— kovinsko predelovalna industrija: Ta panoga se bo morala prestrukturirati v smislu osvajanja novih tehnološko zahtevnejših proizvodov, s katerimi se bo sposobna širše povezovati v jugoslovanskem in tudi v mednarodnem merilu. Primat TOZD Skladiščna oprema mora v dolgoročnem obdobju dvigniti proizvodnjo skladišča in dvižne opreme na taki tehnološki nivo, ki bo omogočil racionalnejši sistem skladiščenja (premični regali, računalniško krmiljeni) INA Nafta TOZD Strojne delavnice se bo morala bolj usmeriti v proizvodnjo opreme za izkoriščanje nafte, ter delov petrokemične industrije. Gorenje Varstroj TOZD Montaža bo večji poudarek dal proizvodnji polproizvodov in gotovih proizvodov za montažno dejavnost,Kovinsko predelovalna industrija v občini se bo dogovorila, kako se bo vključila s svojimi zmogljivostmi v razvoj in delovanje premogovnika pri Benici.
— farmacija: Lek — obrat higienskih proizvodov v Lendavi bo v naslednjem dolgoročnem razvoju dal poudarek razvoju proizvodnje farmacevtskih surovin, ki jih bo v čimvečji meri predelal v končne proizvode. V sodelovanju s kmetijskimi organizacijami bo uvajalo proizvodnjo rastlin za potrebe farmacevtske industrije.
— industrija gradbenega materiala: Proizvodnja opeke, izolacijskih materialov in drugih gradbenih elementov se bo morala prilagajati spremenjeni gradbeni tehnologiji, ki se bo razvijala v smeri industrializacije gradnje. Proizvodnjo opreme bomo dopolnili s proizvodnjo keramičnih proizvodov na bazi kvalitetne lastne gline v Dolgi vasi.
Usnjarsko predelovalna industrija: Nosilca te dejavnosti sta Planika TOZD Tovarna obutve Turnišče in TOKO Drobna galanterija Žižki. Planika Turnišče bo v nadaljnjem razvoju svojo proizvodnjo tehnološko prilagajala zahtevam konkurence na zahodnih trgih. Večji poudarek bo dan tehnološki interzifikaciji proizvodnje. TOKO Žižki bo v prihodnjem dolgoročnem obdobju, povečal svoje zmogljivosti, ob tem pa bo svoje proizvode gradila na zahtevnejši proizvodnji z večjo strokovno usposobljenostjo potrebne delovne sile.
— tekstilna industrija: Nosilca te dejavnosti sta INDIP in Delovna TOZD Konfekcija. V. Polana. Indip bo v naslednjem dolgoročnem obdobju morala za proizvodnjo dežnikov in konfekcijsko proizvodnjo usposobiti npve proizvodne prostore in zagotoviti bistveno boljše pogoje dela. Da bi obdržali in razvijali program dežnikov, se bo proizvodno povezoval z organizacijami -v reproverigi in s tujimi partnerji v obliki kooperacij. Zavzemali si bomo, da se program konfekcije razvija v okviru DO Mura na kvalitetno višji ravni, tako v pogledu dohodkovnih odnosov, tehnologije in delovnih pogojev. Deloza V. Polana bo v naslednjem dolgoročnem obdobju razširila proizvodne prostore ter proizvodnjo dvignila na višji strokovni in tehnološki nivo.
3.1.5.	Gradbeništvo
Dejavnost gradbeništva presega potrebe po gradbenih delih v občini. Zato dolgoročno ne bomo dopuščali organizacijske razdrobljenosti te dejavnosti. V tej dejavnosti mora v naslednjih letih priti do boljšega povezovanja, usklajevanja in delitve dela ter na tej podlagi kvalitetnejšega izvajanja gradbenih in zaključnih del. Gradbeništvo bo uvajalo sodobno in našim razmeram prilagojeno tehnologijo.
3.1.6.	Drobno gospodarstvo
Izkušnje v svetu kažejo, da hitrejši razvoj tehnologije in avtomatizacije proizvodnih postopkov zahteva delitev dela med velikimi in manjšimi proizvodnimi organizacijami. Zato bomo tudi v naši občini razvijali' v obliki drobnega gospodarstva tiste proizvodne programe, ki ne sodijo v industrijski način proizvodnje.
Industrijske in gradbene. organizacije bodo podpirale odpiranje obratov drobnega gospodarstva kot svojih kooperantov v družbenem in zasebnem sektorju.
Intenzivneje bomo razvijali storitveno obrt in servisne dejavnosti, ki imajo na celotnem območju občine premajhne kapacitete. Se nadalje bomo z ukrepi ekonomske politike vspodbujali interes za ustanavljanje novih in širitev obstoječih enot drobnega gospodarstva. V urbanističnih prostorsko izvedbenih aktih bomo opredelili območja za razvoj drobnega gospodarstva.
3.	1. 7. Promet
Večletno zaostajanje v razvoju prometne dejavnosti ter spremembe v gospodarstvu in tehnologiji bodo narekovale, da pristopimo k organiziranju racionalnega potniškega in blagovnega prometa. Pretok potnikov in blaga bo potrebno v večji meri preusmeriti s cest, na železnico ter na ta način razbremeniti cestno omrežje.
Železnico v Lendavi bo potrebno usposobiti na sodobno tehnično, tehnološko in organizacijsko raven, da bodo vanjo lahko usmerjeni prometni tokovi zlasti na večjih razdaljah. V industrijski coni bo potrebno dograditi mrežo industrijskih tirov. Prizadevali si bomo, da se vsestransko proučijo možnosti ponovne vspostavitve železniške povezave med Lendavo in Lentijem.
Cestni tovorni transport bomo razvijali v okviru sedanje organiziranosti, s tem da bomo spodbujali organizacijo režijskega transporta na enem mestu za potrebe celotnega gospodarstva občine. Pri razvoju cestnega prometa bomo izkoristili obmejno lego občine, kar nudi pogoje za organiziranje mednarodne špedicijske dejavnosti.
Cestni potniški promet bomo razvijali v smeri preusmerjanja individualnih prevozov na sredstva javnega prometa. Javni avtobusni promet bomo organizirali tako, da bomo zagotovili boljše povezave-med naseljem občinskim središčem.
3.1.8.	Trgovina
Trgovina je neenakomerno razvita na posameznih območjih občine. V prihodnjem obdobju bo osnovna skrb trgovine oživitev in izboljšanje asortimana blaga ter zagotovitev višjega nivoja oskrbe. Bolj bo moralo oskrbovati tudi organizacije združenega dela in drobno gospodarstvo s surovinami in repromateriali. Iz tega izhaja, da bodo nove naložbe na področju trgovine, ki bodo nujno potrebne, usmerjene v naslednje:
. — izgradnjo specializiranih trgovin za trajne in občasne nakupe, trgovin z tehničnim blagom v občinskem središču in drugih krajevnih centrih (Dobrovnik, Tunišče, V. Polana)
—	izgradnja skladišča in blagovno transportnega terminala za potrebe industrijske cone v Lendavi.
—	opremljanje novih stanovanjskih sosesk s kapacitetami za dnevno oskrbo
—	izgradnja kapacitet za dnevno oskrbo v naseljih, ki teh še nimajo, in imajo več kot 600 prebivalcev,
—	razširitev trgovskega centra v občinskem središču, v odvisnosti od razvoja stanovanjske gradnje.in rasti števila prebivalcev.
—	poudarek bo dan tudi posodobitvi trgovin na podeželju.
3.1.9.	Turizem in gostinstvo
Osnovna usmeritev v prihodnjem obdobju bo razvoj zdraviliškega turizma na osnovi bogatih nahajališč termalnih voda, ki ga bomo dopolnjevan z ostalimi vrstami turizma, kot so: rekreativni, izletniški, lovni in ribolovi, kmečki turizem. Sedanjo turistično infrastrukturo bomo dopolnili s spremljajočimi turističnimi in gostinskimi objekti na območjih pomembnejše naravne in kulturne dediščine, izletniških točkah in magistralnih cestah. Kapacitete prenočitvenih zmogljivosti bomo povečali z dokončno ureditvijo hotela, vzpodbujali pa bomo tudi izgradnjo prenočitvenih zmogljivosti v zasebnem sektorju
Razvoj izletniškega in rekreativnega turizma bomo spodbujali tud: tako, da bomo opredelili območja, kjer bo možna gradnja počitniških hišic.
Povečanje turističnega prometa bomo zagotavljali tudi s kakovostnejšimi storitvami, pri čemer bo pomembno tudi sodelovanje ostalega dela gospodarskih in storitvenih dejavnosti z izvenpenzionskimi uslugami.
3.2.	Gospodarska infrastruktura
3.2’.	1. Energetika
Občina Lendava je, razen INA Nafte (naftovod, plinovod), slabo opremljena z energetsko infrastrukturo. Višji nivo oskrbe z električno energijo bomo dosegli v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja z dokončanjem 110-kV daljnovoda Ljutomer—Lendava. Dolgoročno bomo morali doseči 110-kV povezavo tudi z M. Soboto in tako zagotovili kvalitetnejšo in sigurnejšo oskrbo.	*
Ob izgradnji plinovoda s plinskega polja Zebanec (SR Hrvatska) za potrebe Nafte bomo si prizadevali oskrbeti ostali del industrije s plinom iz slovenskega plinovoda.
Možnosti za oskrbo z energijo iz lastnih virov bodo dane z izgradnjo rudnika premoga pri Benici, ki naj bi od leta 1989 dalje dajal okoli 500.000 ton premoga letno.
Nadaljevali bomo z intenzivnimi geološkimi raziskavami nafte, plina in premoga.
V kolikor ekonomski izračuni upravičijo investicije v daljinsko ogrevanje stanovanj in drugih objektov, bomo ustvarjali pogoje, da se maksimalno izkoristi za te namene višek toplote v INA Nafti, oziroma geotermalne energije. Organizacije združenega dela v industrijski coni bodo izgradile skupen energetski-vir za ogrevanje, ter s tem relativno znižale stroške poslovanja in zmanjšale onesnaževanje okolja. Z eksploatacijo premoga v Benici pa bodo podane možnosti za toplifikacijo mesta 'Lendava. 'Sedanje omrežje energetske infrastrukture bo v- občini po letu 1990 dopolnjen z dvema elektrarnama na Muri in sicer HE Mursko Središče in Lendava.
3.2.2.	Promet in zveze
Pri - razvoju cestne infrastrukture bomo upoštevali obstoječe značilnosti prostorske razporeditve naselij in industrijskih objektov. Zagotovili bomo enakomeren (policentrični) razvoj regionalnega in lokalnega cestnega omrežja, predvsem v smeri, kjer so intenzivnejši prometni tokovi med večjimi naselji in občinskim središčem. Zavzemali se bomo, da bo naša občina dobila sodobnejšo magistralno cestno povezavo na slovepski cestni križ, ki bo upoštevala tudi povezavo z mednarodnim mejnim prehodom v Dolgi vasi. Že v naslednjem srednjeročnem obdobju moramo ta mejni prehod urediti za sodobnejši in večji mednarodni cestni tovorni in potniški promet.
3.2.3.	PTT promet
Najpomembnejša naloga na področju PTT prometa bo zmanjšanje neskladja med družbenimi potrebami in sedanjimi zmogljivostmi telekomunikacijskega sistema. Zagotovili bomo skladen razvoj zmogljivosti celotnega PTT sistema v občini. Širili in posodabljali bomo glavno poštno prometno centralo v Lendavi in krajevne poštne enote, tako da bodo usposobljene za sodobnejše oblike PTT prometa in prenos informacij za potrebe organizacij združenega dela in skupnosti. Medkrajevno in krajevno telefonsko mnrežjt bomo širili tako, da bomo do leta 2000 dosegli 5-krat več telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev kot danes. Prizadevali si bomo, da bo do konca naslednjega srednjeročnega obdobja vsako naselje v občini dobilo vsaj nekaj telefonskih priključkov.
3.2.4.	Vodno gospodarstvo
V obdobju 1986—2000 bodo naloge usmerjene predvsem v vzdrževanje vodnega režima, varstvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbo z vodo ter čiščenje odpadnih voda. Prioritetne naloge bodo naslednje:
STRAN 28 VESTNIK, 27. DECEMBRA 1984
—	ohraniti obstoječi vodnogospodarski režim z vzdrževanjem vodnogospodarskih objektov in naravnih korit potokov in rek ter omogočati izvedbo mehanizacij;
—	zmanjšanje pogostosti poplav z gradnjo zadrževalnikov in regulacijami;
—	stabilizirati hudourniška območja s prodnimi zadrževalniki in urejanjem hudournikov na območju goric
—	zavarovati rezerve pitne vode v območjih podtalnice pitne vode ter vodovodnih zajetjih
—	zmanjšanje onesnaževanja vodotokov na območju občine, z gradnjo komunalnih čistilnih naprav in prečiščevalnih naprav v industrijskih organizacijah.
Pri pripravi dolgoročnih planov na področju vodnega gospodarstva bomo več pozornosti namenili ohranjanju in zadrževanju vodnih količin, ob upoštevanju večnamenske rabe vode.
Pri izvajanju vodnogospodarskih posegov bomo zagotovili krajinski izgled vodnega in priobalnega zemljišča in z ustreznimi ukrepi zagotovili ohranitev nižinskih gozdov ter boljše pogoje ribjemu življenju.
3.2.5.	Komunala
Potreba po zaščiti bivalnega okolja in naravnih virov ob vse bolj integralni urbanizaciji prostora in zaradi zaostrenih potreb po smotrni energetski porabi, bo zahtevalo prednostno vlaganje sredstev v posodabljanje in dograjevanje komunalne infrastrukture.
Do leta 2000 bo v slehernem naselju zagotovljena oskrba z vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Pri tem bomo krajevne vodovode povezali v enoten oskrbni sistem na nivoju občine.
Vzporedno s povečanjem porabe vode bomo razvijali sistem za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, predvsem v mestu Lendava, ki je največji onesnaževalec ter v večjih naseljih občine — ,,policentrih”.
V dolgoročnem planu bomo opredelili lokacije odlagališč odpadkov, ki jih bomo uredili za organizirano odlaganje. Razširili bomo organiziran odvoz odpadkov tudi izven občinskega središča.
Sirili bomo zelene površine v urbaniziranih območjih ter ob prometnih komunikacijah in v turističnih krajih. Za potrebe pokopavanja bomo širili pokopališča na sedanjih lokacijah.
3.3.	Stanovanjsko gospodarstvo
Predvideva se, da bo v dolgoročnem obdobju moralo priti do povečanja deleža vloženih lastnih sredstev individualnih graditeljev stanovanj. Zato bo morala biti stanovanjska gradnja čimbolj racionalna in načrtna ter družbeno usmerjena.
Gradnjo blokovskih, stanovanj bomo predvsem usmerjali na opremljena in urejena stavbna zemljišča v občinskem središču in drugih krajevnih središčih (policentrih). Odvisno od potreb organizacij združenega dela pa bomo blokovsko gradnjo stanovanja izvajali tudi v drugih naseljih v občini. ,
Pri gradnji individualnih stanovanj bomo zasledovali cilj, da se poveča število zasebnih zgrajenih stanovanj na enoto površine. Gradnjo 'bomo usmerjali na območju zazidalnih načrtov, ki bodo predhodno komunalno opremljeni. Pomembno vlogo pri reševanju stanovanjskih problemov bo dobila adaptacija in prenova obstoječih stanovanjskih enot v družbeni in zasebni lastnini.
Med pomembnejšimi nalogami na področju stanovanjskega gospodarstva' bo uvedba ekonomskih stanarin, ki naj zagotovi enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada.
V kotlovnicah stanovanjskih blokov bomo preusmerili kurjavo s tekočih na trda goriva, v kolikor projekti pokažejo boljše ekonomske efekte.
3.4.	Požarna varnost
Osnovna naloga požarnega varstva v naslednjem dolgoročnem obdobju bo postopno opremljanje gasilskih enot s sodobno gasilsko opremo in usposabljanje novih kadrov. V okviru zagotavljanja višje stopnje požarne varnosti bi bilo potrebno proučiti možnost ureditve občinskega gasilskega centra.
Posebne naloge in ukrepe bomo opredelili glede zagotavljanja zadostnih količin požarne vode, glede na to, da nivo talne vode in vodotokov nenehno upada.
3.5.	Razvoj družbenih dejavnosti
Zožene materialne možnosti, zlasti v prvih letih dolgoročnega obdobja, bodo pogojevale, da s smotrnejšo uporabo sredstev in učinkovitejšim organiziranjem družbenih dejavnosti ohranimo doseženo raven razvitosti iz tega srednjeročnega obdobja. Potrebna bo večja selektivnost pri razvoju posameznih programov, pri čemer bo prednost dana tistim dejavnostim, ki največ prispevajo k splošnemu gospodarskemu razvoju. V ostalih dejavnostih bodo se okrepili odnosi neposredne svobodne menjave dela.
Težili bomo k temu, da se v skladu s policentričnim razvojem občine zmogljivosti družbenih dejavnosti enakomerno porazdelijo v občinskem prostoru, da bodo približno enako dostopne vsem občanom.
Posebno skrb bomo namenili uresničevanju ustavnih pravic madžarske narodnosti na področju vzgoje, izobraževanja, kulture in informiranja ter ustvarjali pogoje za sožitje madžarske narodnosti z narodi in narodnostmi Jugoslavije.
3.5.1.	Osnovno izobraževanje
V okviru materialnih možnosti družbe'bomo osnovno šolo razvijali na načelih celodnevne organizacije dela, s tem da bo ta proces potekal postopoma. Osnovno šolo bomo povezovali z bivalnim okoljem in združenim delom, tako da bomo povezovali obvezni program vzgojnoizobraževalnega dela z interesnimi dejavnostmi s področja tehnične in delovne vzgoje. Vsebinsko bomo osnovno šolo dopolnjevali s sodobnejšimi oblikami vzgoje in izobraževanja, ki so drugod v svetu že uveljavljene, (računalništvo, informatika, individualizacija in notranja diferenciacija pouka.
Skrbeli bomo za razvoj in napredek dvojezičnega osnovnega šolstva v občini. V dolgoročnih planih bomo predvideli razširitev osnovnošolskega prostora tako, da bodo imeli vsi osnovnošolci v občini približno enake možnosti šolanja, pri čemer bomo najprej odpravili dvoizmenski pouk in nato postopoma prehajali v celodnevno obliko osnovnega šolstva.
3.5.2.	Usmerjeno izobraževanje
Zmogljivosti usmerjenega izobraževanja v občini v naslednjem dolgoročnem obdobju še ne bodo take, da bodo omogočile vsej populaciji vključevanje v proces šolanja na srednji stopnji. Tako bomo mladino, usmerjali tudi na druge centre v republiki. Zmogljivosti srednješolskega centra v Lendavi bomo v dolgoročnem obdobju širili v skladu s potrebami združenega dela, upoštevajoč pri tem razvoj novih proizvodnih programov. Zagotovili bomo pogoje za razvoj in napredek srednje dvojezične šole v občini. V dolgoročnih planih bomo predvideli uvajanje novih dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih programov v skladu s potrebami združenega dela in kadrovskimi potrebami za uresničevanje funkcionalne dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju.
Pri strukturi vpisa'bomo nadaljevali s spreminjanjem razmerja vpisa učencev v korist proizvodno tehniških.poklicev, kijih potrebuje združeno delo.
Srednja šola v Lendavi se bo organizacijsko še bolj povezala z združenim delom z namenom doseganja večje fleksibilnosti m kvalitete izobraževanja. OZD bodo ustvarile ustrezne pogoje za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse učencev, programov pripravništva ter razviti različne oblike neposredne svobodne menjave dela s šolo za izvajanje izobraževanja iz dela in ob delu.
Za usposabljanje mladine, ki ne želi nadaljevati izobraževanje na srednji šoli, bomo razvijali programe usposabljanja iz dela in ob delu.
3.5	3. Otroško varstvo .
V naši občini bodo potrebe po organiziranem otroškem varstvu v naslednjem dolgoročnem obdobju naraščale. Predvidevamo, da bomo do leta 2000 vključili v organizirano varstvo okrog 50 % predšolskih otrok. Zato bo potrebno zagotoviti nove zmogljivosti otroškega varstva. Nove naložbe bomo usklajevali z demografskimi gibanji. V prvi vrsti bomo širili zmogljivosti obstoječih vrtcev, ter z doslednejšim izpolnjevanjem normativov dosegali večjo izkoriščenost sedanjih objektov. Skrbeli bomo za razvoj in napredek dvojezične vzgoje in varstva predšolskih otrok.
V organizirano vzgojno delo bomo vključili tudi predšolske otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Sočasno s povečevanjem zajetja predšolskih otrok v organizirano vzgojo bomo razvijali različne popoldanske vzgojne programe, za otroke, ki ne bodo vključeni v organizirano vzgojo in varstvo. Razvijali bomo tudi razne oblike varstva otrok izven vrtcev (na primer varstvene družine). Družbeno-denarno pomoč (otroški dodatek) bomo v glavnem preusmerili v funkcionalne oblike.
3.5.4.	Kultura
Kljub zoženim materialnim možnostim bomo morali zagotoviti obstoj tistih oblik kulturnega delovanja, ki ohranjajo razvoj nacionalne kulture ter njeno samobitnost in samostojnost.
Tako bomo razvijali razne oblike amaterske kulture, smotrneje izrabljali obstoječe zmogljivosti in vzpodbujali večje kulturno udejstvovanje in vključevanje kulturnih prireditev v OZD, pri čemer si bomo prizadevali za skladen r.azvoj kulture slovenskega naroda in kulture madžarske narodnosti.
Nadaljevali bomo z razvojem knjižničarstva, spomeniškega varstva, likovno-galerijske in muzejske dejavnosti. Razvoj enotnega slovenskega kulturnega prostora bomo tesno povezali s kulturnim življenjem madžarske narodnosti. ’
Do leta 2000 bo nujno postopno urediti primerno kulturno dvorano v občinskem središču in vodilnih naseljih (policentrih).
3.5.5.	Telesna kultura
Razvoj telesne kulture bomo povezovali z ostalimi tokovi v družbi. Postopno skrajšanje delovnega časa delavcev bo zahtevalo prilagajanje telesne kulture novim potrebam delovnih ljudi in občanov. V tem smislu bodo morale organizacije združenega dela in krajevne skupnosti bolj poskrbeti za rekreacijo zaposlenih in ostalega dela prebivalstva, ter to povezovati z drugimi dejavnostmi kot so preventivno zdravstveno varstvo in turizem.
Pri razvoju selektivnega športa bomo večji poudarek dajali tistim športnim disciplinam, v katerih že danes dosegamo boljše rezultate in za katere je zagotovljena kadrovska baza.
Pri zagotavljanju boljših prostorskih pogojev za telesnbkulturno
dejavnost bomo v prvi vrsti dajali prednost osnovnim Solarn in srednji šoli, njihove športne objekte pa bomo koristili tudi za potrebe telesnokulturnega udejstvovanja delavcev in občanov.
3.5.6.	Zdravstveno varstvo
Relativno dobro organizirana mreža zdravstvenih objektov v občini bo omogočila, da bomo v razvoju zdravstvenega varstva dali prednost osnovni zdravstveni dejavnosti, ki bo lahko prevzela tudi nekatera opravila od organizacij specialistične in bolnišnične dejavnosti. S tem in s krepitvijo nege bolnikov na domu bomo lahko zmanjšali obseg bolnišničnega zdravljenja.
V programih zdravstvenega varstva bomo opredelili nekatere ukrepe preventivnih metod dela*za izboljšanje sanitarrio-higienskih razmer bivalnega in delovnega okolja ter zmanjšanje stopnje obolevnosti in umrljivosti občanov.
Naložbe v občini bomo predvsem usmerjali v modernizacijo in posodobitev zdravstvene opreme ter dokončanje regionalnih zdravstvenih objektov;
3.5.7.	Socialno skrbstvo
V	socialnem skrbstvu bomo po načelu solidarnosti zagotavljali varnost tistim občanom in družinam, ki si tega zaradi objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti z delom. Zato bodo organizacije združenega dela v svojih razvojnih programih bolj kot dosedaj načrtovale tudi elemente socialnega razvoja.
Pospeševali bomo razvijanje preventivnih in prostovoljnih oblik socialnega dela ter povečanje obsega svetovalnega dela. Povsod kjer bodo podane možnosti, se bo starejšim občanom omogočilo živeti v dosedanjem okolju.
V	program skupnosti socialnega varstva bomo kot integralni del vključili tudi program socializacije Romov.
3.5.8.	Raziskovalna dejavnost
Organizacije združenega dela se bodo morale usposobiti za organizirano uporabo znanstvenih dosežkov ter spodbuditi znanstvena raziskovanja za svoje potrebe.
Nosilci gospodarskega razvoja bodo krepili lastne razvojne službe in jih dolgoročno povezovali z drugimi specializiranimi znanstvenoraziskovalnimi organizacijami. V kolikor bodo družbene usmeritve in ekonomski pogoji omogočali, bomo sodelovali pri formiranju skupne razvojnorazi-skovalne institucije v regiji.
Občinska raziskovalna skupnost bo s sofinanciranjem aplikativnih (uporabnih) raziskovalnih nalog spodbujala raziskave na področju prednostnih dejavnosti (pridobivanje hrane in energije, prestrukturiranje gospodarstva, novi proizvodi in programi), ter vspodbujala raziskave na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, informiranja in drugih družbenih dejavnosti, s posebnim poudarkom na uresničevanje pravic madžarske narodnosti in dvojezičnosti nasploh.
4.	Prostorski razvoj in varstvo okolja
V dolgoročnih planih bomo opredelili tako strategijo razvoja v prostoru, ki bo zagotavljala smotrno razmeščanje dejavnosti, racionalno uporabo razpoložljivih površin in izboljšanje okolja.
Kot najbolj primeren koncept poselitve se v naslednjem dolgoročnem obdobju kaže varianta zmerne koncentracije, ki predpostavlja, da s^ bo število prebivalstva povečalo v občinskem središču, vodilnih naseljih Crenšovci, Dobrovnih, Turnišče, V. Polana, ter nekaterih lokalnih središčih kot so Centiba, Petišovci, Dolga vas, Odranci. V ostalih naseljih bi morali zagotoviti, da bi prebivalstvo vsaj stagniralo. Na obmejnih območjih, zlasti narodnostno mešanih območjih, ne bomo smeli dovoliti praznenja protora, pri čemer bo še zlasti potrebno posebne ukrepe opredeliti za področje krajevnega urada Dobrovnik, ki ima najslabša demografska gibanja v občini. Poselitev bomo usmerjali v že obstoječa naselja z boljšim izkoriščanjem prostih zazidalnih površin oziroma doseganjem večje gostote stanovanjskih hiš na območjih, ki se bodo urejala z zazidalnimi načrti.
Na območjih, kjer bodo prisotni procesi depopulacije, bomo zagotovili pogoje za ohranitev prebivalstva z intenziviranjem dejavnosti, za katere so primerni pogoji kmetijstvo, turizem, dejavnosti z večjimi potrebami po delovni sili, obrti.
Gradili bomo predvsem na območjih strnjenih naselij, na slabših kmetijskih zemljiščih ter s prenovo starih objektov. Najnujnejše širjenje naselij na kmetijska zemljišča 1. in 2. kategorije, ki se mu iz družbenoekonomskih in urbanističnih razlogov ne bomo mogli izogniti, bomo kompenzirali z melioracijami slabših kmetijskih zemljišč in intenzivnejšo proiz-\ odnjo na ostalih površinah. Pri načrtovanju in urejanju posameznih naselij bomo zagotovili komunalno higiensko izboljšanje naselij, izboljšanje njihovega značilnega oblikovnega izraza, izboljšanje infrastrukture vseh vrst, ter usklajeni razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
S prostorom bomo gospodarili tako, da bo zadovoljeno osnovnim ekološkim zahtevam. Najboljšim kmetijskim zemljiščem bomo samo izjemoma spreminjali namembnost. Gozdove na najboljših rastiščih bomo zavarovali pred posegi, ki bi onemogočili njihovo funkcijo. Varovali bomo razpoložljive vodne vire. Pokrajinska območja in objekte, ki imajo svoje naravne izvirnosti ali znanstveni, kulturno-vzgojni, ekološki, krajinsko-oblikovani in rekreacijski pomen, bomo uredli s specifičnimi ukrepi zaradi ohranitve naravne in kulturne krajine ter značilne flore in favne.
Izboljšali bomo stanje naravne in kulturne dediščine ter zagotavljali tako varstvo, da čimveč objektom naravne in kulturne dediščine damo poleg kulturne še ekonomsko funkcijo. V ta namen bomo v okviru izdelave prostorkih sestavin planov zavarovali površine naravne in kulturne dediščine.
Dolgoročni plan občine bo kot obvezne elemente za pripravljanje in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planov opredelil naslednje sestavine:
—	območja najboljših kmetijskih zemljišč in mehanizacij, območja gozdov, območja najožjih varstvenih pasov pomembnejših zajetij in črpališč vode; območja pomembnejših podtalnic; območja rezrv rudnih in mineralnih surovin, območja varstva naravne in kulturne dediščine; območja pomembnejših vodotokov;
—	omrežje naselij v skladu z njihovo vlogo pri zaposlovanju in oskrbi prebivalstva;
—	omrežje razmestitve magistralnih, regionalnih in lokalnih cest, železniškega omrežja; razmestitev hidroelektrarn, prenosno omrežje 110 kv in 20 kv daljnovod, razmestitev čistilnih naprav, odlagališč odpadkov,
—	urbanistične zasnove naselij.
270.
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) in 42. člena statuta krajevne skupnosti Gederovci, je svet krajevne skupnosti Gederovci na svoji seji dne 12. 12. 1984 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci, za naselje Gederovci.
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 9. 12. 1984 za del območja KS Gederovci — naselje Gederovci uvede samoprispevek v denarju in delu.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1., 1. 1985 do 31. 12. 1989 in bo uporabljen za naslednje namene:
—	gradnja vaško-gasilskega doma
—	vzdrževanje vaškega vodovoda
—	vzdrževanje vaških cest
—	vzdrževanje pokopališča
3.	člen
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 2.500.000,00 din.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Gederovci.
Samoprispevek v denarju bo znašal:
—	1,5% od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2% od katasterskega dohodka
—	2% od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti;
v delovni obveznosti pa bi znašal:
—	občani — nosilci gospodinjstva 8 delovnih dni letno. Nadomestilo v denarju za delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 1.600,00 din.
5.	člen
Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 2. členu tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu krajevne skupnosti Gederovci, številka žiro računa je: 51900-842-035-8077.
Samoprispevek od osebnih dohodkov se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev obračunov in odteguje pristojen občinski upravni organ, samoprispevek v delu pa obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
8.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanjem del vrši svet krajevne skupnosti Gederovci, ki najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru delovnih ljudi ter občanov naselja Gederovci.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1985.
Gederovci, dne 13. 12. 1984
Predsednik sveta KS:
JUG Franc 1. r.
STRAN 27 VESTNIK, 27. DECEMBRA 1984
271
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73) in 42. člena statuta krajevne skupnosti Tišina, je svet krajevne skupnosti Tišina na seji dne 12. 12. 1984 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Tišina, za naselje Borejci, Gradišče. Rankovci, Tropovci, Vanča vas in zaselek
„ROMI” Vanča vas — Borejci.
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne
9.	12. 1984 se za del območja KS Tišina — naselje Borejci, Gradišče, Rankovci, Tropovci, Vanča vas in zaselek ,,ROMI” Vanča vas — Borejci uvede samoprispevek v denarju in delu.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1989 in bo uporabljen za naslednje namene:
v	naselju Borejci: dograditev vaško-gasilskega doma, nabava novega gasilskega avtomobila, komunalna ureditev vasi (vzdrževanje vaških cest, vodovoda in ulične razsvetljave);
v	naselju Gradišče: postavitev avtobusnega zavetišča, dograditev gasilske garaže in dvorane, dograditev mrliške vežice in ureditev ograje na pokopališču, asfaltiranje vaških cest in navoz poljskih poti, zgraditev trafo postaje in vračilo posojila za asfaltiranje cest;
v	naselju Rankovci: asfaltiranje vaških cest in navoz poljskih poti, ureditev ulične razsvetljave, razširitev vodovodnega zajetja, dograditev vaško-gasilskega doma, izgradnja mrliške vežice, vzdrževanje in razširitev igrišča;
v	naselju Tropovci: izgradnja mrliške vežice, sanacija vaško-gasilskega doma, razširitev kapacitet vaškega vodovoda, izgradnja ulične razsvetljave, vzdrževanje cest in vračilo posojila za asfaltiranje cest;
v	naselju Vanča vas: dograditev vaško gasilskega doma, asfaltiranje vaških cest in navoz poljskih poti, preureditev ulične razsvetljave, izgradnja trafo postaje, izgradnja mrliške veže, ureditev vodnega zajetja;
v	zaselku ,,ROMI” Vanča vas — Borejci: izgradnja vaškega doma in mrliške veže, ureditev vaških cest ter izgradnja ulične razsvetljave.
3.	člen
S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 18.000.000,00 dinarjev.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naseljih Borejci, Gradišče, Rankovci, Tropovci, Vanča vas in zaselek ,,ROMI„ Vanča vas — Borejci.
Samoprispevek v denarju v vseh naseljih bo znašal:
—	4 % od katasterskega dohodka
—	2 % od neto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	1 % od pokojnin
—	500,00 din mesečno delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v posameznem naselju, za katero je uveden krajevni samoprispevek;
v delovni obveznosti pa bi znašal:
—	občani — nosilci gospodinjstva 3 delovne dni letno. Nadomestilo za opravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 1.600,00 din
—	lastniki traktorjev 8 ur letno, nadomestilo za uro prevoza s traktorjem znaša 800,00 din.
5.	člen
Skupščina KS bo s sklepom vsako leto glede na rast povprečnega OD v občini Murska Sobota v preteklem letu, povišala % od KD, mesečni prispevek od začasno zaposlenih v tujini ter denarno nadomestilo v delovni obveznosti.
6.	člen
Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku.
7.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 2. členu tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu krajevne skupnosti Tišina, številka žiro računa je: 51900-842-035-8217.
8.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka in pokojnin se obračunava ob vsakem izplačilu, od dohodka iz kmetijstva, obrtne in druge gospodarske in negospodarske dejavnosti ter intelektualnih storitev obračunava in odteguje pristojen občinski upravni organ, samoprispevek od zaposlenih v tujini in v delu pa obračunava krajevna skupnost, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
9.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovo uporabo ter izvajanjem del vrši svet krajevne skupnosti Tišina, ki najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru delovnih ljudi ter občanov naselja
Borejci, Gradišče, Rankovci, Tropovci, Vanča vas in zaselka ,,ROMI” Vanča vas — Borejci.
10.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1985
Tišina, dne 13. 12. 1984
Predsednik sveta KS:
Flagar Aloj; l.r.
272
Na podlagi 2. čl. zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2.
1	čl. zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 3/83) in 15. čl. Statuta Krajevne skupnosti Moravske toplice, je skupščina KS na svoji seji 13. decembra 1984, po predhodnih odločitvah na zborih občanov Krajevne skupnosti Moravske toplice sprejela naslednji:
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v Krajevni skupnosti Moravske toplice. ,
1.	čl.
Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Moravske toplice, ki bo dne 13. januarja 1984 v prostorih Gasilskega doma Moravske toplice in Vaško gasilskega doma ,,CUBER” v Moravskih toplicah od 07,00 ure do 19.00 ure.
2.	čl.
Sredstva zbrana s samoprispevkom še bodo uporabila za naslednje namene:
1)	dokončanje začetih in nedokončanih del iz preteklega referendumskega obdobja (cesta pokopališče—Cuber),
2)	etapna gradnja kanalizacije,
3)	ureditev avtobusnih postajališč,
4)	sofinanciranje programov društev in organizacij v skladu s srednjeročnim programom, telefonije in nogometno igrišče (načrti),
5)	ureditev mrtvašnice z mrliškimi vežami,
6)	razširitev ulične razsvetljave,
7)	asfaltiranje ulic,
8)	vzdrževanje obstoječih komunalnih objektov.
S samoprispevkom se bo zbralo predvidoma 8,000.000,00 din.
3.	čl
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 (pet) let in sicer od 1. februarja-1985 do 31. januarja 1990.
4.	čl.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Moravske toplice in lastniki weekend hišic ter vinskih kleti na območju Krajevne skupnosti kateri prebivajo izven Krajevne skupnosti Moravske toplice.
* j	•	*
A.	v denarju:
1)	2 % od netto OD zaposlenih,
2)	3 % od katasterskega dohodka,
3)	3 % od dohodka izdajanja privatnih turističnih sob turistom,
4)	3 % od čistega dohodka obrtnikov in davčne osnove obrtnikov pavšalistov,
5)	2 % od OD zaposlenih v tujini računano od povprečnega OD v republiki za 9 mesecev,
6)	2 % od pokojnine brez varstvenega dodatka,
7)	3.000,00 din letno lastniki weekendov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega prebivališča na območju Krajevne skupnosti Moravske toplice.
B.	v delu;
Nosilec gospodarstva oziroma gospodinjstva
— 2 delovna dneva letno, kmetje z več kot 3 Ha obdelovalne zemlje še dodatno za vsaka 2 Ha po 1 delovni dan. Nadomestila za delovni dan, ki traia 8 ur je din 2.000,00 ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
Skupščina krajevne skupnosti Moravske toplice je pristojna, da vsako leto določi novo stopnjo samoprispevka iz katasterskega dohodka in samoprispevka od lastnikov weekendov, vinskih kleti ter nadomestila v delu, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
5.	čl.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani iz 10. čl. zakona o samoprispevku.
6.	čl.
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilni imenik na območju krajevne skupnosti Moravske toplice, ter občani s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti Moravske toplice, ki še niso vpisani v volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu, ter lastniki weekendov in vinskih kleti na območju krajevne skupnosti
Moravske toplice, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Moravske toplice.
7.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine'
KRAJEVNA SKUPNOST
MORAVSKE TOPLICE
GLASOVNICA
ZA GLASOVANJE NA REFERENDUMU DNE 13. jan. 1985 o uvedbi samoprispevka v denarju in delu v krajevni skupnosti Moravske toplice za obdobje 6 let, od 1. jan. 1985 do 31. dec. 1990, ki bo znašal:
A.	v denarju:
1)	2 % od netto OD zaposlenih,
2)	3 % od katasterskega dohodka,
3)	3 % od dohodka izdajanja privatnih turističnih sob turistom,
4)	3 % od čistega dohodka obrtnikov in davčne osnove obrtnikov pavšalistov,
5)	2 % od OD zaposlenih v tujini računano od povprečnega OD v SRS za 9. mesec v tekočem letu,
6)	2 % od pokojnine brez varstvenega dodatka,
7)	3.000,00 din letno lastniki weekendov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega bivališča v krajevni skupnosti Moravske toplice.
B.	v delu:
— nosilec gospodarstva oziroma gospodinjstva 2 delovna dneva letno, kmetje z več kot 3 ha obdelovalne zemlje na vsaka 2 ha nad 3 ha še dodatno po 1 delovni dan. Nadomestilo za neizpolnjen delovni dan, ki traja 8 ur je din 2.000,00, ki se vsako valorizira za povišanje OD.
Skupščina krajevne skupnosti Moravske toplice je pristojna, da vsako leto določi novo stopnjo samoprispevka iz katasterskega dohodka, samoprispevka od lastnikov weekendov in vinskih kleti na območju krajevne skupnosti Moravske toplice, ki nimajo stalnega bivališča v krajevni skupnosti Moravske toplice, ter nadomestilo v delu, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
Plačevanje samoprispevka so oproščeni občani iz 10. čl. Zakona o samoprispevku.
Zbrani samoprispevek bo uporabljen za namene iz 2. čl. sklopa o razpisu referenduma.
GLASUJEM
„ZA”	„PROTI”
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA”, če soglaša za uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo ,,PROTI”, če ne soglaša z uvedbo referenduma-samoprispevka.
8.	čl.
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na računu krajevne skupnosti Morfvske toplice in se koristila za namene iz 2. čl. sklepa o razpisu referenduma.
9.	čl.
Samoprispevke iz OD, iz dohodka izdajanja turističnih sob in pokojnine bo obračunaval in odtegoval izplačevalec. Od katasterskega dohodka, čistega dohodka obrtnikov, od dohodka pavšalistov bo obračunaval in odtegoval upravni organ za družbene prihodke občine. Samoprispevek od zaposlenih v tujini, lastnikov weekendov in vinskih kleti ter samoprispevek v delu, oziroma nadomestilo za neizpolnitev v delu bo obračunaval svet krajevne skupnosti Moravske toplice.
10.	čl.
Stroški v zvezi z izvedbo referenduma se pokrijejo iz finančnih sredstev krajevne skupnosti Moravske toplice.
11.	čl
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljala skupščina krajevne skupnosti Moravske toplice. Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet krajevne skupnosti Moravske toplice. Svet bo odgovoren tudi za izvajanje del po programu referenduma.
12.	čl.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Ur. objavah pomurskih občin.
Moravske toplice, dne 13. decembra 1984.
Predsednik Skupščine
Krajevne skupnosti
Moravske toplice
Kuhar Štefan
273
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske požarne skupnosti Ljutomer za obdobje 1981—1985 ter na podlagi statuta Občinske požarne skupnosti Ljutomer je -skupščina Občinske požarne skupnosti Ljutomer na seji dne 6. 12. 1984 sprejela
SKLEP
o sprejetju prispevne stopnje za občinsko požarno skupnost Ljutomer v letu 1985
L
Skupščina Občinske požarne skupnosti Ljutomer sprejema prispevno stopnjo za Občinsko požarno skupnost Ljutomer 0,30 % v letu 1985, ki jo plačujejo temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani, ki opravljajo obrtno in drugo zasebno dejavnost ter delavci, ki z njimi združujejo delo.
Prispevek se obračunava iz dohodka temeljne ali druge organizacije po osnovi brutto osebnih dohodkov.
2.	'
Ta sklep velja 15 dni po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1985 dalje.
3.
Ta sklep objavi skupščina OPS Ljutomer v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja.
Štev.: 12/84
Datum: 6. 12. 1984
Predsednik
skupščine Občinske požarne skupnosti Ljutomer Štelcl ing. Stanko l.r.
274
Na podlagi 3. odstavka 4. člena zakona 6 zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) ter 194. in 206. člena statuta Občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 41/81) ter mnenja republiške geodetske uprave št. 015-6/2-84 z dne 28. 5. 1984 je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, dne 24. 9. 1984 sprejela
ODLOK o spremembi katastrske meje med katastrsko občino Tišina in katastrsko občino Hrastje Mota
1.	člen
Katastrska meja med katastrsko občino Tišina in katastrsko občino Hrastje Mota, določena z zapisnikom omejičenja katastrske meje z dne 30. 11. 1964, se spremeni na odseku od mejnega znamenja št. 1 do tromej^ Rihtarovci, Tišina, Petanjci.
2.	člen
Nova meja poteka od mejnega znamenja št. 1 proti severozahodu po zapadnem bregu Mure do rokava Mure s pare. št. 722 k.o. Tišina, nato poteka po južnem bregu rokava Mure do meje k.o. Rihtarovci, kjer se obrne proti jugovzhodu do meje k.o. Hrastje Mota.
3.	člen
Zemljišče, ki se nahaja jugovzhodno od meje, opisane v drugem členu tega odloka, ter, zajema parcele št. 712/1, 712/2, 713, 714, 715, 716, 717, 718, 719, 720 k.o. Tišina, se priključi h katastrski občini Hrastje Mota.
Grafična priloga v merilu 1 : 2500 z zarisano novo mejo je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 015-1/84-06
Datum: G. Radgona, 24. 9. 1984
Predsednik skupščine občine Jože Kolbl