Št 48. V Trstu, v sahoto 16. septembra 1882. Tečaj VII. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. >Y «.iu;i«ti j« njrfi. Njegovemu apostolskemu Veličanstvu, cesarju in kralju, FRANU JOSIPU I. in visokej Njegovej obitelji: CESARICI, RUDOLFU in ŠTEFANIJI ob Njihovem bivanji v TUSTU, v 17. 18. in 19. dan mcscca septembra 1882. verno udani Slovenci. Pet vekov Njegovi so dedi gospodi Teh bregov zelenih, teh sivih višav, Oteli so sužnjej jih, temnej usedi, Zdrobili okove jim krutih težav; In Trst je dorastel pod že/lom Njihovim, Čez morja ozrl se je z vidom orlovim. Upcgnola glavo je merska kraljica, Rumena se zarija Trstu smehlja, Od krone habsburške mu si e pravica, Od krone habsburške mu sreča migi a; Le Njena modrost in čaralna svitlcba Otela to mesto je t emnega greba. ladujte se, Adrije krepki sinovi! [Oj, danes vesel je in radosten dan! Dočakali tacega niso rodovi, Kar dom je postavil na Krasu Slovan, Kar solnce to skalnato zemljo ogreva; Vriskajte, da jeka po zemlji odmeval Čuj, vrisk se do sinjega neba razlega, Na morje jadransko viharno doni; Od skale do skale, od brega do brega Je žarna svitloba, sto kresov gori! Pri vsakem pa kresu sto src za vladarja Vzdihuje k nebesem: »Bog živi cesarja! I danes topi se v veselji vriskaje, Ker carju in carici gleda v obraz, Rudolfu. Štefaniji srce podaje, Ter moli za srečo Njihovo na glas Bog carja in hišo Njegovo ohranil Na straži stoje jej rodovi udani! Fr. Cegnar. Cesarjevo popotovanje. Od Predrta do Pulja je bila ta teden vsa dežela na nogah, vse prebivalstvo je vrelo v kraje, skoz katere se je cesar vozil, ter g.i veselo pozdravljalo in blagoslavljalo. Največ ljudstva, to se ve da, zbralo se je v glavnem jnestu Gorici, k ier se je cesar tudi najdalj mudil. Še predno je v mesto dospel, morgolelo je vse po ulicah, posebno na Travniku: mesto je bilo krasno odičeno s zastavami in grbi, zelenjem i cveticami. Mulo pred Šesto uro, 12. t. m. pripeljal se je cesar v mesto. Mestna godba je zaigrala cesarsko himno, topovi so začeli pokati, zvonovi zvoniti in neprezirna množica ga jo navdušeno s »Živio« in »Evviva« pozdravljala, Pred postavljenim paviljonom ga je mestni župan tako-le pozdravil: »Najzvestejse mesto Gorica, polno radosti, čestita si, pozdraviti Vaše veličanstvo in izreči najponiŽ-nejšo zahvalo, da se je Vaše veličanstvo zopet ponižalo, osrečili ga z Svojim dohodom. Vaše veličanstvo najde tu stara čutila lojalnosti, nepremakljive zvestobe i najo IkritosrčnejŠe udanosti. Najkrasnejši in najradostnejši sprejem je Vašemu veličanstvu gotov. Sprejmite, najmilostljivši gospod, izrek staro-znanih Čutil in blagovolite najmiloslljivše temu vedno zvestemu mestu tu li v prihodnje ohraniti cesarsko milost, ki je bila in bo vedno poroštvo srečnega našega blagostanja.« Cesar je blagovolil odgovoriti: »Živo še spominjam Še Gorice in znana so mi prebivalstva lojalna čutila. Jako rad sem prišel sem, in hvalo vam izrekam, gospod župan, za razodeta čutila prebivalstva, katera se uže zdaj sijajno razodevajo.« Potem se je cesar odpeljal v svoje stanovanje; veterani so mu delali spalir in belooblečene deklice cvetje trosile. Pred stanovanjem v hiši okrajnega glavarstva so čakali cesarja višji Škof s kanoniki, deželni glavar, trgovinske zbornice načelnik in vojaških in civilnih gosposk načelniki. Zvečer je povabil cesar 36 odličnih gospodov na večerjo, na njegovej desnici je sedel višji škof, na levici pa grof Coronini. Po večerji se je cesar z vsemi povabljenimi prav prijazno razgovarjal. . Zvečer je bila velikanska baklada, bilo je osern-najststo plamenov v vsevrstnih barvah. Vdeležila so se te baklade z štirimi bandami veteransko društvo, ognjegasci, čitalnica, delalsko društvo; spremljala jih je velika množica, navdušenje je bilo splošno močno je orilo »evvivu«, še močneje »živio«. Razsvitljeno je bilo mesto jako krasno, posebno na Travniku, kder je vsacega čarala električna svečava. Prve trenutke prihodnjega dneva (13. septembra) je posvetil cesar pobožnemu spominu. Pelial bo je zjutraj ob 5'/, na pokopališče Šenpetersko, ter molil tam na grobu grofa Coroninija, ki je bil njegov učitelj m gojitelj. - Učenci in dijaki, lejte, tako spoštuje cesar svojega učitelja! Posnemajte ga I . . Ob 6 A se je cesar odpeljal na vojaško vadišče, kder je ogledal vojake, ter se pohvalno o njih iz-reicei« , "I1 bil sprejem, in sicer so se cesarju poklonili: tajni svetovalci in komorniki, duhovščina z višjim škofom na čelu, deželni odbor pod vodstvom deželnega glavarja, generali in častniki pod volstvom feldzm. baron Kuhna, uradniki, občinski zastopi, prva goriška advokatna zbornica v Gorici, verski zadrugi, in sicer evangeliški in izraelitiški občinski načelnik posamezne korporacije. Pri deputaciji advokaine zbornice je blagovolil za8.lu?.' katere si j0 P^obil v svojem času voditelj deputacije, dr. Doljak, kakor goriški župan. lri katoliške zadruge ste poklonile Njegovemu veličanstvu svečanostno številko časnika .Eco del volil e"' ° J8 CeSai' ,nilost|jivo sprejeti blago- Od 2. do 4. popoludne je obiskaval cesar javne JSullVr^1 italijanski in slovenski otdelek znanje izrekel'. Nato je šel k usmiljenim'bratoui kdei" mu |e prior predstavil konventne ude. Tudi tu ie ?0°,g,,edalL po kratkej mo,ltvl v konventnej kapeli mu je bil predstavljen primarni zdravnik dr Perko Potem je obiskal bolnike, skoraj z vsacim govoril ter v konventsko spomenico blagovolil zapisati ovoje ime in posebno hvalo izrekel o snažnosti v tem zavodu. Obiskal je še žensko in vojaško bol- rojice.0' P Pa S® odPel->al k Jj«dskej veselici na Tu se je zbrala tema ljudstva, vsa pevska društva razen »iredentarsie ginastike«, veselica je bila izvrstno urejena in res lepa in velikanski; vilo seje tudi polno slovenskih zastav. . Tu se je razodevalo rodoljubje in udanost do cesarja na vse mogoče načine v največjej prostosti; P®1®®0. 8® navdušene pesmi; ljudstva je narastlo na trideset tisoč glav. Ob 4. uri je cesar stopil v paviljon zastave so se povesile, pozdrav »Živio« je proglasil vse druge glasove in najprej je nemško pevsko dru-6h o zapelo cesarsko pesem, potem pa slovenski pevski zbori pod vodstvom g. Hribarja in nazadnje italijanski. Stomdvajset sosesk je poslalo deputacije, katerih več ne moremo tako imenovati, ker bilo ie zbrano vse ljudstvo celih sosesk. Zdaj se je začela prava ljudska veselica, slovesen Si^J Rk!iP,n?h- Prva skupina je pre istavljala poiiedeis vo, dva kmeta sta peljala konja belca in i1n^ep ? ,V , ulekla plug, za njimi je stopalo ljudstvo: brhke deklice z srpi in klasjem, mladeniči s kosami, na vozu, sš senom naloženim, peljale so se kmetske krasotice ter pesmi prepevale. Potem je prišla skupina pastirjev, ki so gonili vole, konje, drobnico; vS« to je bilo lepo. kakor tudi skupina vincirjev, i z mej kitere je neka deklica košaro grozdja cesarju pred noge postavila; cesar se je nasmijal in rekel: »To grozdje bom po južini jedel«. Lepo ste bile urejene tudi skupine svilarstva, vrtnarstva in saljarstva, gozdnarstva, ribštva, lovstva itd. Kdo bi vso to lepoto popisali V zadnjej skupini se je predstavljala ženitev. /.enin in nevesta sta se poklonila cesarju i nevesta je podala cesarju šopek dišečih poljskih cvetic. Potem se je cesar vrnol na obed. Zvečer je bilo mesto krasno razvetljeno. V 14. dan septembra, ob 61/, zjutraj je cesar zapustil Gorico; velika množica ga je gromovito pozdravljala. Zupan se mu je v imenu mesta zahvalil, da je blagovolil Gorico s6 svojim dohodom osrečiti in cesar mu je odgovoril: »Vilel sem, da se je mesto razvilo, in vidim, da se bo tudi vprihodnje raz-*yalo. Gorica bodi v svesti cesarske Moje milosti Zahvaljujem se Vam, gospod župan, za slovesni sprejem, in nadejam se, da se bova k malu zopet videla.« r Na popotovanji v Puli je cesarja ljudstvo enako srčno sprejemalo, kakor do Gorice. Danes nemamo ni časa, ni prostora, da bi o tem natančnejše pisali zato se moramo zadovoljiti s površnjim popisom! Vlak se je prvič ustavil na meji gradiščanskega okraja, kder ga je pozdravil okrajni glavar in deputacije druzih občin, kakor tudi tržiSki in devlnskl dekan, potem knez Hohenlohe, sodnik z vsemi uradniki, veterani in velika množica ljudstva. Nahrežino je dospel ob 8. url kder ga je sprejela duhovščina, občinski zastop, otdelek tržaških veteranov, nabre-žinsko pevsko društvo in mnogo ljudstva, ki oa le z gromovitim! -živio-klici pozdravilo. - Župan n'a-brežinski je hotel pozdraviti cesarja po slovenski, ker nemškega ne zna. G. glavar je zarad tega stvar tako uredil, da pozdravi cesarja podžupan g Nemec A ko začne nemški govoriti g. Nemec, praša ga Nj. veličanstvo: »Ali niso tukaj Slovenci?« na kar je začel cesar sam govoriti slovenski in je govoril v našem jeziku z mnogimi navzočimi, posebno duhovniki. — Torej je cesar demontiral uže družeča gospoda glavarja, o katerem smo tudi mi dozdaj sodili, da ni prav neprijatelj Slovencem in naSemu jez ku. —Moj Bog, v devetnajstem stoletju, pa še vedno Potemićinova sistema! V Sežana je bila v posebno krasnej opravi, vse ie bilo okrašeno s zelenjem in bršlinom in mnogo zastav je v zraku vihljalo. Sežanski župan, g. Mohor-čič, je česana nagovoril, ter poudaril, da je KraSevca zvestoba tako trdna, kakor skala na kraškej zemlji. Cesar je natanko izpraševal. kakošne so razmere na Krasu, potem razmere ženskega podpornega in veteranskega društva. Tu je tudi ogledal 72. bataljon deželne brambe, ter Izrekel častnikom Najvišje priznanje. Ćuli smo, da se je tudi tukaj zatajila sloven« skega jezika svetost, česar danes še ne moremo verovati, ali resnici in časti svojega naroda ne ostanemo dolžniki. V Kozini, kamor je do=sp*l ob 10. uri in 25 minuti, čakala ga je tudi velika množica na okrašenem kolodvoru. Iz voloskega okraja je prišlo več deputacij, iz Trsta veteranov načelnik, gosp. Račke. Nagovoril ga je župan, kateremu se je cesar zahvalil. Glavar voloskega okraja mu je predstavil župana iz Podgrada in Jelšan, dekana iz Jelšin in župnike iz Hrušice, Vodic, Brezovica, Slivja in barona Maren-zija. Cesar se je jako zanimal za krajne razmere. Nagovoril je tudi tržaškega veteranskega društva načelnika, gosp. Rficke-ja, ki je bil z veteransko deputacijo iz Trsta in Podgrada pod poveljstvom višjega lajtenanta viteza Vicco sprejet; rekel mu je: • Zahvaljujem se Vam za vrlo postopanje. Vi ste veliko nesrečo odvrnoli. Nadejam se, da bom Vaše veterane tudi v Trstu videl. Ni li res, veteransko društvo se vedno širi?« — »Dal Veličanstvo, posebno po bombnem atentatu,« odgovoril je g. Račke. V Buzetu je sprejel cesarja glavar koprski in «g. dekani iz Dolina, Buzeta in Roča; potem sodniki iz Buzeta in Kopra in še mnogo drugih odliČnjakov; lj udstvo je cesarja pozdravljalo z gromoviti mi »ži-vio-khci. — Na vsakej postaji v Istri in ob vsej železnici do Pulja je bilo polno ljudstva, ki je cesarja pozdravljalo z velikim navdušenjem. Kaj tako sijajnega ni Še Istra napravila nikoli in gotovo je imel cesar priliko, prepričati se, da v Istri prebiva zvesti slovanski rod. Ob 1. uri popoludne je cesar prišel v Pazin. Kakor povsod, tako ga je tudi tukaj pozdravila obila množica in poklonile so se mu duhovske in civilne gosposke. Pregledal je cesar vojake, veterane, Bu-dolfovo podporno društvo, kosamo deželne brambe in gimnazijo. V Pulj se je pripeljal dvorni vlak ob 51/. Tu je bil sprejem velikanslc. Vsi častniki vojaške mornarice so ga čakali pred mornarično vojašnico, potem isterski deželni glavar, duhovščina itd. Tvrdnjava »G-osso« je najprej z 33 streli oznanila, da se cesar bliža Pulju, potem so streljale v luki stoječe vojne ladije, ter na jambore potegnole cesarski prapor. Mei sviranjem cesarske himne je stopil cesar z voza, belo oblečene deklice so mu cvetje na pot potresale. Po kratkih nagovorih vkrcal se je cesar v krasni cesarski čoln i se peljal na ladijo Miramare. Mej tem so pokali kanoni in mornarji z ladijnega vrvovja orill: »Ura!« — Po noči je bilo mesto krasno razsvitljeno, cesar je svečavo ogledal, razna društva in ljudstvo so tekmovala o ovacijah. li Volt, dne 13. septembra. O prihodu Nj. veličanstva, nišega milostljivega cesarja Franca Jo- žefa I., imel bi veliko pisati. Pri nas v Volčab smo napravili bili dva slavoloka, enega pri vhodu, dru-zega pri izhodu. Slavoloka sta bila lepo napravljena, govorilo se je. da, lepše, nego v Tolminu. — Na prvem lepo okrašenem je bilo zapisano: »Presvitlemu cesaTju Francu Jožefu I. pozdrav iz §rca.« Na drugem pri Izhodu: »Mili o5e ! Blagoslov z višav ra tvoii not' Raz lij na tć dobrotljivl Bog! J ^ ' Zvesto udani Volčani. Naša vap, se vć da, bila je praznično oblečena, kdor je le mogel. vkupil si je zastave in hišo z venci odičil. V Tolmhiu. to si moraš misliti, bilo je vse olišpano, ker v Tolminu je svitli cesar šel v cerkev, v pisarnice, in pri gosp. Devetaku ie bil obed. J i 8V* CPS«r .n,,,dM doleo; h koSii« je bil stopil, župan naš ga je v materinem slovenskem jeziku nagovoril - cesar ga posluša in slednjič mu reče: »Sie haben schonps Feld hier.« Mi moški smo navdušeno klicali: »Živio, živio! « Žene na onej strani nas pa so od veselja se soizile. Sprejem Nj. Veličanstva, presvitlega cesarja v Hrpeljah-Kotint dne 14. septembra t. I. vri votovanH v Istro. (Izv. dopis.) Mnogo občinstva se j* zbralo ob napovedanej dobi na postaji v H-pelje-Kozina. da pozdravi svojega dobrega vladala. Lep slavolok, na vrhu z avstrijskim grbom, bil je napravljen in odičen z mnogobrojnim! avstrM-skimi in narodnimi zastavami in bršlanoviml vene! z napisom: »Svojemu presvitlemu cesarju Francu Josipu 7. *Htio» Klice jo občine Materija-Podgrad in Jellane « Deputacije občin Materija.' Pod era d in JelSane so se postavile na stran slavoloka, na deBno od njih je bila postavljena prečestita duhovgčina in šolska mladina s6 svojimi učitelji iz Materije, Brezovice In Klanca, na levo od njih so bili postavljeni veterani pod vodstvom g. Vicco iz Podgrada in g. Riicke-ia Iz Trsta, za veterani pa je stala godba 24 igralcev. Ko se je dvorni vlak kolodvoru bližal, zaigrali so godci cesarsko himno mej donečimi »živio.-klici in pokanjem 24 topičev. Ko se dvorni vlak ustavi |n Nj. veličanstvo mei ljudstvo stopi predstavljal ie navzoči c. kr. okrainl glavar z Voloskega vitez Jetmnr, občinske glavarje iz Materije, Podgrada in Jelšan. cesarju, na kar občinski glavar g. Kastelic iz Materije nagovori Ni veličanstvo tako-le po slovensko: J* »C. k apostoljsko veličanstvo! Tukajšnje ljudstvo, zastopano po deputacijah občin Materija, Pod-grad in JelSane, veseli se danes velike sreče, da more ono svojo udanost osobno Vašemu veličanstvu Izreči. Veličanstvo! blagovolite od nas Slovencev izraz največje zvestobe premilostlvo sprejeti, za kar Vam v veselje In srečo vse Avstrije Iz dna srca kličemo »Zivio!« Na to so od navzočega občinstva, do 4000 osob, zadoneli »živio«-klici. _ Nj- veličanstvo je blagovolilo z gosp. Kastelicem govoriti, zahvalivSi se za dokazano udanost in da ie toliko ljudstva zbranega, potem je vprašal Nj. veličanstvo gosp. Kastellca, katerej občini je on glavar in ako je vas Materija velika, ako je tam vse slovensko, in kako se je obnesla letina, na kar je g Kastelic jalco izvrstno odgovarjal. Nj. veličanstvo je blagovolil govoriti z občinskimi glavarji iz Podgrada u in,S Pre^lit0 i»h°vščino i« Hrušice, Slivja, Brezovice in Vodic. Potem je stopil k vete-ranom iz Podgrada in govoril z načelnikom in poveljnikom taistih, gospodom Rđcke in vitezom Vicco. Nj. veličanstvo je blagovolilo tudi od dveh narodno oblečenih krasotic iz Klanca lep šopek sprejeti. uw?i?tem je NJ-, Ve rstvo §e enkrat gSspodu Kastellcu se zahvalil, ter v svoj voz sedel z lžplm pozdravom: »Z Bogom!« e „ „Ja dan 08t,ane materijskej In drugim občinam v vednem veselem spominu. Za okrašenje v Hrpe-Ijah, za bando in za posebno sijajen sprejem ima zaslugo gospod Anton Dejak junior' iz Trsta, ki ie SJ.1,0^1 a ta naraenx lepo 5voto' M vedno rad dela, kadar gre za čast naSega naroda in Avstrije Rojaki! Jutri pride Nj. Veličanstvo s6 svojo najvišjo obitelj o v Trst in se bode mudil tri dni mej nami — Ovacije, katere napravimo mi Slovenci cesarskej obitelji, natančno smo naznanili v zadnjem listu — Podpisani odbor, kateri vodi vso to stvar priporoča Vam, da se vdeležite v velikanskem broju teh slav-nostiiln da se.vedno držite natanjčno uže omenjenih naredeh ker le v složnem postopanju je zajamčen lep uspeh. Ni treba, da bi Vas navduševali/Vi vsi ste ene misli, vaša srca se enako močno ogrevajo kadar gre za čast in slavo države in našega cesar a.' Ni treba Vam priporočati, da postopate moško, da se vedete, kakor pravi omikanci. Vam je uže prirojen oni čut za poštenje in dostojnost. Pokažimo našemu prev tlemui cesarju, da sme On ponosen biti na slo-podanik e, Čuvaje Njegovega carstva ob -i njej Adriji. Navdušenje naše naj vskipeva v klicu: Živel* Avstrija! Živel Fran Josip 1.1 Živela Njegova naj. višja rodbina! J Odbor polit, društva »Edinost«. Cesar na Primorskem. Kolikor vemo iz zanesljive zgodovine, bilje Slovan vselej najzvestejši podanik svojemu vladarju, bodisi carju, kralju, knezu ali vojvodu. Na to duševno oso- bitost je posebno ponosen. Res je, da mej pšenico zraste včasih tudi kakšna ljulika; res, da se morebiti vdobi kakšen posebnež s plehkimi in nezabeljenimi možgani, zabredši po vročekrvnej veri krivega liberalizma — v duševno zmoto, s katero nam nekaj nasprotuje, — ali taki siromašci so sama malenkost proti narodnej zdravej moči i sili. Slovan je vselej bil in bode izvenredno ponosen na svojega vladarja; on je vselej videl in pričakoval le jedino v monarhičnej vladinej obliki svoje sreče i narodne svobode. Tega načela se trdno drži in se ga bode tudi vedno zaupno oklepal. Da je še prav posebno Slovenec iz vse duše udan svojemu vladarju, to vidimo v čistem zrcalu, in sicer iz navdušenosti, kojo zliva iz dna srca naš narod prav te dni, ko mu prihaja presvitll car na pohode v njegove primorske zemlje. (Le gnjusna »iredenta« skriva se pred lučjo ... v temne kote). Vse kar je zdravih nog, in če ima le majhon novec v žepu, napravlja se od blizu i daleko v Gorico i Trst, da navdušeno pozdravi svojega blažega carja i očeta. Slovan je trpin na širnej zemlji; ali Bog ga ima rad. Dal mu je se več nego levjo moč, s katero odbija zlodjevega sovražnika. Evo! sama božja roka mu je zgradila na skrajnej meji gorostasno skalnato stražo — Crnogoro, koja se spenja proti sinjemu nebu, kot nepristopna strma klizura. Na tem slovanskem pragu straži dom i narod, hrabri junak iz bliska i groma porojeni Crnogorac, a viteški brat prav našega jezika i naše krvi. Straža ta, od starodavnih vekov, groza in strah je vragom. Ista roka, koja je pozidala Slovanu omenjeno suho stražo, prekopala je pred večno trdnjavo tudi v obrambo pred vragom: dolgo, Široko in globoko morsko strugo, ter jo zalila z razdraženim valovjem kot mokro stražo mej Jugom i Zapadom. In ta je naš mejnik: morje Adrijansko, ki naj tu brani, da ne prihaja is Zapada strupena kultura mej naš blagi narod. Dobri Bože pa je dal Slovanu še tretjo stražo, ki ie močnejša i trdnejša od globokega morja in skalnate gore, in ta je: neomahljiva ljubezen in udanost do svojega vladarja. Verni stražarji osobito na bregovih jadranskega morja smo v prvej vrsti mi Slovenci; pri nas ima ljubljeni car i oče najboljšo stražo; zato pri tej ugodnei priliki s posebnim ponosom i povdarlcom izjavljamo, da Primorje s Trstom i mokrim mejnikom Jadranom — je nedotakljiva imovina i vlastnina avstrijske oziroma habskurške krone, in poprej se spremeni Jadransko morje v Ari in solze, nego prepustimo mi vragu to, kar je naše. Svojemu blagemu vladarju in očetu pa navdušeno kličemo: Bog nam živi in ohrani presvitlega carja Franjo Josipa /. in mogočno Avstrijo! V Lohavcu 13. septembra 1883. Tržaška razstava. Vsakemu, kedor obišče razstavo, predstavlja se gotovo prav ugodno prekrasni, jako okusno sestavljeni paviljon iz različno barvanega katuna. Človek bi mislil, da so one velike, lepe cvetice tkane, ali celć vpletene, a ko blago bliže pogledaš, prepričaš se, da je vse to na bombažno blago tiskano. — V tej stroki je pač ta piviljon najboljše, razstavila ga je flrma Franc Leitenberger iz Kosmanosa (firma v Beču). Tudi fabrika v Neunkirchen-u je razstavila kaj lepe tiskano katune, rn še več enakih fabrik, posebno s Češkega, izvrstno je zastopanih na razstavi. Vredno je, da si dobro ogledaš tudi velikansko vetrino svetovne firme J. Liebig et Comp. iz Reichenberga, katera je razstavila posebno lepo blago Iz novosegne tkanine, takozvane »jute«. Ona pregrinjala, ono blago za tapeciranje, mislil bi človek, da je vse iz fine volne, a to lepo blago je tudi tako trdno, še bolj, nego volna, in stane mnogo manj, nego polovico od volnenega. — Fabrikacija iz jute se sploh v novejšem času močno Širi. Surovina za ta izdelek je neko bičje, ki se v ogromnih množinah In jako ceno prideluje v severnih krajih, na Danskem, Norveškem in severnem Nemškem. Jute (surovino) dobivajo fabrikantje večinoma skoz Hamburg. Razstavila je bombažno blago tudi imenitna prejnica Ritter, Rittmaver et Comp. iz Gorice, ta je ena največjih prejnic v Avstriji; prav ista firma je tudi razstavila prejo in tkanino iz svilnatih odpadkov (štruzov in skaženih kokonov); prekrasni so vsi ti izdelki, in omenjena fabrika ima velikanske posle, ker blago iz teh odpadkov je ceneje od svile, pa Erav tako lepo, kakor iz prave svile. — Ritterjeva Iša je sploh mnogo storila za razvitek obrtnije na Goriškem, le škoda, da misli, da je zarad tega gospodarica na Goriškem, in da satno ona pride v postev, vse drugo ni nič. Smatra se tudi ta hiša kot nemška stacija na Primorskem. Najbolje pa bi bilo, da bi posnemala v tem obziru mnoge trancoske obrtnike na tujem, ki navadno računijo s težnjami narodov, mej katerimi žive, in se sploh ne mešajo v politiko. Omeniti nam je tudi izložbe velikanske tovar-nice B. Schroll'8 Sohn iz Braunau-a na Češkem, ta velika tovarna ima 1500 mehaničnih tkalnih stolov in )e ena največjih. Razstavila je tudi velika prejnica in barvarnica v Ajdovščini bombažno preio vseh debelosti in barv, ta fabrika je jalto obširna in barvarnica svetovno znana, posebno imenitne so njene rudeče preje, ki glede barve prekose vse druge, 'le fabrike pošiljajo svoje izdelke posebno v jutrove dežele iti žive blizo 000 delalcev. Se več enakih fabrik posebno iz Češko-Moravske bi morali omeniti; toda našim čitateljem gotovo zadostuje, da jih opozorujemo na glavne stvari. — Kaj posebno krasnega je oni paviljon, ves i/, velikanskih pregrinjal in preprog, iz čipek na mašino, lepšega dela in z večjim okusom sestavljenega, bodi-si glede risanja, bodi-si glede upotrelHjenega blaga, pač si ne moreš niti želeti. — Razstavila je te prekrasne preproge iz čipek firma Austin Friderik iz Vice-hofen-a pri St. Polten-u. Tržaški obrtni ji dela veliko čast izložba firme M. in G. Beyer iz Trsta; ta firina je razložila kij krasno belo spodnjo obleko za gospode ; posebno pa za gospe; občudovali smo one vezene prestrale, oglavnike na elegantnej postelji, potem v posshnej vetrini one bele, krasno vezene obleke za domačo toaleto gospem; vse je tako fino delano in elegantno sestavljeno, da moramo priznavati gospodu Bayer-jtt v tej stroki prvo mesto v Trstu. _ Prekrasne čipke je razstavila firma Franc Bollarth z Dunaja; vsa ta fina ročna dela so z čeških hribov krkonoških gor; občudovati mora človek toliko spretnost človeških rok; menimo, da so te čipke, ki so uže večinoma pokupljene za dvor in stanejo veliko denarja (en zavratnik (krogeln) na priliko 3()0 do 600 gold.), občudovanja vredne in da bi se morale naše dame Bollarth-ovo vetrino dobro ogledati. _ A tudi idrijske čipke niso daleč za onimi °z Češkega-gospa Karolina Lapajne iz Idrije je razstavila tako krasne, lepo delane Čipke, da se smejo popolnoma primerjati prvo imenovanim. — Vidi se iz tega, da Idrija velikansko napreduje v tej ročnej obrtni ji. _ Mi se moremo le veseliti tolikega napredka in Čestitamo iz srca gospej Lapajne-jevej in da jej celo odpuščamo, da je pozabila slovenščine! Idrijskih čipek bomo imeli priliko še omeniti, ker so razstavljene tudi v železnem paviljonu; hoteli pa smo uže zdaj konŠtatirati velik napredek idrijske šole. — Lepe čipke je razstavila tudi firma V. Korb iz Graslitz-a na Češkem. Malo mestice Graslitz je zastopano skoro v vseh strokah tekstilne obrtnije. — Vso čast delajo našej slovenskej domačej obrtniji in umetnosti po gospeh Mariji Drenik in Ivani Federl iz Ljubljane razložena ročna dela. Gospa Drenikova ima kaj krasno vezenino v zlatu in svili za cerkveno in hišno rabo; gospa Federl, katera je imela dobro idejo, da se nam v vetrini prezentira v fotografiji in nam daje tako priliko, da se seznanimo tudi°z njeno simpatično osobo, izložila je razen bele vezenine tudi druge prav okusne predmete za pohišno okrasje in toaleto. — Gospo Drenikovo pa moramo tudi se zato pohvaliti, ker je dala na svojih kartah tudi slovenščini primerno mesto, mej tem, ko je z italijanščino dokazala, da tukaj ni polje za italijanščino. Kar se tiče ženske obleke, prekosi vse dru"e domače tržaška flrma Sinovi Alojzija Lebana, Iti Ima svojo veliko zalogo in prodajalnico na Corsu. — Po tej firmi razstavljene toalete kažejo, da tudi ljudje slovenskega pokoljenja morejo prisvojiti si »le bon gčut de Pariš«. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Na cesarjevo popotovanje, o katerem govorimo zgoraj, obrača zdaj oči vse avstrijsko prebivalstvo, posebno pa mi Primorci, Ono je gotovo tako važno, da v temo potiska vse drugo, kar zadeva notranjo našo politiko. In v resnici čutijo to vsi krogi. Mej tem, ko se vsi, ki ljubimo Avstrijo, tega popotovanja jako veselimo in pričakujemo od njega najboljših nastopkov, pene se kar od jeze oni časniki, ki zastopajo fak-cijozno opozicijo in iredento, ker dobro ved6, da to popotovanje velik del njih privržencev za vselej od-krehne od trohjjivega ustavovemega in iredentarskega debla. Cesarjev it nastopnih Rudolf z visoko svojo soprogo Štefanijo je bil zadno nedeljo v Vratislavi v pruskej Sileziji, kder je obiskal nemškega cesarja i njegov dvor. Vhoka gosta sta bila jako sijajno sprejeta in vršile so se njima na čast velike slavnostl. Madjarsha vlada je zaukazala, da se morajo uradniki hrvatskega gozdarskega vodstva v dveh letih naučiti madjarkega jezika, potem bodo neki drevesa hitreje in lepše rastla! Madjari so na svojo domovino jako ponosni, in to je prav, tega pa ne moremo odobravati, da v prenapetem svojem ponosu vse drugo zaničujejo po njihovem reku: »Extra Hungariam non est vita. si est vita, non est ita«. (Zunaj Ogrske ni živenja, če je ii-venje, pa ni tako). Kako živenje je na Ogrskem, o tem pričajo skoraj vsakdanje grozne vesti iz te dežele. — Tako je zopet ta teden davkar v Kopaleni v borsodskej županiji, nekoga, ki ga je razžalil, z revolverjem ustrelil. Potem je pobegnol pred razdraženim ljudstvom v neko hišo, ljudstvo pa jo hišo zažgalo i davkar v njej zgorel. — Bogme, taka »hun-garica vita« nič prav ni prijetna. V Bosni se ima uprava vrediti. Okrajnemu glavarju bodo podvrženi vsi uradniki v okraju, s katerimi bo mogel po svojej volji ravnati in podpiral ga bo okrajni svet, izvoljen izmej okrajnih prebivalcev. Po izvršitvi nove vredbe bo samostojno vodila bos-niška deželna vlada vsa opravila, i ne bo državno finančno ministerstvo nanjo uplivalo. Vnanje dežele. Mej grlko in turiio vlado je vstal razpor zarad mej. Grški ministerski načelnik Trihupis je razposlal vladam okrožnico, v katerej izreka, da grška vojska zgrabi Turke, ako Turčija hitro ne odstopi vseb štirih krajev, o katerih je mejni prepir. Nemčija in Avstrija pi ste grško vlado svarile, naj se ne prenagli, da hujše zmešnjave ne nastopijo vjutrovih deželah. — Nu, v jutrovih deželah nikoli ne bo manjkalo zmešnjav, dokler se Turek ne izžene iz Evrope, i najboljše bi bilo, da se tem zmešnjavam k tnalu in enkrat za vselej konec stori. Angleži so v Egiptu Arabijevo vojsko popolnoma pobili in razkropili. General Wolseley poroča iz Ismaj- lije 13. septembra, da je vzel Tel-el-Kebir, popolnoma pobil Arabija ter razkropil njegovo vojsko. Arabi je imel 20.000 mož redne vojske, mej temi 2500 konjice, 6000 Beduinov in 70 kanonov. VVolseley je imel 11.000 mož pehote, 2000 konjice in 60 kanonov. Ker je imel Wolseley manjšo moč. sklenol j i napasti Arabija pred solnčniin vshodom in v temi se pomak-noti s6 svojo vojsko proti Tel-el-Kebiru. Ob l'/t ponoči je VVolseley zapustil tabor v Kasasinu i se napotil proti sovražniku. Konjica je pot tako nastopila, da pride sovražniku za hrbet. Ko se je začelo daniti, unel se je trd boj, angleški vojaki so se prav dobro držali, vzeli so sovražnikov tabor in vse vtrdbe; živež, strelivo in 40 kanonov je pa llo Angležem v r oke. Sovražniki so bežali in orožje iz rok metali, ko iih je konjica proganjala. Sovražnik ima zelo veliko zgube. Arabi je pobegnol v Zagazih, Angleži so mu za petami in naglo prodirajo prodirajo proti Kairu. — Več uporniških glavarjev je poslalo namestnemu kralju pismo, v katerem izrekajo, da se mu hočpjo udati. Po sijajnej zmagi so Angleži uže 14. t. m. posedli Kairo, kder jim je tudi Arabi paša v roke prišel. Egiptovska vojna seje tedaj nagio končila. Domače in razne vesti. Prihodnja številka nagega lista bole imela prilogo, ker se nam je nabralo vse polno gradiva; sobotni list, to je 23. t. m., pa pride zarad velike slavnodti zopet v prazniČnej obleki in prinese slike visokega protektorja in visoke kumico delal-skega podpornega društva, pa dve prekrasni pesmi, eno od g. Franca Cegnarja, drugo od g. Cimper-mana. — Ta številka se bode prodajala tudi ua slavnostnem prostoru po 6 soldov. NJ. ekscelenca minister grof TaafTe, baron Pino in Falkenhayn pridejo denes zvečer v Trst in ostanejo tukaj pri cesarskih slavnoslih. Slovenskim društvom in okoličanom naznanjamo, da se je določil prostor, na katerem naj se postavijo v nedeljo 47. t. m., ho pride cesar v Trst, od hiie Panfili do Ponte nuovo. Naj se začni zbirati uže oholi 8. ure zjutraj, da se lažje prav lepo vrede, Česar se bo cesar gotovo veselil. Slovanska Čitalnica v Trstu napravi na čast prihoda Nj. Veličanstva v prostorih čit ilnice sijajen banket, h kateremu so povabljeni udje in nekateri odlični gostje. Iz razstave* Te dni delajo juro rji na vse kriplje. — Hrvatska vina dobodo prav mnogo odlikovanj, dalmatinska čisto malo. 9. t. m. se je odprla vrtnarska in sadjarska razstava. Prekrasne šopke in cvetice ho razstavili tržaški vrtnarji, sadja so tudi okoličani, Kraševci In Istrani razstavili kaj posebno lepega in dobrega. Jurorji so pripoznali največ odlikovanj tržaškim vrtnarjem. — O tej stvari pa bomo poročali v prihodnjej številki ker nam deues primanjkuje prostora. Le to moramo priznavati, da Trst glede cvetličarstva prekosi vse drugo, kar je naravno, ker nikder ni primeroma toliko prijateljev cvetic, kakor v Trstu. (StraSna nevihta je bila včeraj okolo 10. ure zjutraj na izložbi. Najprej močan dež, potem pa debela toča, kakor jajca, poleg tega pa še strašen vihar, vse to je na razstavi (v mestu je bil navaden dež) napravilo pravo povodenj. — Vihar je razkril železni paviljon, kder so razstavljene najdražje stvari, zlato in biseri in dragocena dela iz orijentalskega muzeja; steklena streha tega krasnega paviljona se je udrla, dež iu toča sta padala na dragocene predmete, in kar niso poškodovali železni in stekleni deli strehe, ki so padali na vetrine. poškodovala je debela toča In premočil je dež. — Skoda je neizmerno velika, skoro vsak razstavljavec je občutljivo zadet in nekatere dunajske firme iuajo škode 4000 do 6000 gold. in Še več. Vsa škoda srne se ceniti nad 40.000 gold. — Velika sreča je, da ni obžalovati mrtvih in ranjenih, a več od njih je le slučajno uteklo gotovej smrti, ranjenih je le en par, a ne hudo. — Poluurna nevihta je napravila vsej razstavi tako žalosten obraz, da je bil Človek prisiljeno opozorjen na hitro minljivost vsega posvetnega. Cvetice v parku, velika drevesa in mnoge manjše barake so močno poškodovane; trpela niso skoro nič le glavna poslopja št. 1 in 2 in hrvatski paviljon, kar kaže na solidnost zadnjega, akoprem je lesena stavba. Da se je v železnem paviljonu zgodila tolika škoda, krivi so nekda delalci, ki so streho nekaj popravljali, pa na strehi pustili lestvo, katero je, kakor se čuje, vihar vzdignol in vrgel na stekleno streho, da je steklo razbila. — Železni paviljon je milaneško delo, narava sama ie torej dokazala, da so Trstu boij primerne hrvatske stavbe, nego pa italijanske. So li Iredeniarji? Lloyd pripravlja veliki parnilc »Berenice« za salon, na katerem bode elitni ples 17. ali 18. t. m., kateri ples obišče cesar sam in njegov dvor. Predvčerajšnjem kar naglo zapazijo, da parnik pušča, gredo pogledat v dolenje prostore, in najdejo, da je odprt en otdušek, ki je bil tako močno zatvoren, da ga moreta otvoriti dva močna moža. — Sumi sp, da je pri tej stvari zopet kaka zlobna osoba. Nekatere, ki so delali na parnikn, zaprli so in ptvar zdaj natančneje preiskujejo. Bomo videli, kaj bo zopet iz tega? Vojna x revolverji. »Triester Zeitung« in »Triester Tagblatt« se strašansko napadata; stvar je tako umazana, da zdaj ni niti govoriti o njej. Ker imamo zdaj veliko važnejše in lepše stvari poročati in ker nočemo skruniti prekrasnih momentov, ko je cesarska rodbina mej nami, zato si pridržujemo, našemu občinstvu poročati kasneje obiektivno o vsej tej hormtijl, kl je jako podučljiva za naše kroge. — Nek sortelovalec pri »Tagblattu« je celo pozval urednika »Triesterce« na dvoboj; a zadnji ni poziva sprejel, češ, da takim ljudem ne daje zadoščenja. Volitve v držami železniški *ve je trgovinski minister potrdil. Izvoljeni so bili trlaškej trgovinskej zbornici: g. Teuschl in g. Politzer za namestnika; v ljubljanskoj in celovskej trgovin-.skej zbornici Ilupfeld in Goss za namestnika, gosp. Lukman in g. Murnik: v kmetijskih društvih v Trstu in Gorici, g. baron Scktvegel. Smrt po uinelnej slrell. Da bi mogli v razstavi delati po noči. hoteli so rabiti električno luč. Aparat je delal z vso močio, a brez uspeha za razsvetljavo; inženir Oscar pl. Haidert je hotel nekaj popravljati pri elektrovodu, a prijel je v razmišljenosti za oba voda in ker sta bila v njegovih rokah oba pola, posicivni in negativni, tedaj pa je električna moč v hipu Ubila, kakor da bi ga bila strela zadela. Vsa zdravniška pomoč je bila zastonj. Naša razstava je lepa; a nesrečna, terjala je uže prav lepili žrtev. SUvnosl blAfosilovenja zastave de- lalskega podpornega društva bode na vsak način v nedeljo 24. t. m. — Društvo je razposlalo uže na vse strani 2000 vabil in 500 velikih plakatov. — Kakor nam javijo od vseh strani, bode vdeleStvo velikansko. — Kedor se hoče vdeležiti banketa, naj pošlje najdalje do 21. t. m. pod adreso društva 2 gl. Prav tako naj se obiskovalci oglašajo za stanovanja. Program slavnosti in ž njo združenih veselic priobčimo v prihodnjem listu. V delal*keiii društvu ,.Socle«a ©pe-rala TrieMftna" nastali so budi prepiri zaradi praSanja, ali pojde društvo cesarju v nedeljo se zastavo naproti, ali ne. — Predsednik Baškovič in menda šo trije drugi olborniki so se odpovedali in društvo ostalo je skoro brez glave. — A prav zarad tega se za zdaj skoro gotovo s pokori to poprej la-honsko društvo in pojde cesarju napioti se syojo ruiiečo zastavo. Deputacije s Kranjskega pri ce" »arjli. Kranjski deželni zbor, potem ljubljanski mesti.i zbor in kranjska trgovinska zbornica so soglasno sklenoli, poslati v Trst k cesarju deputacije, ki se mu poklonijo, ter izreko ljubezen in udanost kranjskega ljudstva do presvitle cesarske hiše. Pevcem tržaškim in okollčanskim! Podpisani odbor prosi prav lepo, da s« vdeležite pevske skušnje, ki bode jutri, v nedeljo ob 1 uri popoludne v prostorih delalskega društva, Corsia Stadion št. 11. — V poti'ieljek 18. t. m. ob 5. uri popoludne se zber6 vsa slovenska društva in vsi pevci v luki barkovljanski, kder se pevci in društva vkrcajo v ladije in odrinejo k malu ob 61/, uri zvečer pred Miramar. — Pevci bodo imeli v Barkovljah še zadnjo skušnjo ob SV/, uri popoludne. Odbor »Edinosti«. Častno oličanstvo podelila je občina Srpe-nica (mej liolcem in Kobaridom) Nj. ekscelenci ministru trgovine, baronu Pino-tu. — Baron Pino je na Primorskem jako simpatična osoba, šo iz časov, ko je bil glavar v Gorici in potem namestnik v Trstu. Bil je on kot uradnik ustavovernili mimsterstev vendar po mogočosti pravičen Slovencem. Ka liiskupa v l*oreeu bode baje imenovan v. e. g. Ve/toslav Zoni, do>e Napoleon...........9 » 45 « C. kr. cekini.........5 » 64 » 100 državnih mark.......58 » 15 » Parobrod „Hrvatska" bode vozil v nedeljo 17. t. m. zvečer po tržaškej luki vse tisto, ki žele dobro videti velikansko razsvitljavo v mestu in na morju. Vkrcanje bode pri »Saniteti« točno ob 7. uri zvečer. Cena I gld. V ponedelek 18. t. m. pa bodu isti parobrod spremljal slovenska društva pred Miramar. Ob 6. uri bode začel sprejemati goste, kateri hočejo poslušati serenado, na Molo S. Carlo, od tam odrine parobrod v Barkolo in v Bar-koli se mu pridružijo vse druge barkovlanske in kriške ladije s pevci in slovenskimi društvi; vse ladje skupaj pa odrinejo iz Barkole točno ob ti1/, uri zvečer, ker ločno ob 7. uri začne serenada. Ob 8. uri bolaga in bukovih trak SKYFFERT & SCHttNFELD tovarna volnenega blagu v Greix-u H. PEI.TZKR tovarna svilnatega traka in Sipk A. WOSCHNAGG tovarna leaeniti itebljav iu fužina ORERBAUKR & DITTERT tovarna uinatnih ovatic iu kraso-p«raeja CIIARt.ES MINDT N«w-Jork (Amerika) Krojač Anton Bonne se je preselil dne 24. avgusta 1882 na »Plazza M. Cailerftna* Nr. I, prvo nadstropje (blizu gostilne »Eiskeller«.) 12-4 Gostilna „zur STADT WIEN" via S. Nlcolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—Iti 0 urili Dioda cesarja in cesarice 7 Trši Priporočam svojo dozvoljena radnico za pirotehnične izdelke, kakor so različne rak o to, bengalični ognji vsake barve, in angleške torče. S6 spoštovanjem Carlo Ardizzoni, pirotehnikar pri c. k. pomorskoj vladi. Govoriti sa more Ž njim v drogeriji Klmenz via poate rttlt Nr. 787. Velikanski ognjemeti na večer odpretja razstave so bili moje delo, potem naj si. občinstvo sodi. 3=3 NIMMERRICHTER v TRSTU o> Cj JOS. TH. ROCHLITZ tovarna gumb ir. orehove IjuRinc. L. BARTH tovarna čkutelj xa noulanje ean-davaklh W. HERRUANN A C.* tovarna vsah |intrcb6Čin xa fotograf« L. TURKEL tovarna vsih potrebS8ia za fotografe SCHIITANG & VVEHENKEL tov..ma kolo.lija in kemikalij CARL HOLLY tovarna strojev za putroljske svetilnice GEBR. BONGARDT & C ' tovurna vlitega jeklu in fuiino C. W. SCHMIDT tovurna paanv iz bombaJtniuc za transmisije C. SC11WANITZ & C tovarna blagu per hemorojde, pr'-ti bolezaim na jetrih in na vranici, proti Bravojuim boleznim in proti eliatam. pri tonskih mleSnill nadl> Inostih, zoper beli tok, botjast, zoper arcopok ter iSistijo pokvarjeni) kri. One ne preg tnjujo sa uo ocenjenih bolezni, uuipak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. (10—5) Prodajejo se v vaoh plavnih lektmicnh na svotu ; z t naroSbo in poBi-ljaivo pa edino v lekarnici Criitn/olt.tti v Ooriri, v Tri tu v lekarni <7. Zanetil i O. B. Jlovit in O. U. Forubmchi. Ena steklenica stane 30 novcev Nove mehe pihalnike vsake baže, najboljše sestave in trpežnosti izdelujem podpisani za polovico cenejše, kakor dunajske in druge tovarne. Cenike pošiljam na željo brezplačno in poštnine prosto. Eden meh je na razgled v tržaškej razstavi v II. razredu štev. 1338. Iz tega se lahko vsak prepriča o mojem delu. kakor tudi iz sledečega spričevala t drugih spričeval in pohvalnih pisem v originalu hranim mnogo doma, in vsakdo jih sme pregledati. Za obilna naročila se priporočam Matija Zupan v Kropi (Oberkrain). Spričevalo. Gospod Matija Supan iz Kropo na Gorenskem napravil je za mojo kladlvno kovačnico leta 1881 nov cilindraat meh h podvojenim delom, kateri mi jako dobro bIuŽI, > in je v mojo najpopolnejšo zadovoljnost izvršen. — Taisti goni tri ognje ob enem, potrebuje le malo moči za go-nitev, teče počasi in prav mirno; dela pa se z njim lahkotno in z dobrim vspehom, izdelan je trpežno in iz prav dobrega blaga. — Štejem si torej v dolžnost, tega mojstra za izdelavanje mehov z najboljšo vestjo vsakemu najtoplejše priporočiti. FSf. Juriji na Taboru (na Stajferskem) dne 3. suŠca 1882. Janez Drobež. m. p. ^ Da je Janez DrobeŽ to spričevalo spisal in lastnoročno podpisal, se potrdi. ObčinsKi urad Si. Juri na Taboru 3. marca 1882-(6-2) (L. S.) Gregor Kos, obč. predstojnik. Na razgled v razstavi, poslopje št. 2., vrsta C., red 13- štev. 868. Najnovejši patent-hlačniki! Najbolje praktični, primerni, elegantni! na Dunaju. Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseli na drobno, v avstro-ogr-skej državi. Prosi 'e, dobro paziti na izdelavo. Komisijska zaloga en gros pri 12-5 jobann Aichner I. Judennlatz Nr. 2 Laslnik, dru&tvo .EDINOST« Izdatelj in odgovorni urednik: JusJIP M1LANI(\ Nova tiskana ped voditvem F. HUALA v Trstu.