Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXXI Štev. 20 a Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. i Izključna pooblnšFenkn za oglaševanje italijanskega in lujega | izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. i Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Uredništvo in nprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, g Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. 5 Telelon 4001-4005. 1 Concessionaria eselnsiva per la pnbbllcitft dl ed estera: Unione Pubblicita Italiana Abbonamenti: Mese 18 Lire. Estero, mese 31 50 Lire. Edizione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-J serzioni. I! Filiale! P' Novo mesto* provenienza italiana S. A., Milano. Bollettino No 976 dittoriose azioni nel settore tunisino II porto e raerodromo di Tobruk bombardati - Un grosso piroscafo nemico affondato II Ouartiere Generale delle Forze Armate comunira: Nella Tripolitania occidentale liniita-ta attivita fra elementi vanzati nemici e nostre unita di retroguardia. I nostri movimenti continunno a svolgersi rcgolarmente verso il nuovo schiernmento. Formnzioni di bombardieri hanno violente-mente battuto il porto e Paerodrommo di Tobruk, provocando notevoli incendi. Azioni locali in vari reggioni nel settore tunisino si sono concluSe a vantaggio dei reparti delPAsse. Uno Spitlire e stato distrutto dalla caccia germanica. L'aviazione avversaria ha sganciato alcune bombe stilia perileria di P a I e r 111 o c su porto E m p e d o e 1 e: nessun clanno nella prima loca-lita; (|ualche edificio civile colpito nella secon-da. ovc tre degli aerei attaecanti venivano ab-battuti. Dalle operazioni belliche due nostri velivoli non sono tornati alla bnse. Nelle act|ue a I g e r i 11 e un sommergibile al comando del tenente di vascello Giacomo Scano lin colpito con due siluri ed affondato un grosso piroscafo nemico navigante in convoglio. Vojno poročilo št. 976 Zmagoviti nastopi na tuniškem odseku Pristanišče in letališče v Tobruku bombardirana - Velik sovražni parnik potopljen Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V zahodnem Tripolisu omejeno delovanje med sovražnimi sprednjimi oddelki in naši-ftii zaščitnimi oddelki. Naši premiki se nauai.,. pravilno razvijajo jiroti novi razvrstitvi. Oddelki bombnikov so močno napadli pristanišče in letališče v T o h r u k u ter izzvali velike požare. Krajevni nastopi na raznih krajih t u n i -škega odseka so se končali v priu osnim b delkom. Nemški lovci so sestrelili en »Spitfirc«. Nasprotno letalstvo je zmetalo nekaj bomb na okolico Pa ler m a in na pristanišče Empe-d o c 1 e. V prvem kraju ni bilo nikake škode, v drugem kraju pa jo bilo zadetih nekaj civilnih hiš, kjer so bili zbiti trije napadajoči stroji. Dvoje naših letal se ni vrnilo v oporišče iz vojnih poletov. V alžirskih vodah je podmornica pod poveljstvom poročnika bojno ladje Giacoma Sca-na zadela in potopila velik sovražni parnik, ki je plul v spremljavi. Seja tjiade pod Ducejevim predsedstvom Sprejet je bil državni proračun za finančno leto 1943-44, ki predvideva 47 milijard 985 milijonov izdatkov Družinske doklade za anektirane pokrajine Rim, 25. jaen. AS. V soboto ob 10 ?e je sešla vlada ter je proučila in odobrila proračun za finančno leto 1943-44. Po skrbni ocenitvi državnih stroškov in dohodkov so bile določene naslednje [KStavke: Finance (všlevši 932.74S.04i lir za predsedni-štvo ministrskega sveta in odvisnih poslov) 23 milijard 67,615.832 lir, pravosodno 733,811.700 lir, zunanje zadeve 521,139.477 lir, italijanska Afrika 224.863.207 lir, narodna vzgoja 2.458,319.290 lir, notranje zadeve 15S9.346 919 lir, javna dela 1 milijarda 152.735 346 lir, promet 687.6S3.244 lir. vojna 5.676,647 200 lir. mornarica 4.913,589.130 lir, letalstvo 4.340,176.000 lir, poljedelstvo in gozdarstvo 1.060,598.706 lir. korporacije 295.030.560 lir, narodna prosveta 158.557.500 lir. zamenjava in valute 43,902.500 lir; skupaj 47.985.016.610 lir. Dohodki: 40.345.900.000 lir, primanjkuj 7.636.116.610 lir. V primeri s proračunom iz leta 1942-43 kažejo stroški povečanje za 4.159.05 milij. lir. 2.702.9 milij. lir 6e tičeta finančnega ministrstva in ju sestavlja po večini večji izdatek za obresti državnih dolgov (2.585.5 milij. lir). Postavke v proračunih vojaških uprav so se zvišale za 778.2 milij. v razmerju 6 potretumi rednih poslov. V proračunu ministrstva za narodno vzgojo je povišek v znesku 442.5 milijona, in sicer predvsem za Lkrepe v korist učiteljstva osnovnih šol, za uresničenje šolskega zakona, za šolske izdatke v priključenih ozemljih, za nove šole in zavode v skladu e potastom prebivalstva Drugi povišek je v prorač.niu nii"isli*tva za poliedelstvo in gozdove v znesku 93 2 milijona zaradi izdatka 100 milijonov lir za obdelovanje zemlje Ostali povišek stroškov v skupnem znesku 137.7 milij. lir gre na račun raznih manjših postavk drugih ministrstev. Dohodki v primeru s proračunom leta 1942-43 se bodo povečali za 4.924.3 milij. lir. in sicer na račun državnih monopolov, neposrednih davkov in pos!o\nega davka. Ti višji dohodki krijejo večji del navedenih stroškov, tako da bo primanjkljaj v znesku 7,636.1 milijona lir za 764.S milijona manjši nego primanjkljaj, ki je bil predviden za tekoče poslovno leto. Finančni minister je nato jx>dal obračun državne uprave za finančno leto 1941-42. Po tem obračunu je bilo dejanskih dohodkov 141 milijard 223,SI6.235.60 lir, izdatkov pa skupaj 118 milijard 569,357.767.90 lir s previškom stroškov v znesku 77.345.541.532.30 lir, kar gre predvsem na račun izrednih izdatkov v zvezi z vojno. Nato je ministrski 6vet odobril poleg drugih naslednje ukrepe: Na predlog Duceja in notranjega ministra se je odobril načrt posebnih ukrejx>v za protiletalsko obrambo v določenih krajih. Na predlog ministra za Italijansko Afriko se je odobril zakonski načrt za spremembe v uredbi o Kr. jxiljedeskem zavodu za Italijansko Afriko. Nadalje 6e je odobril zakonski načrt, s katerim 6e do roka enega leta jx> zaključku sedanjega vojne-na 6tanja preložijo roki za zapadlost nej>osrednih davkov, poslovnih davkov in drugih davščin v Italijanski Afriki. Na predlog pravosodnega ministrstva so odobrili zakonski načrt o 6krbi za vojne ujetnike. Odobrili so načrt odloka o preložitvi roka za odobritev bilanc družb o ocenitvi j>o vojnih dogodkih uničenih ali poškodovanih imetij v teh bilancah. « "icem in Donom Na južnem odseku je sovražni napad popustil, med Donom in Doncem pa so bili Sovjeti odbiti - Požrtvovalnost nemških in romunskih oddelkov v Stalingradu Nemško Hitlerjev glavni stan, 25. januarja vrhovno poveljstvo poroča: Obrambni boji na vzhodu se nadaljujejo. Samo na delu južnega odseka je začasno popustil pritisk sovražnika. Na zapadnem Kavkazu in področju K u b a n a otežkočajo veliki nalivi bojno delovanje. Šibkejši sovjetski napadi so se razbili ob odporu nemških in slovaških čet. Med Manjičem in Donom so dosegli lastni protinapadi postavljene cilje proti žilavo se borečemu sovražniku. Na področju Dona in Donca so Sovjeti na enem krilu napadli s šibkejšimi silami, vendar je bil napad zavrnjen in izboljšane so bile lastne postojanke. Zaradi skrajšanja bojišča je bilo izpraznjeno mostišče pri V o r o n e ž u po načrtu in brez sovražnega pritiska. Na odseku južno od mesta Voroneža je sovražnik napadel na široki črti in bil krvavo odbit. Južno od Ladoškega jezera so se podnevi in ponoči izjalovili močni z oklepnim orožjem podprti sovražnikovi napadi, deloma v hudih borbah od moža do moža. V Stalingradu je 6 nemška armada se dalje požrtvovalno vztrajala pod silno premočjo sovražnika in ovenčala svoje zastave z novo slavo. Tudi romunska 20. pehotoa divizija in prva konjeniška divizija, ki sta do zadnjega stali ob strani nemškim tovarišem sta v polni meri deležni te slave. Finančni sporazum med Italijo in Bolgarijo Sofija. 25. jan. AS. Odposlanstvo bolgarskega trgovinskega ministrstva se je vrnilo v Sofijo iz Italije, kjer so bili sklenjeni različni sporazumi. Iz severoafriškega- področja poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju. Lastne zadnje straže so zavrnile poizvedovalne sunke sovražnika. Bojna letala so bombardirala pristanišče in letališče v Tobruku. Berlin, 25. jan. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so Sovjeti samo na severnem odseku vzhodnega bojišča zgubili 32 letal: 21 je bilo sestreljenih v bojih nemškega letalstva proti močnim sovražnim letalskim skupinam severno od II-menskega jezera, 9 v letalskih dvobojih nad Severnim morjem, dočim je dva sestrelilo protiletalsko topništvo. Na predlog finančnega ministra so sprejeli i pore, ki bodo krile dober del slroškov za ta Iz- načrt odloka o"povračilu vojne škode s posebnim • boljševalna dela. ozirom na uničene državne papirie. Po novih od- Na predlog prometnega ministra so spreje i redbah bodo imeli zasebni imetniki brez vsake načrt odloka, ki izboljšuje prenočevalni prispevek omejitve vsote možnost, da nadomestijo navedene papirje, če bi jih morda uničili vojni dogodki, z drugimi papirji isle vrednosti Na predlog Duceja kot vojnega ministra se je sprejel zakonski načrt, ki se tiče vpisovanja v oskrbovalni sklad za |3odčastnike Kr. vojske in za vpoklicane jvxlčastnike. Na predlog Duceja. ministra mornarice, so sprejeli načrt odloka, ki spreminja zakon glede zasege trgovskega ladjevja. Na predlog ministra za narodno vzgojo so odobrili zakonski načrt o premestitvi ravnateljev osnovnih šol iz 10. stopnje v 9. stopnjo z veljavo od 1. januarja 1943. Na predlog ministra za javna dela je bil sprejet zakonski načrt, ki se tiče zidave na obalah in v področjih, ki so izpostavljena uničevalnemu delu morja. Na predlog ministra za jroljedelstvo so sprejeli načrt odloka za pospeševanje pridelave krmil. Ukrep ima |x>seben namen, jvosjieševati izboljšanje pašnikov. V ta namen odreja posebne državne pod- za strojevodje in spremljevalno osebje na vlakih državnih železnic, nadalje načrt odloka, ki razširja ukrepe v korist ladjedelniSke industrije tudi na priključenih pokrajinah Fiume, Zara, Spalato in Cat-taro. Končno zakonski načrt, ki pooblašča državno pod jet je za telefonsko službo, da z a počne dela za razširitev telefonskega omrežja s podmorskimi in podvodnimi kabli Na predlog ministra za korporacije so se sprejeli načrti odlokov za izplačevanje družinskih do-klad na področjih pokrajine Fiume. Zara. Spalato. Cattaro in Ljubljana. Drugi ukrepi razširjajo veljavne določbe o socialnem zavarovanju na jx>kra-jino Fiume. nadalje urejajo postopanje z zasebnimi nameščenci, poklicanimi pod orožje, in izplačevanje doklad delavstvu v že zgoraj navedenih ozemljih. Odobril se je končno ukrep, ki podaljšuje za ves čas vojnega stanja zaporo cen blaga za stavbna dela. industrijskih izdelkov in najemnin. .Ministrski svet je zaključil svojo sejo ob 12.30. Prihodnja 6eja bo prve dni marca. Velika italijansko-nemška manifestacija Wcimar, 25. jan. AS: Važna politična in socialna manifestacija se je razvila pri ustanovitvi novega odseka italijansko-nemškega društva. Tu-rinški gaulcitcr Sauckel, ki je obenem voditelj nemškega kmetijstva, je ob tej priložnosti imel nagovor na voditelje sindikalnih organizacij italijanskih delavcev v Nemčiji. V navzočnosti veleposlanika Alfierija, ki je bil v spremstvu svojih osebnih sodelavcev, strokovnjakov za delavska vprašanja, nadalje podtajnika Lombrassa, konzularnega urad-ništva in fašističnega inšpektorata v Nemčiji, jc imel Sauckel dva pomembna govora. Prvega je imel v veliki dvorani »Weimar Halle«, kjer jc bilo nad 3000 ljudi. Sauckel je omenjal skupno usodo, ki druži Italijo in Nemčijo, katera se je pokazala že takrat, ko se je Duce uprl v Versaillesu in ponudil Nemčiji roko ter takrat, ko jc Nemčija s svoje strani podprla Italijo v vojni proti sankcijam. Nato je pohvalil delo italijanskih delavcev v Nemčiji, ki je bil velik prispevek za vojno izdelavo in tako za skupno stvar. Nato je osvetlil proti-boljševiško delovanje fašizma ter podčrtal, kako je narodni socializem okrepil Nemčijo in kako obe revolucionarni gibanji popolnoma solidarno sodelujeta pri oblikovanju usode Evrope. Govoreč o sedanji vojni je primerjal tri punske vojne ter današnjo vojno osnih sil proti novi angleško-ame-riški Kartagini, osvetljujoč neugasli zgled slavne zgodovine Rima in pozdravljajoč ter prisegajoč Duceju in Hitlerju. Podpredsednik italijansko-nemškega društva, ki je zastopal državnega tajnika von Tschammcr und Ostcna. je osvetlil novo Mussolinijcvo Italijo ter sodelovanje, ki jc vedno pospeševalo kulturni razvoj obek narodov. A areni, okrašeni z italijanskimi trikolorami in z nacističnimi zastavami, sc je nahajalo mnogo stotin italijanskih delavcev. Skupno z nemškimi tovariši so ponosno poslušali besede obeh govornikov ter pozdravili predsednika novega italijansko-nemškega društva v Vfeimarju. Vsi navzoči so se nato dvigniii v vneti manifestaciji za Duceja, ko je povzel besedo veleposlanik Dino Alfieri, in so s tem izrekli svojo nezlomljivo vero v skupno zmago ter v neraz.druž-ljivost usode obeh narodov ne le v gospodovinskih in kulturnih vezeh, marveč tudi na socialnem in političnem polju. Močni aplavzi so na koncu pozdravili veleposlanikov govor in iz vrst delovnih tovarišev so zadoneli vzkliki Duceju in Hitlerju, ko je Dino Alfieri zapuščal dvorano. Nov strateški položaj v Sredozemlju Rim, 25. jan. AS. Velika bitka, v kateri se je Italija 32 mesecev borila ob afriški obali Sredozemskega morja, je dosegla svoj epilog. Bistvene točke te borbe s kakovostno bolj izbranimi in količinsko številnimi silami angleškega imperija so znane od prvih spopadov okrog utrjenih postojank Capuzzo in Maddalena do naslednjih mno-žinskih bitk. Brž ko se je pokazala naša grožnja proti Egiptu in preko njega proti angleškim imperialnim oporiščem na Severnem Vzhodu v konkretni obliki, kar se je zgodilo z ofenjivo poleti 1940, s katero smo prišli v enem skoku do Sidi el Baranija, je Anglija zbrala mnogo ljudi in zlasti sredstev ter pričela proti nam v naslednjem novembru svojo prvo zimsko ofenzivo, ki se je časovno vezala z naprej določenim napadom na naše albanske postojanke in ki naj bi že tedaj zlomila sposobnost italijanskega naroda in njegovo voljo do vojne. Tedaj smo se umikali v borbah in ob ogromnih izgubah, katere smo natančno in prosto priznali, do črte El Agheila-Marada, kjer je bil napor nasprotnika ustavljen in odkoder smo spomladi ob sodelovanju nemškega zaveznika zopet zavzeli Cirenaiko. Z bliskovito akcijo smo prišli do libijsko-egiptovske meje že za Veliko noč 1941, to je v tistih dneh, ko se je Jugoslavija zrušila in je smrtno zadeta Grčija v marcu prosila za premirje. V naslednji zimi se je sovražnik na široko okoristil s trdnjavo Tobruk, ki je ostala v njegovih rokah, ter je obnovil napad ter nas drugič prisilil k umiku proti Sirtiki. Ustavljena v poskusu prodreti z Gebela za hrbet naših edinic, ki so se umaknile ob cirenaiškem loku, in močno obdelovana z naglim ofenzivnim povrat-kom motoriziranih italijancko-nemških edinic, ki so se bliskovito odtegnile njeni množinski akciji, je bila angleška armada znova odbita v najkrajšem Pot Hadžarske je trdno določena jan. j Lukaš Budimpešta, 25. jan. AS: Predsednik vladne stranke minister Lukaš je govoril včeraj na velikem shodu v Szolnoku. Med navdušenim odobravanjem množice je govoril o udeležbi Madžarske v vojni proti boljševizmu in o j>o-trebi uvedbe novega reda v Evropi, kakor sta ga zaertaila Hitler in Mussolini. Nov evropski red bo zgrajen j>od političnim, gosjvodfirskim in moralnim vodstvom Nemčije in Italije. Madžarska že leta in leta kornka ob strani velikih osnih sil ne iz obstranskih nagibov marveč iz zgodovinskih nagibov, ki jih narekujejo njene temeljno koristi. Madžarsko prijateljstvo z Italijo in Nemčijo ni govorniška fraza, ker izhaja iz enotnega čustva vsega ljurlstva, ki ve, da bo omogočila obnovo države politika Osi, ki je podrla mirovne pogodbe, kotere «o okrnile Madžarsko. Minister je nadaljeval, da se Madžairska zaveda naloge, katero je vzela nase v sedanji vojni in ve, da je od zmage osnega orožja, s katerim sodelujejo tudi madžarski vojaki, odvisen pravičnejši obstoj povojne Evrope. Madžarsko ljudstvo se ne .bori .proti boljševizmu iz tujih koristi, marveč v lastnem interesu, ki je tudi interes evroj>slotrebne za zmagoviti izid vojne. Na koncu je minister Lukaš izrekel med živahnim odobravanjem tope", pozdrav madžarskim četam, lioro-čim se na vzhodnem bojišču. času do postojank pri Ain el Gazeli. Tu so sc pričele operacije v naslednjem maju. Ko je bil porušen južni steber nasprotnikove razvrstitve v dneh Bir Hachiema in ko so bile zavzete utrjene črte pri Ain el Gazeli, jc bila 21. junija zavzeta močno utrjena trdnjava Tobruk, kjer se je 33.000 mož s 5 generali, skladišči in zadostno oskrbo še naprej borilo 6 mesecev, pa sc končno predalo našim četam po 24 urni bitki. V vrsti najostrejših borb, ki so trajale več tednov, je bila celotna 8. angleška armada dejansko uničena, kakor so naknadno izpovedali angleški voditelji. Ostanki te armade so bili v takem stanju, da niso mogli preprečiti in niti ne zakasniti nadaljnjega prodiranja čet Osi. Ko je bila v naskoku zavzeta Halfaja! vrata Egipta, in nato še Marsa Matruh, so se čete Osi utrdile v prvih dneh junija pri El Alameinu. Nevarnost je sedaj pretila najvažnejšim središčem nilske delte. Italijansko-nemške edinice so bile 100 km oddaljene od Ale-ksandrije. Iz Srednjega vzhoda, Indije in Južne Afrike je medtem prihajalo v naglici vse, kar je mogel sovražnik zbrati, vrnitev avstralskih in novozelandskih divizij je bila prekinjena in preklicana. Ljudje in potrebščine so prihajale iz Anglije in Amerike po Rdečem morju, da bi ojačili nasprotnikov odpor. Na ta način je bila angleška 8. armada popolnoma obnovljena in opremljena z obilnimi novimi oklopnimi in motoriziranimi sredstvi. Naš končni skok proti Nilu je tako postal nemogoč. Medtem ko so se Angleži okoriščali z bližnjimi pristaniškimi oporišči in bogatimi viri zaledja, se je morala naša armada, ki je bila preizkušena v prejšnjem zmagovitem naporu, boriti z dolgo puščavo za hrbtom in je bila odvisna v vsej svoji oskrbi od varnosti sredozemskega prometa. Angleška admiraliteta je zbrala na morju največji del svoje podmorniške mornarice, ojačenc z močnimi ameriškimi skupinami, da bi čim bolj otežkočala naš promet po morju. Borba podmornic, ki so jih podpirala torpedna letala, se je neprestano usmerjala proti naši plovbi v Afriko in iz nje. V takih okoliščinah je sovražnik z močnimi četami in oklopnimi sredstvi pričel svojo tretjo zimsko ofenzivo. Sile Osi so drzno vzdržale sunek, ko se je pričel ob koncu oktobra s skrajno silovitostjo. Napad je bil zadržan, ustavljen in odbil. Kakšjie so bile angleške zgube v dneh El Alameina, se je zvedelo iz priznanj najvišjih nasprotnih generalov in iz soglasnih izpovedi ujetnikov. Ko je bil obširni umikalni manever neizogiben, se je hudo preizkušena angleška armada omejila na to, da je sledila bolj kakor zasledovala našim mehaniziranim edinicam, ki so v borbah pri Hal-faji, El Ageili v Sirtiki in te dni v Tripolitaniji dokazale, da niso izgubile svoje borbene sposobnosti in so s tem obdržale svojo tradicijo hrabrosti. Nata način sta bila zagotovljena prostor in čas in so bili onemogočeni poskusi nhknlitvp tpr zajamčeno vedno bolj z zmagovitimi spopadi pred- (Nadaljevanje na 2. strani) Uradni Kraljev zakon o vzpostavitvi sončnega časa Uzakonja se Kr. ukaz z rine 24. oktobra t'H2-XX, št. 1221, s katerim se vzpostavlja sončni čas od 3. ure dne 2. novembra 1942-XXI do J. ure dne 29. marca 1943-XXI. Sprememba kr. ukaza o protiletalski obrambi Člen 1. Člena 3. in 4. Kr. ukaza z dne 3. maju I94I-XIX, št. 410, prctvorjenegu v zakon z dne 2-t. oktbra 1941-X1X, št. 1293, se nadomeščata takole: Člen 3. — Ustanavlja se kot organični oddelek ministrstva za notranje posle glavno ravnateljstvo vojne službe — »Direzione generale per i servizi di guerra«. To ravnateljstvo ima na skrbi: a) službo civilne mobilizacije v pristojnosti notranje uprave; b) morebitno razselitev ali izselitev prebi-valstvaz ozemelj Kraljevine; c) izredno pomoč oškodovancem vojnih dogodkov, beguncem, ruzseljencem in tistim, ki se vračajo; <1) pozvedovalno službo v prid rodbinam vpoklicancev; e) ureditev prometa motornih vozil v vojnem času, kolikor spuda v pristojnost ministrstva za noiranje posle; f) vse druge naloge ministrstva za notranje posle v zve/i s sedanjim vojnim stanjem, ki ne spadajo v pristojnost drugih uradov tega ministrstva. Temu glavnemu ravnateljstvu načelujc pre-fokt, izbran izmed prefektov nn razpoloženju po čl. 102. kr. uredbe z dne 30. decembra 1923-II št. 2960. Člen 4. Glavno ravnateljstvo protiletalske obrambne službe in glavno ravnateljstvo vojne službe se ustanavljata za dol>o vojne iu še za šest mesecev [>o koncu vojnega stanja. Čl. 32 Določbe kr. ukaza z dne 5. maja 1941-XIX št. 410 s spremembami iz te uredbe se objavijo in dobijo obvezno moč na ozemljih, priključenih Kraljevini s kr. ukazom z dne 3. in z dne 18. maja 194I-X1X št. 291 in 452. Predpisi o protiletalski obrambni službi Čl. 1. Organizacija in delovanje protileta-•■ke obrambe na ozemlju Kraljevine sc pover-jnta ministrstvu za notranje posle. Državna zveza za protiletasko obrambo — Unione Na/ionalr Protezione Antiaerea (U. N. P. A.)« se podreja neposredno ministrstvu za notranje posle. Čl. Pri ministrstvu za notranje posle sc ustanavlja glavno ravnateljstvo za protiletalsko obrambno službo — »Direzione generale per i servizi di prote/ione antiaerea«. Temu glavnemu ravnateljstvu načeluje pre-fekt, izbran izmed prefektov na razpoloženju, po čl. 102. kr. uredbe z dne 30. dec. 1923 št. 2960. Čl. 3. Pri ministrstvu za notranje posle se ustanavlja Inšpektorat vojne službe — »Ispet-torato per i servizi di gncrra«, ki ima na skrbi: a) službo civilne mobilizacije v pristojnosti notranje uprave; b) morebitno razselitev ali izselitev prebivalstva z ozemelj Kraljevine; c) izredno pomoč oškodovancem vojnih dogodkov. beguncem, Mizseljencem in ti»ti>ra, ki sc vračajo; d) pozvedovalno službo v prid rodbinam vpoklicancev; e) ureditev prometa motornih vozil v vojnem času, kolikor spada v pristojnost ministrstva za notranje posle. Ravnateljstvu inšpektorata načeluje pre- (Nadalievanie s 1. strani) njih straž dostikrat v zelo kočljivih okoliščinah, kritje glavnin. To je zgodovina dolge bitke. Ce je treba priznati uspeh, ki ga je sedaj dosegel sovražnik, lahko prav tako poudarimo, da ga je plačal z najvišjo ceno po zaslugi naših vojakov in nemških zaveznikov, ki so znali zadati nasprotniku najbolj trpke poraze in ki so v celoti izkazali svojo hrabrost, svojo predanost dolžnosti in zastavi. Žrtvovanje ozemlja, ki je sedaj potrebno, je gotovo boleče, tembolj, ker gre za predele, ki so pripadali Italiji že tretjino stoletja in katere je Italija oplodila z dolgotrajnim delom in mnogo krvi, toda v vojni je ozem'je vedno le en činitelj in ne konec manevra, z druge strani pa je zlasti v vojni kontinentalnih obsežnosti, kakršna je sedanja usoda vseh ozemelj, zlasti onih onstran morja, v zvezi z zadnjo in dokončno zmago. Le ta zmaga šteje in odloča. Taka izkustva so Italijani že razglasi fekt, izbran izpietd prefektov na razpoloženju j>o čl. 10a kr. uredbe z dne 30. dec. 1923 št. 2960. Č!. 4. Glavno ravnateljstvo protiletalske obrambne službe in Inspetorut vojne službe se ustanavljatu za dol>o vojne in še za šest mesecev po koncu vojnega stanja. Čl. 5. Z nadaljnjimi u,krepi, ki naj se odredijo na predlog ministra za notranjo posle, sporazumno z drugimi prizadetimi ministri, se izdajo predpisi, potrebni za vzpostavitev določb te uredbe z drugimi doložbami o protiletalski obrajinbi. Razveljavljajo se kr. ukaz z dne 18. junija t940-XVII št. 632 in vse druge določbe, nasprotujoče ali kakor koli nezdružljive z doložbami te uredbe, ki stopi v veljavo dne 5. marca 1941-XIX in se mora j>redložiti zakonodajnima skupščinama radi uzakonitve. Predlagajoči minister se pooblašča, da vloži ustrezni zakonski osnutek. Sprememba pravilnika o bolničnih pristojbinah Čl. t. pravilnika o bolničnih pristojbinah zn zdravljenje v javnih bolnišnicah in bolničnih ambulanenh v Ljubljanski pokrajini, odobrenega z odločbo z dne 18. julija 1941-XIX št. 33, se spreminja takole: »Na območju Ljubljanske pokrajine so sledeče javne bolnišnice: 1. splošna civilna bolnišnica v Ljubljani; 2. giuekološko-ostetriška liolnišnica v Ljubljani; 3. bolnišnica za duševne bolezni Ljubljana- Studenec; 4..zavod za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani; 5. bolnišnica za ženske bolezni v Novem mestu. 6. bolnišnica usmiljenih bratov v Ka.ndiji.« Čl. 2. omenjenega pravilnika se spreminja takole: >V javnih bolnišnicah se pobirajo naslednje oskrbnine: 1. v splošni civilni bolnici in ginekološko-ostetriškj lx>lnišnici v Ljubljani, v bolnišnici za ženske bolezni v Novem mc-stu in v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji: za III. oskrbni razred 20 lir dnevno; zn II. oskrbni razred 40 li>r dnevno; za I. oskrbni razred 60 lir dnevno. 2. V bolnišnici za duševne bolezni Ljub-1 jann-Stud enec: za lil. oskrbni razred 10 »lir dnevno; za II. oskrbni razred 20 lir dnevno. 3. V zavodu za ruziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani: za III. oskrbni razred 23 lir dnevno; za II. oskrbni razred 50 lir dnevno. V zavodu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb se plačujejo še sledeče pristojbine: a) za obsevanje z radijema: od 1—10 MCD po lir 7.50 za enoto, od 11—30 MCD po lir 6,— za enoto; nad 30 MCD po lire 4.— za enoto; h) za obsevanje z rentgenom: pri lahkem filtru za vsakih 10 R lir 0.40, tri težkem filtru do 5000 R za vsokih 10 R liir 0.80, nad 5000 R za vsakih 10 R ilir 0.40. Bolnikom, ki se zdravijo v H. oskrbnem razredu, se zaračunajo pristojbine za obsevanje <1 vojno. V ostalih bolnišnicah so s plačano oskrbnino kriti vsi stroški zdravljenja, jzvzemši stroške za Tcntgensko slikanje in rentgenske preglede, ki se zaračunavajo po veljajoči tarifi. K bolničnemu zdravljenju se ne štejejo zdravljenja, za katera jc treba dajati posebne terapevtične pripomočke.« V ostalem se določbe pravilnika, odobrenega z odločbo z dne 18. julija 1941-XIX št. 33, ne spreminjajo. spoznali. Sedanji vojaški položaj v Sredozemlju je v zvezi s širšim okvirom afriške vojne. V tem smislu ga je treba ceniti in presojati. Angleško-ameriško izkrcanje v Francoski severni Afriki in sledeča zasedba Tunisa po četah Osi sta resnično izpremenila v bistvenih strateških pogledih sredozemsko vojno. Pozno priznanje Lizbona, 25. jam. AS: Angleška admiraliteta poroča, da je bilo pri potopitvi angleške letalonosilke »Uavenger« pri severnoameriškem iskr-canju v Francoski severni Afriki, 507 časnikov, podčasnikov in mornarjev, ki so zgubili življenje. Jetika na Francoskem Pariz, 25. jan. AS. »L'0euvre« piše o razširjanju jetike v Franciji ter ugotavlja, da je število jetično bolnih od leta 1939 naraslo za 30%. KULTURNI Ljubljanska Drama: Ljuba Prenner: »Veliki mož« (Po reprizi 24. t. m.) Pisateljica Ljuba Prcnnerjeva je imela namen napisati satiro na naše literarne razmere. Zal ni udarila v sredo problema. Zadela je le košček, ki je bolj ob strani, jedro pa je ostalo nedotaknjeno. Pisateljici bi se nudilo izredno zanimivo in hvaležno polje, če bi razkrila resnično gnilobo slovenskega samozvanega kultur-negu kroga zadnjih let. Vso kulturo in literaturo še prav posebno, si je vzel v zakup krog ljudi, ki je popolnoma suvereno sodil, kaj je umetnost in kuj ni. Ta clas je bil odločilen. Prihajal je iz stroge hiše levičarskega s-vetovnega nazora in vsakdo, ki je hotel na Parnas, si je moral v tej hiši izposoditi obleko, misel in dušo, da je mogel na vrh. Če je bil kdo ubog in betežen, a je pripadal njim, so mu z reklamnimi zvonci, ki so zvonili po mnogih knjižnih znložbuh, in v kulturnih ustanovah, pomagali naprej. In tako so ustvarili malike in »priznane literute«. Moral si se kakor koli približati tej družbi, če si hotel, da boš literat. Če nisi imel »strica«, je bilo tvoje literarne slave konec, še prej ko se je Delavnost GILL-a Ludi Juveniles Letos bodo športne mladinske igre (Ludi Juveniles), ki jih organizira GILL in katerih se bodo lahko udeležili vsi dijaki od 13. do 18. lelu starosti, v razdobju od meseca februarja do maja. Ta prireditev jasno kaže, da vlada ne skrbi samo za napredek na polju omike in umetniškega udejstvovanja, marveč tudi za razvoj športa. Spored tekem vsebuje: lahko atletiko odbojko, košarko, drsanje in smučanje. Mladeniči, ki se bodo udeležili teh tekem, bodo branili barve svoje šole. Udeležba vseh šol je predpisana in vsak atlet se lahko udeleži tekme v eni sami športni panogi ter se ne sme vpisati s spisek dveh tekem, kar velja tudi za štafetni tek. Moški in ženski atleti bodo po svoji starosti razdeljeni v štiri kategorije. Kot »Juveniles Fe-derale« bodo proglašene one šole, ki bodo dosegle večje število točk. Učitelje, tekmovalce in telovadnice so GILLu dale na razpolago šole in GILL vsestransko skrbi za to prireditev. Prepričani smo, da bodo v posameznih tekmah mladi dijaki dosegli najboljše tehnične uspehe tudi zato, ker bodo kot predstavniki barv svoje lastne šole zastavili vse svoje sile, da dosežejo uspeh. Osvojitev naslova »Juveniles« je za šolo in torej tudi za njene atlete najlepša nagrada, toda 'kasneje bo potrebna posamezna in skupna priprava atletov, ki bo zahtevala stalno in nepretrgano vežbanje. Opozorilo na kontumac psov in mačk. Ker se jo po kratkem času v Ljubljani primeril nov primer stekline, opominjamo vse občinstvo, naj se v interesu ljudskega zdravja vestno ravna po odredbah kontumaca psov in mačk, ki eo bile izdane 6. novembra I. 1. Kakršen koli prestopek ho mestno poglavarstvo najstrožje kaznovalo, obenem bo pa lastnikom vzelo pse ali mačke ter jih brez izjeme takoj pokončalo. Prepovedano sankanje v mostu. Razen na do dovoljenih krajih in na prostorih, ki jih je mestna občina določila za sankanje, se otroci 6ankajo tudi po mestu po strmih cestah in ulicah ter ogrožajo promet, zlasti se pa sami podajajo v nevarnost, da pridejo pod voz ali celo pod tramvaj. Posebno nevarno je ob cerkvi sv. Flori-jana, kjer 6e otroci sankajo po Ulici na grad, prav tako v nevarnosti so pa sankači tudi na Vodnikovi cesti, kjer s sankami lahko pridrve pod tramvaj na Gosposvetski cesti ob cerkvi sv. Jerneja. Razposajenih veselih otrok ne ovira nevarnost, da lahko vsak hip pridejo pod voz električne cestne železnice ter tako nepremišljeno drve v veliko in celo smrtno nevarnost. Županstvo opozarja starše, da je sankanje v mestu prepovedano in kaznivo ter naj zato otroke strogo nadzorujejo, da ne bo nesreče. Mladi Španci v Helsinku Helsinki, 24. jan. S. Mladi Španci, ki so bili zajeti na finski fronti skupno z drugimi sovjetskimi vojaki, so dospeli v Helsinki. Kot dečke so te mlade Špance prepeljali v Rusijo med špansko državljansko vojno, da bi jih nato proti njih volji uvrstili v rdečo vojsko. Izjavili so, da se niso čutili nikoli komuniste in da so bili- prisiljeni boriti se v sovjetskh vrstah. Razen tega jih je stanje, ki vlada v Sovjetski zvezi in^vse, kar so preizkusili v letih, ko so bili daleč od svoje domovine, prepričalo o zločinstvu komunizma. Mlade Špance bodo poslali nazaj v Španijo. OBZORNIK začela. Delo je ležalo v predalih, ali če je kje zagledalo duu, te je visoki kulturno literarni krog ruztrgul, ali če je bil bolj milosten, molče prešel. Sešli so se v ta ocenjevalni zbor uredniki, dramaturgi, kritiki, ravnatelji in predsedniki. Drug nn drugega so gleduli sicer ljubosumno, a drug drugemu so »kadili« in se častili. Vredno je napisati satiro na ta del sodobne družbe. Cankur bi jo napisal ostro, z gnusom in z bolečino. Ljuba Prenner je postala pozorna le ob tem, da beremo in tiskamo rajši tuja dela in jih cenimo bolj kakor domača, ter da priznamo domačega umetnika šele tedaj, ko je že dosegel uspeh v svetu. Napisala je zgodbo o nepriznanem slovenskem umetniku Pavlu Kresniku, ki ponuja svoj romun najrazličnejšim urednikom, pa gu nihče ne sprejme. Ko pa izide njegov prevod v fruncoščini pod psevdonimom Rasti-slav Vrhunec, dobi v tujini literarno nagrado. Tedaj postane slovenski literarni vrh pozoren na tega »velikega sinu domovine«, ki je dosegel tak uspeh v Franciji. Hoče ga doma slovesno sprejeti, a preden zvedo za njegov prihod se že pojavi v mestu. Zdaj ga vse Časti in se mu klunja. Toda Rastislav Vrhunec je navadni trgovski potnik, ki ga je Kresnik preoblekel v priznanega umetnika, ki se jc vrnil iz Francije, da bi visoko gospodo pošteno potegnil. Ko pride policijo stvari na sled in se odkrije resnica, Rastislav Vrhunec izgine, Krcsnik pu pove literarnemu vrhu svojo lekcijo. Tudi misel, ki je vodilu Prennerjevo, je vredna satire. Vendar je bila umetniška moč. pisateljice preslabotna, da bi ustvarila veliko umetnino, ki bi preživela čas. Ostala je pri vrhu, ni pa zagrabila v globino. Prcnnerjeva živi sredi teh naših majhnih razmer in ni prav vedela, kaj bi boli zagrabila. Prijcmulu je na vse strani in nakopičila je v igro več zgodbic, polno problemčkov, ona sama pa je vsa v njih. Združila je l>ogatnše, tovarnarje, umetnike, kritike, ravnatelje, predsednike, ki ima končno vendarle vsakdo od teh svoj svet in svoje probleme. Uredništva listov se tepo za prevod in ponujajo zanj bajne vsote. To jc mogoče v Ameriki, v Ljubljani pač ne. Še več drugih stvari nemogoče zveni. Pisateljičin glasnik naj bi bil Pavel Kres-nik, edina simpatična oseba v začetku igre. Edino Kresnik bi mogel ozdruvljati, toda pisateljica mu kmalu naloži nemogočo nalogo. Posltiži se detektivske zgodbe. Še več, ta idealni umetnik, ki naj bi se dvignil nad to gnilo družbo, se celo mora spozabiti in hoče dejansko obračunavati s svojim nasprotnikom. Postal ie živčen, kakor je vsa njegova okolica. Ideja bi morala zmagati kot ideja. Banalno je tudi dejansko obračunavanje med uredniki in lastniki listov. Pisateljica jc dejanje dobro zastavila. Začetni prizor je sicer predolg, a dejanje zraste do konca in obeta najboljše. Drugo dejanje z detektivsko zgodbo razočara. Potem rešuje predstavo situacijska komika do konca. Toda tu imimo spet tako stare in tako obrabljene rekvizite, da se jim sicer občinstvo smeje, a to je tudi vse. Gredo se skrivalnice in mladi Zo-rin ima to nalogo, da vleče skrivače iz skrivališč. Pojav Vrhunca je prav tako neorigina-len in kaže preočitno no Gogolja. Zunanji okvir ustreza zahtevam, a v celoti je deilo plehko. Odlika dela pa je dialog, ki teče popolnoma neprisiljeno in gladko. Tudi jezik je čist in lep. Odrska podoba igre je bila z velikim trudom in z ognjem ustvarjena. Režiser g. Milan Skrbinšek je izrabil vse mogoče situacije, zrežiral skupine in dejanje razgibal do največje možnosti. Skozi vso predstavo so tako rekoč vsi igralci stalno na odru. Režiser je spretno razdelil skupine in vlil masi zelo naravno in neprisiljeno življenje. Inscenacija, ki jo je oskrbela ga. Alenka Gerlovič, je bila lepa in primerna — le v prvem dejanju je bilo nekoliko stiske s sedeži, kar pa ni čudno, ker je bil ves igralski zbor na odru. Igralci so se potrudili in izvršili svojo nalogo do kraja. Treba je omeniti posebno nekatere. G. VI. Skrbinšek je odličen v svoji neprisiljenosti, simpatičen in premeten falot. Ga. Sturčeva je igrala osrednjo osebnost, ki zbira okrog sebe literarni krog, Vido Praznikovo. Podoba je bila dobra, mestoma preveč patetična. Njen mož, g. Cesar, ima to pot manj besede v hiši kakor navadno, a je tudi to s-vojo »ponižno« vlogo povsem dognano pripeljal do konca. Prikupna je njegova nečakinja, gdč. Rasbergerjeva, le patosa se še ni povsem iznebila. Med literarnimi mogočn.jaki so najbolj ugajali: g- Košuta kot predsednik Kulturnega venca, g. Lipah kot ravnatelj lista »Dneva« in g. Bratina kot umetnik Skaza. Pavel Kresnik g. Nakrsta je bil boljši v zadnjih prizorih, ko je njegova poudarjena igra prišla do izraza in učinka. Delo je vendar doživelo uspeh. Toda pri tem kričečem uspehu nikakor niso bili mero-dajni umetnostni vidiki. P. 11 1 z mivKm udne vinitnia mtm mira POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA Trvo, kar je storil Rockefeller v boju proti Royal Dutch, je bila nlokada vseh petrolejskih ladij. Standard Oil je pri tem nastopila celo proti nevtralnim petrolejskim ladjam in pustila, da so ležale prazne v azijskih pristaniščih, izgubljala denar z vsako uro, toda nasprotnik je le hromel in Deterding ni mogel spraviti svojega petroleja v Evropo. Zdaj pa mu je pomagala Samuelova mornarica. Samuel je z Rotschaldovim denarjem gradil vedno več novih petrolejskih ladij in danes, ko obstoji sedmina ton že vse svetovne mornarice iz petrolejskih ladij, je 72% teh v rokah Deterdinga in njegovih prijateljev. Rockfeller je držal v pesti ameriški petrolej s pomočjo prevoznega monopola in bi lahko imel v rokah prevozni monopol vsega sveta, če bi mogel pridobiti zase Samuela. Takraf bi mimogrede lahko potlačil Deterdinga, ki je imel še malo denarja, da bi mogel izkoriščati petrolejska polja, če bi pridobil zase Samuela, namesto da ga je gnal nasprotniku v naročje. Proti dvema trgovcema bi Deterding ne vzdržal. S tem, da se je zvezal z enim roti drugemu, je zmagal. BOJ ZA CENE NA KITAJSKEM. (Začetek mednarodnih petrolejskih sporov.) Že Asiatic Petroleum Company je bila neprijetna Amerikancem, spojitev holandskih in angleških interesov pa je razbesnela Rocke-fellerja, ki je bil trdno prepričan o tem, da ima edini vso pravico in moč nad vsemi petrolejskimi zakladi zemlje. Ker ni imel več v svojih rokah monopola nad transportom, mu je preostalo kot edino orožje nadmočen finančni položaj Standard Oil, preostal mu je brezobziren boj za cene .V. tem pa se je spet izkazala odlična Dcterdin-gova strategija. Deterding, ki so ga imenovali »Napoleona petroleja«, je prehitel j Rockefellcrja. Šibki, mali Deterding je pričel boj, on je izbral bojno polje. Izbral je Kitajsko, ki je tako daleč od Rockefellerjevih petrolejskih polj in ločena od njih po nezaslišano širokem pacifiku, hkrati pa ni tako daleč od Deterdingovih azijskih petrolejskih vrelcev. Dolgo je bilo 450 milijonov Kitajcev trg, na katerem so vladali izključno samo Rockefellerjevi ljudje. Amerikanci so z nizkimi cenami onemogočili Rusom prodajo njihovega petroleja na Kitajskem, razdelili so na milijone petrolejskih svetilk, na milijone jih prodali pod polovično ceno in si tako zagotovili stalne odjemalce. In zdaj so prižigali Kitajci v Rockefellerjevih svetilkah Deterdingov petrolej — bil je cenejši, ker je bil bliže. Zdaj zniža cene tudi Standard. Zniža jih globoko pod lastno ceno, ceno zniža tudi Deterding, ki ima še vedno prednost pred Amerikanci zaradi prevoznih stroškov. Ta boj je trajal leta in leta. Ni bil malenkosten ta boj, Asiatic Petroleum Company je izgubila na nenavaden način petrolejske ladje in je videla, na kako čudovit način gore njena skladišča. Večkrat sta imela Deterding in Samuel tako malo denarja, da sta komaj reševala borzne transakcije. Toda boj se je trdovratno nadaljeval in leta 1911 se je zgodilo nekaj nepričakovanega: Pritlikavec Deterding je prisilil k tlom Amerikance. V petrolejskem premirju so bili japonski in kitajski trgi razdeljeni med angleške in ameriške petrolejske družbe. Lahko bi bilo, da je Deterding veroval v častno prijateljstvo in pametno sodelovanje, Rockefeller pa je v vsakem slučaju smatral primer Kitajske za majhno nezgodo. Komaj leto dni po mirovnem sklepu je pričel novo, vseskozi nevarno vojno: 1912 je ustanovila American Petroleum Company v Rotterdamu sestersko družbo Standard Oil of New Jersey, N. V. Nederlandsche Koloniale Petroleum Maatschappij. To novo Rockcfellerjevo podjetje je poslalo oglednike in nakupovalce na Sumatro in Javo, ki so začeli nakupovati petrolejska polja v Nizozemski Indiji od Deterdingovih tekmovalcev: Indijski petrolej je odločil boj za ceno petroleja na Kitajskem v dobro Deterdingu. Toda, ali niso mogli proizvajati petroleja v Ilolandski Indiji tudi Amerikanci?, Rockefellerjeva šahovska poteza je bila pretkana, vendar je dosegel nekaj uspeha šele po petnajstih letih, kajti po nizozemskem pravu — kakor j>o vsakem drugem, razen ameriškem — ne zadostuje, da si posestnik in da moreš izkoriščati vse, kar ima ta zemlja. Zemeljski zakladi so državna last in se morejo razdeliti samo na podlagi vladnih dovoljenj. Teh dovoljenj pa Standard Oil ni dobila in neraziskana ozemlja ji niso nič koristila. Bogata, že odkrita petrolejska polja pa ni bilo mogoče prodati ali pa so bila predraga. Medtem, ko se je Rockefellerjeva kolonialna ustanova še pogajala, je že Deterding pripravljal protiudarec. Da bi krile svoje vojne stroške, so družbe Standard zvišale cene. In to ne na svetovnem trgu, ampak samo tam, kjer je vladala skoraj sama, torej predvsem v Ameriki sami. Rockefeller je naložil svojim rojakom dvakrat tako veliko ceno za petrolej in bencin kakor Kitajcem. In zdelo se mu je, da mu Amerika ne more uiti, čeprav je godrnjala. To godrnjanje je izkoristil Deterding. Z vsemi sredstvi je podpiral gibanje protitruslov, skrbel je za časopisno kampanjo in vsesplošno nezadovoljstvo in v času, ko je bilo vznemirjenje zaradi brezobzirne politike Standard Oil na višku, so nenadoma priplule v newyorško luko njegove petrolejske ladje. Na tihem si so 6klenili prodajno organizacijo. Naenkrat so vrgli na ameriški trg petrolej iz Nizozemske Indije, iz Mexica, iz Rusije in Romunije: Če je hotela Standard Oil kriti svoje vojne stroške v Ameriki, je to mogel tudi Deterding. Tudi on je imel dobiček od prekoračenih cen. Royal Dutch je prodajala petrolej, pa ne samo to: pričela je vrtati petrolej tudi v Združenih državah. Rockefellerjeva zamisel se je obrnila proti njemu samemu, kajti po zakonu ameriške ustave je imel posestnik zemlje pravico do izkoriščanja vsega, kar zemlja v sebi nosi in kar zraste na površini zemlje. Takoimenovani »law of capture« je Deterdingu v Združenih državah koristil in mu nudil vse pravice izkoriščanja, dočim Rockefeller ni mogel izkoriščati petrolejskih polj v holandskih kolonijah. Cesar Rckefeller ni mogel storiti v Indiji, to je po ameriškem pravu brez nadaljnjega lahko storil Delerding: zemljo kupiti in jo izkoriščati. Zahrbten umor Antona Martinjaka Ljubljana, 25. jan. Včeraj ob 9 dopoldne je neznan komunist napadel s 6treinim orožjem uradnika Kmetijske družbe g. Antona Martinjaka ter ga ubil. Gospod Martinjak se je vračal od maše v spremstvu svojih domačih. Pri polhovgraj-ski mitnici na cesti na Dobrovo, je pristopil k njemu Robeznik Iv-ko, doma z Viča, ga pokazal nekemu neznancu ter mu dejal: »Tale jel« —' Ker je bil pokojni Martinjak v gosti gruči, je morilec e ponovno vprašal Robež-nika: »Ali ie tale?« Robežnik je odgovoril: »Ja, tale!« Nato je morilec skočil k Martinjaku, ga z naglim sunkom potegnil iz gruče ter ga ustrelil v glavo s strelom iz revolverja. Martinjak Je imel še toliko moči, da je zbežal za kakih deset korakov. Morilec pa je tekel za njim in ves čas vanj streljal. Vsega skupaj je oddal 7 strelov, ki so bili za Martinjaka smrtonosni. Martinjak je takoj umrl sredi svojih domačih, mame in sestre, ki 6ta šli komaj pet korakov vstran od njega. Ozadje umora gospoda Martinjaka je znano. Pokojnik je bil namreč tajnik pri posojilnici v Kožarjih. Blagajnik iste posojilnice pa je bil znani morilec Velkavrh. Velkavrh je izdal položnico, da bi z njo pri Zvezi dvignil tisoč lir. Martinjak je takoj spoznal roparski namen toga Velkavrhovega dejanja ter to nakano preprečil. Velkavrh si je namreč hotel omenjeni znesek prisvojiti za svoje razbojniške namene. Zaradi lega pa je seveda Martinjak padel pri njem v nemilost. Tako se sklepa, da je umor Martinjaka pripravil politični partizanski komisar Franc Velkavrh iz Vrhovcev. Pokojni gospod Anton Martinjak je bil Šele eno leto poročen. Zapušča soprogo in pet tednov staro punčko. Ta grdi zločin partizanov spet dokazuje, da morilski nagoni pri pripadnikih komunizma tako dolgo ne bodo zatrli, dokler ne bodo iztrebljeni do zadnjega vsi komunisti. — Prav očitno pn je, da se nekateri še vedno niso mogli otresti vpliva komunistične propagande. Zalo je tembolj razumljiva in upravičena želja vsega poštenega prebivalstva, da je s komunisti treba postopati radikalno in neodjenljivo, kajti le to je orožje, ki bo komunistične zločine zatrlo. Pogreb pokojnika bo jutri, t. J. v torek, ob 4 popoldne iz mrtvašnice pokopališča na Viču. Več vljudnosti, več obzirnosti in manj nerodnosti Ljubljana, 25. januarja. Včeraj popoldne je predavala gdč. Lebarjeva v dvorani Pokrajinske delavske zveze o lepem vedenju služkinj in ostalih hišnih poslov. Predavanja podobne vsebine bi si želeli večkrat in sicer v najrazličnejših društvih, zakaj lepo vedenje in obzirnost sta nekaj, kar je potrebno stalno negovati. Sto in sto malih stvari je, katere bi lahko odpravili, in življenje bi postalo z malim trudom uglajenejše, prijetnejše in obzirnejše. Da bi morali pri tem sodelovati vsi stanovi, naj bo razvidno iz naslednjih malenkosti, ki jih doživljate po ljubljanskih ulicah in lokalih dan za dnem. In bilo je spet včeraj dopoldne v cerkvi. Med pridigo, ko je bilo vse tiho in so ljudje poslušali govornika, si začutil od zadaj energičnega možakarja, ki si je pomagal s komolci naprej. Na vsak način je hotel priti daleč spredaj in ker ni bilo prostora, si je pomagal s silo. Obzirno to vsekakor ni bilo. Če je že hotel mož stati spredaj, bi bil moral priti pravočasno. Podobno je bilo spet po maši pri izhodu. Med tem, ko se je množica valila iz cerkve, je bilo nekaj ženic, ki so se prav takrat prerivale notri. Ce bi bile vljudne in obzirne, bi počakale, kajti tudi pri cerkvenih vratih je potreben nek red... Poglavje zase je seveda cestna železnica. Sedaj, ko so ulice mokre, je naval tem večji. Sprevodniki imajo težko delo in tudi ljudem, ki se prevažajo, ni prijetno. Drug z drugim morajo potrpeti, da bo bivanje v tramvajskih vozovih vsaj znosno. Vsakdo pa misli le nase. Ko sc prerine v voz, je zadovoljen in pozabi na to, da mnogi zunaj še čakajo. Vljudni ljudje bi morali sami skrbeti za to, da napravijo še kaj prostora za one, ki čakajo. Sami bi se morali pomakniti naprej, da bi bilo še prostora za dva, tri aH pet oseb. Cesto se zgodi, da je zadaj pri vstopu že vse nabito, nekje v sredini voza pa so prazne vrzeli. In ta in oni celo protestira, če ga opozoriš, naj stopi naprej. Obzirnost je potrebna tudi glede sedeža. Po načelih vljudnosti nima pravice do sedeža tisti, ki je prišel preje, temveč oni, ki ga je bolj potreben. To so včasih matere z otročički, šibki in bolehni ljudje, oni s prtljago v rokah in podobno. Zlasti bi morala paziti mladina na to, da ne obsedi, kadar vidi ob sfebi stati človeka, ki komaj stoji. Vzgoja v tem smislu je dolžnost starišev, pa tudi šole. Malo več pozornosti kakor poleti, je treba sedaj pri prometu na cestah, ko je sneg tako naglo popustil in ko so na cestah mlakuže. Nikomur ni všeč, če ga poškropiš in tudi tebi ne bi bilo. Kdor ima srečo, da ima močno obutev, ali celo škorne, ne sme pozabiti na mimoidoče, ki morajo paziti na vsak korak. Če zberem v tem kratkem poglavju še nekaj tovrstnega drobiža, moram dodati: Po gazi pred menoj sta korakala dva možakarja, od katerih se je prvi hvalil, da se ga je včeraj spet pošteno »nažrl«. Prav ta izraz je rabil. Kako neki bi bilo pri srcu človeku, ki bi prav-tako lahko hodil za njima in ki že dolgo ni okusil četrtinkel In kako bi bilo otroku, ki še ni slišal takega izraza, pač pa marsikatero lepo besedo o zmernosti! — Glede pozdravljanja se Ljubljančani ne morejo pritoževati, tu pa tam pa se le zgodi, da naletite na človeka, ki mu je težko reči dober večer, če vstopi v gostilno. Ce bi se to zgodilo enkrat, bi govorili o raztresenosti, ki ni omembe vredna. Če pa se to ponavlja, gre za pomanjkanje vljudnosti. Kakor rečeno, včeraj je bilo za služkinje pre- Gospodarstvo Nova zadruga. V Zadružni register v Ljublja- Tajnost komunističnega vodstva Značilnost komunistične taktike je, da skriva ni je bila vpisana »Mlekotrg«, nabavnoprodajna 4 pravo namene, skriva pa tudi resnično — zadruga trgovcev z mlekom in mlečnimi izdelki z ) Če bi ljudje poznali pravi obrai komun omej. jamstvom. Člani upravnega odbora so: Ko-vačič Alojzij, Kroupa Pavel, Kugovnik Elka, Knez Ivan, Šinkovec Fani in Vrh Ivanka. Dražba na Hrvatskem. Na Hrvatskem je izšla zakonska odredba, po kateri ni mogoče do 10. aprila 1943 izvajati prisilnih dražb za denarno terjatve. Vendar pa predvideva zakon mnogo izjem, za katere se lahko vrši dražba. Nemške gospodarsko zbornice. Namesto dosedanjih zbornic, ki so bile ali splošne gospodarske ali pa ločene zbornice, je sedaj začelo v Nemčiji poslovati 29 pokrajinskih gospodarskih zbornic. resničuo — vodstvo. luna, bi se gotovo s studom oti njega obruili. Prav tako pa se no Iti dali zapeljati, če lii pnzn.ili njegove prave voditelje. Zato komunisti skrbno skrivajo vodstvo in vedno pošiljujo na površje ljudi, ki so v javnosti dobro zapisani. V polpretekli dolu jo bilo pri nas mnogo ustanov, ki so bilo na zunaj korektne in so jih tudi predstavljali spoštovanja vredni ljudje, v resnici so jih pa vodili komunisti. To so bile navadno kakšne strokovne organizacijo ali u>tanove, knjižne založbe, umetniški ali literarni klubi itd. S temi ustanovami so komunisti znali spretno preplesti zlasti našo kulturno življenje pred vojno ter ea na ta način boljšoviiiratl. Sami so ostali varno skriti v ozadju, v ospredje možen ja od dosedanjih Industrijsko - trgovinskih zlnirnic in Obrtniških zbornic na nove gospodar-ske zbornice počenšj s 1. januarjem 1943. Francoski državni dolg. Iz poročila agencije Intertranre je razvidno, da je državni dolg v Franciji že dosegel bajno vsoto 1000 milijard frankov. Na Madžarskem hočejo gojiti čaj in kavo. Na Madžarskem delajo sedaj po«ktise za gojitev čaja in kave. Kavo in čaj nameravajo gojiti v rastlinjakih, kamor bi napeljali toplo vodo t. 80%. Poleti pa hočejo odstraniti steklene strehe, ker tedaj ponoči toplota ne pade pod 12 stop. Tusson. ki dela te poskuse, pravi, dda se bo dalo 7. iz.koriščanjem toplih vrelcev urediti tako veliko proizvodnjo kave in čaja. da bo lahko krila madžarske potrebe za zdravilne svrhe. davanje o lepem vedenju. Ne bi bilo napačno, če bi se tudi ostali stanovi kdaj pa kdaj vprašali, kako je z njihovo vljudnostjo in obzirnostjo na- i pram okolici. Drobiž, ki sem ga podal danes in ga zajel iz resničnega življenja zadnjih par dni, dokazuje, da bi bila tema tudi za širše kroge aktualna. Dve zanimivi 45 letnici šentjakobskega okraja Sedaj januarja je minilo 45 let, odkar je bilo podrto za vso Ljubljano znamenito, vsemu ljubljanskemu prebivalstvu v dobrem spominu ohranjeno poslopje, reduta, ki je stala na prostoru, kjerjese-daj šentjakobska dekliška (»iiovna in meščanska šola, poslopje, ki je bilo prvotno namenjeno za dom učenosti in vzgoje, pozneje pa za kraj raznih velikih in lepih veslic, raznih koncertov in naposled tudi za kraj, kjer se je sestajal k sejam stari kranjski deželni zbor, kjer 60 zborovali 6tari kranjski politiki in veljaki. Konec januarja leta 1S98, torej pred dobrimi 45 leti, je reduta bila popolnoma podrta. Ljubljana je ž njo izgubila zadnjo hišo nekdanjih jezuitskih stavb okoli cerkve sv. Jakoba. Pred naselitvijo jezuitskega reda v Ljubljani je bil prvotno takrat skoraj prazni franiškanski samostan namenjen očetom jezuitom, vzgojiteljem mladine. Ker pa je bil takrat ta samostan blizu mestnega obzidja in mestnih vrat, je bila jezuitskemu redu prepuščena cerkev in ubožnica pri Sv. Jakobu. Ubožnica se je preselila v frančiškanski 6amo6tan. Prvi jezuiti so prišli v Ljubljano 21. januarja 1597, torej pred 446 leti. Sprva samo 2 patra in 1 brat. Jezuiti so kupili 30 bližnjih hiš in na njih prostoru potem sezidali novo cerkev 6 kolegijem in drugimi poslopji. Gimnazija je bila nato odprta 1. 1658. V tej znameniti gimnaziji so zajemali 6\ojo prvo učenost znameniti možje Kramske, tako Valvazor, Thalberg, Valentin Vodnik, Kopitar in Vega. Poslopje je 1. 1744 popolnoma pogorelo. Takrat je postal žrtev požara ves šentjakobski okraj s Krakovim. kjer je prvi ogenj izbruhnil ter 6e prenesel čez Ljubljanico k Sv. Jakobu. V poslopju je bila nameščena tudi normalka, hkratu pa tudi anatomijska dvorana. Del tega jx>-slopja 60 od leta 1786 fiorabili tudi za razne prireditve, za veselice, koncerte in gledališke igre. Zato so začeli poslopje nazivati za reduto. Služila je temu namenu dobrih 112 let. Slovenčeva podružnica na Hikloiilevl cesti 5 Se vedno redno posluje. Spre/ema naročnine m oglase ter daje tozadevna po/as-nila. Istotam lahko kupite vse dosle/ izšle knjige „Slovenčeve kn/iimce" Vsakdo izmed Ljubljančanov se je smel udeležiti vsake veselice, izvzeti so bili prvič le služabniki v livrejah, katerim je bil vstop strogo prepo-vedan. Vstop dalje ni bil dovoljen tudi civilnim osebam z ostrogami in z orožjem, razun vojakom. Vstopnina k veselicam je prvotno znašala 40 kr. in dostikrat tudi več. Lovci s puškami in sabljami niso smeli prestopiti redutinega praga. za imena članov višjih odborov. Toliko bolj znajo in morajo torej komunisti skrivati svoja imena pred javnostjo. Za ustroj partizanskih čet ie znano, da jih popolnoma obvlada organizaciji komunistične stranke. Niti en sam oddelek ne more biti odtegnjon vodstvu in nadzorstvu stranke. Komandant ali komandir oddelka je namreč vedno član komunistične celice, ki ima odločilno in neprizivno besedo v vseh važnejših zadevah. Prav tako je politični komisar oddelka vedno (lan komunistične celice. Vendar sta t.iko eden kakor drugi le navadna Mana. Vodja celico je njen tajnik, ki odloča z zadnjo besedo o vseh važuejših stvareh. Ta tajnik pa je vedno le navaden borec v partizanskih vrstah. t To je izvedeno v vseh oddelkih in štabih, od naj-l' manjšega pa do največjega, torej od čete pa do <| grupe, (ilava partizanskega oddelka torej ni komandant ali pa politični komisar, temveč tajnik f strankine celice, ki fe navaden borer, skrit in nepoznan. Le komandant in politični komisar vesta zanj in se mu pokoravata. Znano je tudi, da je takozvana »osvobodilna fronta« vsaj začetno tudi imeln dva odbora. Prvi, širši, je bil sestavljen iz raznih brezpomembnih ter ambicioznih ničel iz vseli mogočih političnih opredeljenj. Ta odbor jo imel nalogo, da predstavlja »osvobodilno fronto« pred »pošteno« javnostjo. V ozadju pa jo stal resnični odbor »osvobodilno fronte«, sestavljen ii samih komunistov. Ta je imel dejansko v rokah vso organizacijo in vsa sredstva, zato je odločal le vedno on. širšemu odboru pa*je že znal sugerirati prijetno iu laskavo zavest, da predstavlja glavno vodstvo »osvobodilno fronte«. Zlasti značilno za to spretno komunistično taktiko pa je poglavje iz našega kulturnega življenja. Pred vojno so skoraj večino slovenskih kulturnih ustanov dobili pod svoje vodstvo komunisti. Seveda javnost za to ni vedela, še več. rolo taki, ki hi tn lahko vedeli, niso prišli do tega spoznanja. Učinki pa so se izkazali vedno kot pjoil - so najrazličnejše knjižno založbe izdajale v velikih nakln- V reduti so 6e prirejali posebno v predpustnem v , ,*, * . . • t • , •, 1 , •- Zlillllin. » rillKl nn mi sp i/i*;i/;iii tt-iioo f ," "1,1'1"1 I"d.ru«f P1«'- Tu.i.e b''° P!" 0 na*rad'- J.° 'T* TPra.Si,.n ? razn.,h osc,,;!,nsI"' .' ,. . .J ,i ki so vedno pripravljeno »delati mostove«. Enako Torišče veselja pa se je spreminjalo dolgo do- J spretno so znali komunisti obvladati literarno kri- bo let tudi v torišče političnih m parlamentarnih \ ,iko. pobro jo bilo to. kar io služilo ciljem komu-debat. Tam 60 zborovali oč deželnega zbora, v katerem i - ;.....'------, j spremo s» znan hofiiiinisii ouviauau literarno političnih tn parlamentarnih * liko. pobro jo bilo to. kar jo služilo ciljem ko ali očetje in člani kranjskega f njsticno stranko, slabo to. kar jo bilo z njin terem je imela sprva odločil- „preki. To voljo komunističnega vodstra niso so ponavljali samo levičarski listi in revije, temveč tudi taka glasila, ki <=o bila komunizmu sicer nasprotna. Mnogi publicisti in člankarji so si domišljali, da pišejo svoje originalno domislico, medtem ko so lo suženjsko ponavljali to, kar jo odločila klika komunističnega vodstva. Brez dvoma je ta taktika komunistov, da osta-noio skriti v ozadju ter iz tega ozadja potom vodijo najrazličnejšo akcijo, za komunizem zelo uspešna. Brž ko so pa razkrije pravo ozadjo in ______ . ugotovi resnično vodstvo, so načrti komunistov tih zasedanja ljubljanskega kongresa. Takrat so se prekrižani in akcija onemogočena. Morda io bila v reduti vrstile velike in razkošne veselice. Prav napaka našega polpreteklega kulturnega življenja talo vasi, je v Adlešičih popadel tudi 39 letno posestnico Marijo Bunjenvčevo. Psa so ustrelili. Vse tri od psa ugrizene ljudi pa so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, da ugotove, dali ugriz izvira od steklega psa. — Naklada »Družinsko pratike« se manjša z vsakim dnem. Če ne l>oste z nakupom jiohiteli, ; je utegne zmanjkati ravno za vas. Zato jo zalite- i vajte takoj sedaj pri vašem stalnem trgovcu, ki naj jo naroči brez odloga, če je še nima na razpolago. Lahko jo pa naročite naravnost iz Ljubljane. iz Jeia iii zivljenfa - ©d im im tam Z Gorenjskega Proslava obletnico prevzema oblasti. Gorenjski časopis »Kara\vanken Bote« jHjroča, da se bodo 30. januarja vršile jiovsod slavnosti v proslavo desete obletnice dneva prevzema oblasti. Zasedanje občinskih komisarjev v Kranju. Te dni je bilo v hotelu »Evropa«: v Kranju zasedanje občinskih komisarjev v kranjskem okrožju. O bistvu in vsebini nemškega občinskega reda je predaval član stranke Bretschneider, ki je obravnaval zlasti točke občinskega reda, ki se tičejo Gorenjske, kar bo prišlo v poštev, če bodo ustvarjeni vsi jKigoji za samoupravo. Predelal je tudi osnovno pogoje za pridobitev samouprave občin na Gorenjskem. Predavali so še drugi strokovnjaki o upravnih vprašanjih. Sinuške tekmo v Žireli. Telovadno in športno društvo v Žireli, smučarski oddelek, je pred nedavnim priredilo smučarski tek na 1500 m z višinsko razliko 300 m. Tekmovalo je 19 mož, najboljši čas in prvo mesto je dosegel sin župana Ivan Selak iz Stare vasi. Progo je prevozil brez padca v 66 sekundah. Izdajanje knjig iz občinske knjižnico v Domžalah. Krajevna skupina v Domžalah bo od 21. januarja tedensko izposojala knjige iz občinske knjižnice in sicer vsak četrtek od 19 do 19.30 v uradu stranke. Knjižnica ima zlasti leposlovne knjige, na razpolago pa so tudi strokovne knjige iz raznih znanstvenih strok. Vaški večer na Koprivnikn. 17. januarja je vodstvo krajevne skupine v Bohinjski Srednji vasi priredilo v najvišji planinski vasi na Gorenjskem, na Koprivniku, vaški večer. Ob krasnem zimskem popoldnevu je odšlo vodstvo in mešani pevski zbor iz Bohinjsko Srednje vasi na Koprivnik. Kljub ostremu mrazu v dolini je izletnike na poti proti Koprivniku ogrevalo toplo planinsko 6once, užitkov jioln pa je bil pogled z Vodnikovega razgledni ka nazaj na poledenelo Bohinjsko jezero in z novim snegom zapadle in vso Bohinjsko kotlino obkrožajoče velikane planin. V ljudski šoli na Koprivniku se jo zbralo veliko število domačinov, prišli pa so tudi obiskovalci iz sosednjih GorjuS. Pevska skupina je nastopila s posrečenimi pevskimi točkami, nakar so pokazali tudi nekaj starih narodnih plesov. Prispevki za zimsko pomoč. V nedeljo, 17. januarja so v Nemčiji zopet zbirali prostovoljne prispevke za zimsko pomoč To je bila že peta nedeljska zbirka. V radovljiškem okraju so nabrali 11.500, v kranjskem 14.200, v kamniškem pa 11.000 mark. S Spodnjega štajerskega Nov predsednik vinogradniške zveze za Štajersko in Koroško je postal Hans Straschill iz Zgornjega Brega pri Ptuju. Nastavitev orožnikov. — Nekdanje bivše jugoslovanske orožnike je oblast nastavila v ptujskem okrožju in sicer Henrika Potočnika, Franca Novinška, Ferdnanda Vihra, Jakoba Irgla, Franca Ovijača, Albina Golica in Franca šobra. Vsi so bili postavljeni za stražmojstre, Anton Golob pa je napredoval za okrožnega orožniškega višjega stražmojstra. Ustanovitev ljudskega odra v Laškem. — Ko so zadnjič v Laškem gostovali celjski igralci, je bil tudi v Laškem ustanovljen ljudski oder, ki bo v kratkem nastopil z enodejanko. Igrali bodo največ mlad ljudje, ki že pripravljajo Anzengruberjcvo komedijo »Črv vesti«. Smrtna kosa. — V Mariboru so umrli: 32 letni delavec Franc Lorber, 55 letna vdova poštnega uradnika Marija Pepelnik, 77 letna gospodinja Elizabeta Ferk, preužitftarica Neža Unger, sinček mizarskega jiomočnika Ivan Grindl, 55 letni Lončar Jožef Meier in 60 letni upokojeni polkovnik Alojzij Conte Markovich. — V Pekrah pri Mariboru je umrla 70 letna posestnikova žena Elizabeta Janžekovič. V Novi vasi pri Mariboru je umrla vdova tovarniškega delovodje 77 letna Marija Koerhle. V Krškem je po kratki bolezni umrl 48 letni kočevski priseljenec Rihard Konig, ki je bil pred preselitvijo ugleden posestnik in gostilničar v Srednji vasi pri Kočevju ter hkrali stalen občinski svetnik občine Kočcvjc-okolica. Veliko zborovanje v Mariboru. Preteklo sredo je bilo v Mariboru sklicano pivo letošnje zborovanje za okrožje Maribor-okolica. Zbralo se je 250 voditeljev in voditeljic. Najprej so počastili padle Spodnje Štajerce, nato pa je dr. Halm predaval o snovi: Kaj naj postanem? Mladini je zlasti priporočal kmetijske poklice. Dana so bila navodila za delo krajevnih organizacij do marca. Obisk generalnega gozdarskega mojstra. V petek se je pripeljal v Gradec nemški generalni gozdarski mojster Friderik Alpers. Mož je na glasu odličnega gozdarskega strokovnjaka, ima pa za seboj tudi razgibano politično in bojevniško delovanje. Na Štajerskem bo ostal do 26. t. m. Obiskal bo tudi Spodnje Štajersko. Iz Hrvaške ITrvatska siva knjiga. Po naročilu zunanjega ministrstva NDH je svelnik tega ministrstva Matija Kovačič zbral vse gradivo, ki se nanaša na zločine partizanskih skupin, izvršene po j>osamez-nih bosanskih in hercegovskih krajih, ter jih je mlal pod naslovom »Odmetnička zvjerstva i pu-stošenja u Nezavisnoj Državi llrvatskoi u prvim mjesecima života Hrvatske Narodne Države«. V knjigi so objavljeni vsi dokumenti, ki so jih zaplenili hrvatski vojaški oddelki ali pa skupino ostalih zavezniških vojska v j>osameznih partizanskih taboriščih in izpovedi ter izjave in podatki ujetih partizanov in samega ljudstva prizadetih krajev in pokrajin. Zbrano in objavljeno gradivo je razdeljeno na sledeča jicglavja: »Uvodna beseda. Ozadje, viri in cilji protihrvatske uporniške akcije. Poskus srbiziranja in balkaniziranja hrvatskih pokrajin v Jugoslaviji. Poziv in vloga Jugoslavije v versailleskem redu. Boljševiziranie Srbije j>o svetovni vojni. Hrvatska in hrvatski narod v talioru Nove Evrope. Srhstvo po razpadu Jugoslavije. Ostanki srbske vojske pričenjajo napadali NDH. rodj>ora odmetnikom iz Srbije in Črne gore. Moskva, London in \Vashinnton jiozivajo Srbe v gverilsko vojno. Zverstva četniško-kotnu-nističnih tolp. Divjanje odmetnikov jk> Srbiji. Razkol v taboru odmetnikov in njihovo medsebojno pobijanje. Odmelniki sami priznavajo težke zločine.« Objavljene podatke pojasnjujejo številne slike požganih vasi, postaj, razrušeno železniške proge, prevrnjene vagone in sezname pobitih Hrvatov v posameznih krajih. Imenovanjo državnega tajnika. Poglavnik NDH je imenoval voditelja nemške narodne skupine v NDH Branimirja Altgayerja za državnega tajnika v predsedništvu vlade. Natečaj za podeljevanje delavskih stanovanjskih hiš. Glavno ravnateljstvo za socialno skrbstvo v hrvatskem notranjem ministrstvo je objavilo natečaj za podeljevanje dogotovljenih stanovanjskih hiš v posamejnih hrvatskih mestih. Zidanje poštne palače v ZagTcbn 2. V neposredni bližini zagrebškega glavnega kolodvora grade monumcntn.lno palačo z vsemi potrebnimi stranskimi prostori za j»otrebe j>ošte Zagreb 2. Sprednji del palače bo štirinadstropen, dvoriščni deli bodo pa imeli po tri nadstropja. Stavba je zdaj v surovem stanju gotova. Kdaj bo pa jx>po>Inoma gotova, je težko reči, ker bodo V6e naprave v palači najmodernejše ter jih je danes težko dobiti. Tako bo med drugim uvedena v poslopju pnevmatična pošta, kakršne imajo velika mesta v Italiji, Nemčiji in Švici. Za zidanje poštnega poslopja so dosedaj porabili dva milijona opek. Stroški za celo stavbo in za njeno notranjo ureditev so določeni na okoli 400 milijonov kun. Samo naprave pnevmatične pošte bodo stale 100 milijonov kun. Podaljšanje medicinskega študija v NDH. Prejšnji hrvatski prosvetni minister je študij medicine na zagrebškem vseučilišču skrajšal od šestih let na štiri leta. Sedanji hrvatski prosvetni minister dr. Starčevič je zadevno zakonsko odredbo svojega prednika razveljavil ter je zopet odredil, da traja žtudij medicine na vseučilišču v Zagrebu 12 semestrov, t, j. šest let. Prispevek hrvatskih delavcev za Hrvatski Rdeči križ. Hrvatski delavci, zaposleni v Nemčiji, so poslali ravnateljstvu Hrvatskega Rdečega križa kot svoje darilo znesek 100.000 kun. 29. Ob poti sem zagledal mogočno drevo. Pod njim so bila tla rnzliojcna, steza mimo njega pa je bila še bolj razločna. Obšel sem drevo ter zagledal v njem veliko odprtino, ki je bila zgoraj zelo široka. Prav gotovo je drevo domovanje kake divje živali. Brž stran!.., 30. Žc sem hotel kolovratiti po gošči naprej, kar mi obstane pogled na nasprotnem griču. Predaleč sem še bil, da bi prav razločil, zato sem hitel bliže. Res, nisem se motil. Prišel sem do vijugastih stopnic. Vodile so navzgor v nekak grad. Iz Srbije Uspešno izvajanje načrtnega gospodarstva v Srbji. Poročali smo že, da je srbska vlada zaradi prehrane svojega ljudstva izdala 6troge predpise za izvajanje načrtnega kmečkega gospodarstva. Predpisane načrte in naloge so posamezni kraji 6koro stoodstotno izvršili ter so kmetje obdelali vso razpoložljivo zemljo. Tako 60 n. pr. v vlasotinskem okraju poleg dosedanjih njiv obdelali še okoli 170 hektarjev dosedaj še neobdelanega zemljišča ter ga zasejali z žitom. Na ta način hoče okraj, ki šteje 28.000 duš, rešiti vprašanje svoje prehrane. Na mestih, kjer žile ne bi uspevalo, so kmetje posadili sadna drevesa. Povrtnine so imeli ljudje tega okraja na področju 10 hektarjev. V ostalem 6e pa ljudstvo v vlasotinskem okraju peča z viognradništvom ter je bilo vino tega okraja vedno na dobrem glasu. Tudi lani 60 ga ljudje precej pridelali, ker so 6i pravočasno preskrbeli modro galico za škropljenje. Zaradi zboljšanja vinogradništva in 6adjaretva v okraju je bilo lani tudi več strokovnih predavanj, ki 60 bila vsa zelo dobro obiskana. Satirično gledališče v Belgradu. Poročali smo že, da je lani ustanovil v Belgradu Svetomir Sto-janovič, lastnik in urednik lista »Bodljikavo pra-se«, ki je pričel izhajati v Belgradu namesto prejšnjega »Ošišanega ježa«, tudi istoimensko gledališče, ki je dajalo svoje predstave v dvorani Kolarčeve ljudske univerze. Gledališče so pred časom preosnovali in se sedaj imenuje »Srbsko satirično gledališče«. Značaj in naloga novega gledališča je izražena že v njegovem imenu. V letnih mesecih je imelo gledališče svoje predstave na prostem na Kalemegdanu. Med drugim je pripravilo veliko srbsko glasbeno revijo pod naslovom »Pesma sela«. Drobna Ifuhljanska kronika Na III. Javni produkciji Šole Glasbene Matice bodo nastopili iz klavirskega oddelka gojenci naslednjih ličnih moči naše Matične šole: Zorko Bradačeve, Emilije DernovSkove, Silve Hrašovčeve, Olge Koiaričeve, Vide Scškovo, Viktorja Sonca in Milene Štruklje-ve. Violinski oddelek jo zastopan z gojenci, ki jih poučujeta Jurij Gregorc in Avgust Ivančič. Nastopil bo ludi gojenec solopev-skega oddelka ravnatelja Julija Betetta. Podrobni spored produkcije jc na razpolago v knjigarni Olnsfiene Matico. Stnne .1 iire in velja obenem kot vstopnica k III. javni produkciji, ki se bo vršila v sredo, dne 27. t. ni. oh 18 v mali filharmoničnl dvorani. Ravnateljstvo vabi starš« in vse prijatelje mladine k tei produkciji. Duhovni koledarček 1913 (Knjižice St. 215. 216) sc zopet, dobi v vseh knjigarnah, v upravi na Rakovniku in na frančiškanski porti. Knjižica zelo praktično služi za redno kontrolo vesti, hkAi pa obsega razlago in zbirko odpustkov 1» dobrih del, ki jih je Cerkev obdarila z odpustki. Cona 1 liro. Naročite »o na knjižice! Naročnina 12 lir. Obrtno sodišče v preteklem letu. Trav poučna jo primerjalna statistika o poslih obrtnega sodišča na ljubljanskem okrožnem sodišču zn zadnjih fi let od leta 1936 naprej. To leto ie obrtno sodišče zaznamovalo rekordno štoviio ložb, ki SO jih vložili razni delojemalci — pomočniki in deloma vajenci proti mojstrom in raznim industrijskim podjetjem. Leto 19.1(1 je imelo v evidenci 22 starih, od prsjSnjega lela Izvirajočih pravd, nato pa So 411 novih, tako da je sodišče obravnavalo in reševalo 433 sporov. Od teh je vložilo 423 pomočnikov tožbo zaradi mezd in drugih zahtevkov, 9 pa vajonei. Mezdnih sporov ie bilo 375. ki so se končuvali s končnoveljavno sodbo ali pa s poravnavo. Leto 1941, ki je žo seglo v vojno dogodke, pa je zaznamovalo 20 starih in 220 novih tožba, od teh 236 pomočniških in 4 vajeniško tožbe. V 237 primerih je Slo za mezdo. I-ani jo bilo le 5 starih in le 52 novih tožba, od teli vseli 57 pomočniških za mezdo. Izrečenih jo bilo 5 zamudnih sodb, v 23 pravdah jo sledila končna sodba, sklenjenih je bilo 14 poravnav in v 12 primerih jc bil spor rešen na drug način. Obrtno sodišče, ki mu preilse-duiP.Tioklieni sodnik, navadno s. o. s. dr. Siaiflk. Štrukelj, jc v 7 sporih v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika — pomočnika, v 11 primerih je sodiSčo deloma v sndbi uvaževalo pomočnikov tožbcnl zahtevek. a v 10 primerili je sodiSčo tožbo zavrnilo. Senat obrtnega sodišča jo tričlanski, poleg sodnika — predsednika Sc po 1 zastopnik delodajalca in po 1 zastopnik delojemalca — tožnika. GlcdnliSčo OPERA: Torek. 26. jan. oh 17: »Sestra Angcllka — 7. simfonija. Red A. — Sreda. 27. jan. ob 17- »Iteg Iz seraja«. Red 11. — f'etrtck, 2« jan. oh 17: »Tlials«. Red četrtek. — Tetek. 2». jan.: zaprto. (Generalka.) — Sobota, 30 jan. oh 17: »Zemlja smehljaja«. Premiera. Red premierski. G. Pucelnl: »Sestra Angelika«. Opera v onem dcianju. Osebo: Angelika — Hejrbalo-va, kneginja — Golobova, opatinja — Ioli- čeva, setra gorečniea — Karlovčeva, učiteljica novink — Stiisturjeva. — L. v. Beethoven: »7. simfonija«. Koreografija po originalni zamisli L. Mjasina v priredbi Maksa Kirbosa. Štirje stavki: 1. Pocco sostenuto: Stvarjenje, 2. Allcgretto: Zemlja, 3. Presto: Nebo, 4. Allegro con brlo: Uničenje. Solisti: Ilravničarjova, Japljeva, Kirbosova k. g., ItemSkarjeva, Kirbos In Pogačar. Dirigent večera: A Neffat, režiser in insccnator opere »Angelika«: It. 1'rimožiči zborovodja: B. Simoniti. , Na novo naStudlrana opereta F. Leliarja: »Zemlja smehljaja«, bo dana v soboto, 30. t. m. Delo, ki je bilo napisano za Iticliarda Tauberja, jo imelo, kakor znano, po vsem svotu senzacionalen uspeli Učinkovito ile-ianie iu lepi udari štejejo med najpopularnejše in največkrat igrane muzikalno točko. Delo obeta tudi pri nas postali velik uspeh, v njem bodo nastopili poleg drugih, stiiroiših operetnih članov v glavnih vlogah nnraščajnika Miejnikova kot Liza in Čuden kot princ Sou-hong, dva mlada pevca, kl sta si k svojimi prvimi nastopi pridobila sim-patiio občinstva. Učinkoviti partiji nudita obema močno preizkušnjo njunih pevskih in igralskih Bposobnosti. Mi bo podala Barhi-čeva, grofa, poročnika Pottensteina — M. Sanein, Lizinega očeta, grofa Lichtcnfelsa — An/.lovar, kneza Canga pa C. Debovoc. V manjših partijah bo sodeloval del operetnega ansambla. Dirigent: R. Simoniti, režiser in koreograf: Inž. P. Golovin. J. Massrnet: »Tlials«. Opera v sedmih slikali. Osebe: Atanct. puščavnlk — Primožič. Niči h s, mlad filozof — Sladoijev, Palcmon, . stnr puščavnik — Petrovčlč k. g., suženj — I Delničar, Thnis — IIeyh»lovn, Krobila — . Miejnikova, Mirtala — Polajnarjeva, Albina, 1 opatinja — Golobova. Dirigent: N. Stritof, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simonini; koreograf: inž. P. Golovin. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva, ItemSkarjeva, Iviirbos in Pogačar. Scenogruf: A. Gerlovi-čeva, načrti za kostume: Jcla Vilfanova, izdelava pod vodstvom J. Staničeve iu F. lteniškarja. DRAMA: Torek, 26. jnn. ob 17.30: »Deseti brat«. Red torek. — Sreda, 27. jan. ob 17.,' 10: »Zaljubljena žena«. Rod sreda. — Četrtek, 28. jan oh 17.30: »Veliki mož«. Izven. JurčIč-Golla: »Deseti brat«. Dramatizacija romana v 16 slikah. Osebe: Benjamin, gra-Sčak — Bratina, graščakinja — Gabrijelči-čeva, Manica, njuna hči — Levarjeva, Bal-ček, sin — liajdc, Dolef — Lipah, 1'išknv — Pcčck, Marija — Verdonik, Mariinck Spak — M, Skrbinšek, Lovro Kvas — Drenovcc, Krjavolj — Cesar, sodnik — Nakrst, zdravnik — KoSuta, lektorica — Kraljeva. V manjših vlogah nastopa velik del dramskega ansambla. Režiser: prof. O. Sest. Scenograf: Inž. arh B. Franu. Drama pripravlja uprizoritev Golilonl-jeve komedije »Mlrandollnn«, ki prihaja po več kot desetletnem premoru zopet na naš odor. Letošnja zasedba bo sledeča: vitez Rl-pafratta — Jnn, marki Forlipopoli — Gre-gorin, grof Alhafiorita — Verdonik, Miran-dolina, gostilničarka — Danilova, Morten-zija in Dejorina. igrnlki — Gahrijelčlčeva in V. Juvanova. Fnbrizio — Gorlnšek, Pirro — Pfidgoršek, Sanlo — Benedičič. Igro bo zrežiral Jožo Kovič. Naznanila RADIO. Torek, 26. januarja: 7.30 risana glasiia — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.2(1 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevi in romance — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljs.itva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert ra-dijksega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Simfonična glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Klasični orkester, vodi dirigent Manno — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Pisana glasba — 17.30 Prenos iz Zavoda za corkveno glasilo — 19 »Govorimo italijansko«, poučujo prof. dr. Stanko Lehcn — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valček — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Or-fejova pravljica, opora v cnoin dejanju, uglasbil Casella Alfrodo — 21.45 Pisana glasba — 22.05 Koralni koncert — 22.25 Orkester, vodi dirigent Scgurini — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno služIlo Imajo lekarne: dr. Piccoli, Bieivveisova c. 6, mr Hočovar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. Poizvedovanja Zvezek anatomije « trdimi platnicami som izgubila v petek zvečer. Ker so v zvezku važno listine, lepo prosim najditelja, naj ga vruo proti nagradi upravi »Slovenca«. Zgubila sem 5 ključev na verižici v so-hoto, 23. t. m. opoldne od Zadružne zvezo na Blei\veisovi cesti (Tyršoval do Stadiona. Poštenega nnjditelja lepo prosim, da jih vrno proti nagradi na upravo ^Slovenca«. Zgubila sem zeleno volneno roknvico brez prstov včeraj dopoldne o,i fraiičiščunsKu cerkve po Miklošičevi cesti, Sv. 1'etrn nasipu do Ljudsko tiskarno. Poštenega najditelja prosim, nnj jo odda proti uagradi v pekarui Duliuar, Pred škofijo. Ob osemdesetletnici Ivana Trinka V Udinah praznuje danes 80 letnico svojega rojstva spoštovani kulturni delavec msgr, Ivan Trinko. Ko se ozira nazaj na svoje dolgo življenjsko pot in dela obračun o 6vojem neumornem trudu za dobrobit ljudstva, iz katerega je izšel, mora pač priznati, da je bil sam božji blagoslov z njim in njegovim delom. Svojemu ljudstvu je bil vzgojitelj, vzornik in vodnik. Njegov vsestranski duh je ustvaril dela neminljive vrednosti ne samo v pesništvu, marveč tudi v glasbi hi slikarstvu in ne nazadnje tudi v znanosti. In še enkaj: veliko, zares veliko je storil za kulturno sbiižanje in razumevanje italijanskega in slovenskega naroda. Msgr. Ivan Trinko se je rodil 25. jan. 1863 v Torcimonteju pod beneškim j>obočjem Matajarja. Že zgodaj ga je hrepenenje zvabilo v svet, saj 60 Na-dižka dolina pod njegovo vasjo odpira v nepregledno daljo furlanske nižine. Ljudsko šolo je opravil v Cividadeju, nakar je, kakor toliko fantov njegove ožje domovine, vstopil leta 1875 v nadškofijsko gimnazijo v Udinah, ki jo je skon-čal obenem z licejem (našim šestim do osmim gimnazijskim razredom) leta 1882. Posvetil se je bogoslovnim študijam, da bi ostal med svojim ljudstvom. Ko je odslužil vojake, je bil 19. junija 1886 posvečen v mašnika. Naslednji dan je že pel novo mašo v svojem domačem kraju. Ni mu bilo dano, da bi skrbel za dušno pastirstvo med svojimi deželani, zaradi izrednih sposobnosti eo ga takoj po novi maši poklicali za pretekla v bogoslovno semenišče v Udinah, kjer ie poslal leta 1889 profesor latinščine in italijanščine, leta 1894 pa profesor modroslovja na liceju. Za slovenščino in njeno literaturo se je začel zaanimti šele v Čptrli gimnaziji. Slovensko knjigo je spoznal že prej. Njegovi domači so hranili več starih knjig iz 18. stoletja (Evangelije in liste, pridige itd.) in so bili naročeni tudi na knjigo Družbe sv. Mohorja. Sprva ni maral zanje, ker ni znal slovensko brati in jih tudi razumel ni. V četrti gimnaziji pa se je lotil ob počitnicah Mohorjeve povesti »Mati dobrega sveta« — kakor je sam pripovedoval dr. Reeu (Cas, XVIII. 1923), ki jo je prebral šestkrat, dokler je ni razumel. Kakor sam pravi, ga je zlasti zanimal Mohorjev Koledar. Kot šestošolec se je potem začel načrtno učili slovenščine, in sicer brez učiteljev, brez slovarja in drugih pripomočkov, samo e pomočjo knjig, pri čemer mu je pomagala mati, preprosta, toda razumna žena, ki mu je prebirala knjige. Knjige je naročeval iz Ljubljane, za kar je dal zadnje krajcarje. S težavo 6i je počasi sestavil sam svoj slovarček, toda vztrajnost je zmagala in kmalu je slovenščino tako obvladoval, da je začel v njej celo pesniti. Knjige mu je posojal tudi ronški kaplan Peter Podreka (1822-1889), ki jo sam pesnil v slovenščini in pošiljal svoje prispievke Zgodnji Danici, Zori in Soči, ter hranil Prešernove Poezije v prvi izdaji kot največji zaklad. Ko je bil v prvem letniku bogoslovja, se je prvič oglasil v ljubljanskem »Ljudskem glasu« z opisom svojih rojakov (1S83). Leta 1884 je po- slal »Ljubljanskemu Zvonu« benečanski pripovedki »Vedomec« in »Divje žene ali krivopete«. Na pobudo Simona Gregorčiča je izdal leta 1897 pri Gabrščku 6voje »Poezije«, ki so s posebno odo posvečene tedanji nevesti Njugovega Veličanstva kralja Heleni Črnogorski. Tedanja slovenska kritika je pesmi kaj nemiloslno sprejela, s čemer je storila pesniku veliko krivico. Pri »Dom in svetu« so prišle v nemilost, ker je bil pesnik sotrudnik »Ljubljanskega Zvona« (kritik A. Medved), pri »Ljubljanskem Zvonu« pa so prav tedaj mladi metali v roj>otarnico Stritarja z njegovim »svelolMjljem« (kritik T. Doksov-Jesen-ko). Urednik »Doma in sveta« dr. Lampe se mu je pozneje pismeno opravičil, da je kritika brez njegove vednosti prišla v list. Kritika je |>rezrla v njem bogonadarjenega pesnika, ki se mu duša vije in trepeta v pesmih ko prenapeta struna. Kajpak se jim jKizna vpliv Stritarjev (svelobo-lje<), Jenkov, Simon Gregorčičev in Franc Prešernov, vendar so kljub vsemu le njegove, iz bolestnega krika trpečega srca porojene. Pozna 6e jim pa tudi vpliv italijanske lirike, zlasti Leo-pardija, ki je bil njegov ljubljenec. Sam pravi, da niso njegove pesmi niti dobre slovensko niti dobre italijanske, ker je bil pod vplivom obeh literatur. Zaradi italijanskega vpliva dolgo časa ni mogel razumeti duha slovenske joezije, ki je klena ko gruda, medtem ko je italijanska elegantna in subtilna. V nekem pismu z dne 12. decembra 1882 pravi Trinko: »Dobro bi storili Slovenci, ako bi Čitali italijanske klasike. Po mojem mnenju opevajo Italijani bolj pesniške, bolj vzvišene predmete kot Slovenci.« Vendar mu je kritika zagrenila nadaljnje pesniško delo, dasi je jioznejo napisal še več prigodnic, ki jih je posvečal ob novih mašah svojim bivšim učencem in ki so izšle v posebnih knjižicah (Videnje, Ob novi maši itd.). Njegove pesmi označuje tudi neko posebno preroško videnje. Ko smo že pri njegovem pesniškem ustvarjanju, naj še povemo, kako je sodil o slovenski moderni pa o slovenski literaturi 6ploh. V j>o-govoru s pokojnim dr. Resom ol> svoji šestdeset-letnici (Cas, 1923) je dejal, da so Slovencem vse preveč mudi. »Niti polovice tega, kar bi morali napraviti v eni 6tneri, ne naredimo, pa so že obračamo na drugo pot. Napredovanje ne sme biti nasilno, ampak popolnoma naravno, samo iz sebe, logično, nepretrgano in brez skokov.« Noče biti okostenel v starih nazorih, vendar misli, da mora biti umetnik vodnik narodu, slovenska umetnost pa 6e vse preveč oddaljuje od narodne mase, tako da ji postaja nerazumljiva. Slovencev ni toliko, da bi si mogli umetniki ustvariti samo sebi zadoščujočo republiko. Ne mislim s tem zavreči vsega umetniškega ustvarjanja med Slovenci, ampak le, kar jo pretiranega, zlasti one stru-je, ki jih je preplavil internacionalni razmah. — Mar ni povedal popolnoma prav, saj smo 6ami doživeli nezdrav razvoj v slovenski literaturi povojnega časa. Med svojim pesniškim oddihom v letih 1R97 do 1929 nas je seznanjal v lepih opisih s svojo ožjo domovino. Svojemu duhovnemu mentorju Podreki se je ob njegovi smrti (1889) oddolžil s toplim člankom v Ljubljanskem Zvonu leta 1890 in ob stoletnici njegovega rojstva leta 1922 v go-rizijski Mladiki. Svojega rojaka Jakoha fttelina je opisal v »Domu in svetu« leta 1941. Zgodovino svoje ožje domovine, njene krajevne lej>ote in barvitost njenega narodopisnega bogastva je opisoval v »Dom in svetu« leta 1898, Koledarju Mohorjeve družbe za leto 1905, »Dom in svetu« leta 1907, v »Adrijanskem almanahu« za leto 1923 in še marsikje drugod. Ni mogoče ravno reči, da bi šele njegovi spisi vzpodbudili zgodovinarja Simona Rutarja za njegovo temeljilo in doslej osamljeno monografijo o Trinkovi ožji domovini, saj jo je izdal že leta 1899. Msgr. Trinko je tudi na znanstvenem področju pokazal svojo veljavo. Pisal je znanstvene razprave v italijanskem in latinskem jeziku za akademijo v Udinah. katere član je bil in kl je izdajala njegova dela. Poglabljal se je v filozofske, teološke, zgodovinske, jezikoslovne in etnografske probleme. Občinska knjižnica v Udinah ima v svojem seznamu zapisanih kakih 20 Trinkovih znanstvenih razprav: o furlanskem modroslovcu De Giorgiju, o »Največjem problemu sodobnega modroslovja«, ki jo je brni leta 1926 na akademiji v Udinah, o naravi teles ild. Umrla nam ie naša ljubljena hčerka in seslra, gospodična Anica Leskovšek zasebna uradnica Pogreb drage pokojnice bo v lorek, dne 26. januarja 1943, ob 3 popoldne z Zal, iz kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, 25. januarja 1943. Žalujoči osfali TVnCttf/ftMsTV.- . • •• • v?- . - . -'• ••• ' ••' • • • r. . • u JU ;.«J.: « Kupujte pri naših faserenftih Čitajte in širite »Slovenca«! Glasba ga je zmerom privlačevala. Izkazal se jo kot spreten glasbenik, saj se mnogo njegovih maš poje jk> Furlunlji. V našem »Cerkvenem glasbeniku« je objnvil motet »O saerum eouvi-vium«, v zbirki »Slava presveti Evharistiji« pa mešani zbor »Molim le ponižno«. Mnogo njegovih skladb je »e neobjavljenih. Napisal je tudi več razprav z glasbenega področja, kakor o starih cerkvenih napevlh med Slovenci, o J. Tomadi-niju in cerkveni glasbi itd. Msgr. Trinko je tudi upoštevanja vreden risar. Svoje risbe je včasih razstavil na umetniških razstavah v Udinah. Precejšnja zbirka perorleb se mu jo izgubila med avstro-ogrsko okupacijo v prejšnji vojni. Italijane je spoznaval tudi s slovensko in slo vansko literaturo. Njegovi prevodi se gladko berejo in se zelo približujejo izvirniku. Ob Prešernovi stoletnici je prevedel nekaj njegovih jiesmi, še prej pa je seznanil italijansko javnost s Stritarjevim »GosjHKlom Mirodolskim« (II Signot- di Valpacifica). Prevajal je tudi Gregorčiča in Tavčarja. Iz slovanske literature je prvi prevedel nekaj povesti Tolstega, prevedej je tudi Gogoljeve-ga »Tarasa Ruljbo«, nekaj črtic Turgenjeva. priredil Izbor iz Puškina in Nekrasova, iz poljščine pa je prevedel Sienklewicza in Chlumeckega. Vzdrževal je stike 7. slovenskimi pisatelji in še hrani pisma Gregorčiča, Funtka. Aškerca, profesorja Levra, zgodovinarjev Rutarja in Grudna, dr. Evg. in Fr. I.ampeta, dr. Oblaka, prof Jagiča in jezikoslovra Bauduina de Courtenya. Osebno in pismeno je mnogo občeval tudi z odličnimi možmi drugih slovanskih narodov. V presledku med obema vojnama je razen že objavljenih »Naših paglavcev« spisal skupaj z dr. Musonijem informativen in strogo objektiven spis o bivši državj in leta 1930 iz p>otreb svoje šolske prakso — poučeval je namreč bogoslov.ee pa tudi gimnazijce v slovenščini — slovensko slovnico za Italijane (Grnmmnlira della lingua slovena ad uso delle 6cuole). Akademija v Udi- nah je leta 1940 izdala tudi obširno knjigo »Sto ria politica. letteraria ed artistica della Jugosla-via«. S tem pa »e ni izčrpana vsa njegova pisateljska delavnost, saj dr. Res. ki je v Času leta 1025-26 v člunku »K Trinkovi bibliograliji« objavil obširen pregled njegovih del, sam pravi, da so njegove bibliografske navedbe, žal, še zelo ne-f>oj>o!ne Podoben pregled je podal v Koledarju Goriške Matice za leto 1933 Slavko Slavec po Kr. Fatorelln »Storia della letteratura italiana e della eoltura nel Friuli«, ki je izšla leta 1929 v Udinah. Msgr. Trinko se jo zmerom in povsod zavzemal za kulturno zbliževanje med Slovenci Tn Italijani. Se leta 1923 je v ruzgovoru z dr. Resom (Cas. 1923) poudarjal. da 90 samo politične razmere v teku zgodovine zakrivile, da vezi med obema narodoma niso mogle postali prisrčnejše. Tako smo nanizali v nekaj vrstah obsežno Jubilantovo življenjsko žetev, iz katere se bodo hranili in iz nje črpali moč za kulturno rast še pozni rodovi 1 Bog mu daj zdravja še mnogo leti Balkanska razstava Priredila jo bo še to leto Madžarska ter bo na njej prikazala politične in gospodarske zveze te države s posameznimi balkanskimi pokrajinami, narodi in državami. Vino iz kave Glasilo narodnega zavoda za kavo v Karakasu, glavnem mestu južno-ameriike republike Venezuele, poroča o pridelovanju vina iz kave. Po zatrjevanju tega lista je vino, pridelano iz kave, zelo okusno in pitno ter so se ljudje nanj zelo hitro navadili Tamošnji gospodarski krogi računajo, da bodo s proizvodnjo vina iz kave prihranili velike izdatke za uvoz vina iz drugih krajev, ki so znašali letno najmanj 2 mijijona 800 tisoč bolivarjev. Državno nogometno prvenstvo: Neodločeno v Livornu - Ambrosiana pred Torinom 17. nogometna nedelja v italijanskem državnem prvenstvu nas je zanimala prav zaradi tega, ker smo pričakovali, da bodo v I.ivornu razvozljali uganko: kdo je boljši I.ivorno ali Torino. To pa so ni zgodilo. Derby letošnjega prvenstva je končal neodločeno z 0:0. V ostalem, Če gledamo s povečevalnim steklom, lahko najdemo tudi v tem izidu nekaj razlike. I.ivorno je igral namreč doma in jo imel prednost, lastnega igrišča ter lastno publike in je zaradi tega ničla na njegovi slrani manj vredna od one na strani Torina. Ničla na strani Torina je prišla zelo prav tretjemu, namreč Ainhrosiani. Ta se je poigrala z Ligurio, jo odpravila s 5:1, si opomogla z dvema točkama in se j>ostavila med Livorno in Torino. Tako je sedaj na vrhu tale vrstni rod: Livorno vodi s 24 točkami, Ambrosiana jih ima 23, Torino in Juventus pa po 22. Tako je torej tudi .luventus med najboljšimi. Kaj prida težke nalogo pa niso imeli včeraj igralci Juventusa. Doma so igrali z Benečani in jih premagali s 5:2. Za presenečenje so preskrbeli včeraj Triestin-ci. Doslej je v enajstorici nam najbližjega moštva hudo škripalo in kar navndili smo se že večnih neodločenih izidov Kdo bi pričakoval, da bo Tri-estina premagala močno Fiorenlino? Tista Triesti-na, ki je znala doslej samo enkrat zmagati, ki je igrala 9-kral neodločeno in ki je morala 6-krat položiti orožjel Včeraj so je vendar enkrat tudi Triestini nasmejala sreča in ji dala toliko poleta, da je odpravila Fiorenlino kar s 3:0. Nenavadno udarni so bili tokrat tudi igralri Bologne Rimski Lazio^ ki ga je vodil sam najboljši strelec Piola, je doživel v Bologni hud poraz. Piola sploh ni prišel do strela, ie pa zato moral njegov vralar sprejeti kar štiri. Izid je bil 4:0 za Bologno. (Dalje na strani C.) Za vedno nas je zapuslil naš ljubljeni mož, oče, sin, brat, stric, svak in zel, gospod Anton Martinfak uradnik Kmetijske družbe Na zadnji poli gn bomo spremili v torek, 26. januarja 1913, ob 4 popoldne iz mrtvašnice pokopališča na Viču k večnemu počitku. Prosimo tihega sožalja. Kožarje, Ljubljana, Sen j, dne 25. januarja 1943. Globoko žalujoči: Zora, žena; Marjanca, hčerkica; Anton, oče; Ivana, mati; ing. Dore, brat; Ivanka por. Resnik, Mici por. Anžič in Anica, sestre, ter družina Orčar — in ostalo sorodstvo MARIJA KRANJC roj. DEKLEVA K zadnjemu počitku jo spremimo v torek, dne 26. januarja 1943. ob pol 3 popoldne z ZaL iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo darovana v Zavetišču sv. Jožefa. Ljubljana — Beoc/rad — Kranj, dne 24. januarja 1943. Žalujoče rodbine: KRANJC, CIUHA, DEKLEVA TOMAŽ POKLUKAR: e Veele mm t |jvh Jiii '»••■i«!!!«!:.— r ««28 \ Hi iluftf Uidui il? 'i!i j ! 4 i \ illiilliillraiiiiiilf V dalji so se vzpenjali v nebo grebeni Kamniških planin in zdelo se je, kakor da strmiš v eno samo čudovito goro z desetimi vrhovi. Druga za drugo se skrivajo Kočna, Grinlovec, Skuta, Ojstrica... Skupine prvih obrobnih sten blestijo v zlatu, kakor da bi se vzpenjala po njih čreda samih zlatorogov. Vrhovi v sredini se prelivajo v oranžnih barvali, oni zadaj pa se zdijo že toplejši, nekam skrivnostno vijoličasti. Ah lepe ste kamniške sestrice od daleč, kadar se postavite druga za drugo in vas božajo žarki zahajajočega sonca I Kamorkoli se ozreš, čutiš drugačne motive, oblike in barve. Karavanke kažejo svoja gola rebra, kamniške se ovijajo v pravljično rdečico, za Voglom mrgoli valovanje kotanj in vrhov, orjaške čeri julijskih dvorov pa se že pripravljajo na mrzlo noč. »V pol ure moramo biti doma,« se oglasi Matevž. »Ce ne nas bo zalotil mraz.« »Oblecite »o Marjeta, vsi so zapnitel« Potem so je utrgal Matevž z vrha in smuči so zdrvele po snegu, ki je že dobival sloj skorje. Da, če bi bil Malevž sam, bi smuknil naravnost v dolino; tako pa je moral izbirati smer, ki ne bo pretežka, da bodo drugi uživali. Tudi smuški učitelj se mora žrtvovati za druge. Nekateri so se spustili kar v jati za svojim vodnikom, manj izurjeni pa so počakali, da bodo sami šteli »postajo«. Ko so prispeli v dolino, so Šele prav čutili, da so prišli v področje mraza. Mokre rokavice so začele zmrzovati, lica žareti, premraženi uhlji so skeleli, drevje se je ovijalo v bodičasto ivje. To je bil razlog, da je vsak hitel kolikor je mogel. »Sijajno je bilo danes ... nebeško lepo ... prekrasno«, so bile besede, ki ste jih čuli pred domom, ko so spet za-hreščale dilce na pragu in ko so si ljudje z metlicami strgali sneg 7, obleke. SmučI so morale v svoj hlevček, dobri šolarji pa so se razveselili toplote doma. Pokljuka v megli. Ko so se prikazale vse zvezde na nebu, so videle nekje med pokljuškimi gozdovi eno samo svetlo točko: topli dom z vencem oken, odkoder je žarela svetloba v ledeno noč. Ce bi prisluhnile, bi slišale godbo; če bi pokukale skozi okno, bi zmajevale s svojimi srebrnimi glavami... Videle bi Matevža, postavnega fanta od fare, kako vrti v plesu plavolaso Marjetico. Oba žarita, oba se smejeta. . Njenega zaročenca še ni bilo, pač pa je prišla sprememba vremena. Jug jo pritepel oblake in megla se je vlekla z jezerske strani ter se usedala na šume, klance in ravnice. Sami oblaki, sama megla! Ni hotelo snežiti, še manj pa je kazalo, da bi sonce kaj kmalu premagalo vso debelo gmoto, ki je zavladala nad planoto ter težila kakor težka misel srce bolnika. Gostje 90 čakali lepših dni, nekateri pa so že obupali. Natakarica Nada je že tretji dan krasila mize z drobnimi vejicami jelke. Vmes je piolagala nežne izrastke belega mahu, ki rase na starih smrekah. To je bilo znamenje, da se gostje poslavljajo. Polovica jih je odpotovala, prihajali pa so še vedno novi. čeprav ne več tako piogosto. Kislo so se držali, zakaj prišli so, da bi vsaj tu zgoraj videli isonce. Matevž je bil slabe volje. Dolžnost ga je klicala v dolino in od tam k Sv. Ixxvrencu, družba pa ga je zadrževala. Družba? O, Matevž se je spremenili Ce bi hotel, bi lahko šel, saj bi lahko Janez delal za oba; tako pa se je predal svojim dilcam, snegu, soncu in mrazu. Sedel je v obednici z Marjeto. »Samo nekaj sončnih dni bi še hotel dočakati, potem pa, kdo ve, če bom še kdaj videl te kraje.« Zamahnil je z h>ko, da bi odgnal neprijetno misel. »(lolgčas vam bo na deželi; zdi se mi. da ne boste mogli zdržati. Bi bilo bolj pametno, da si še premislite,« Marjeta je govorila iskreno, kakor je mislila in čutila. »Dolgčas je človeku, ki nima dela. Po resnici vam povem, da sem ga že lačen. Vse to, kar počenjam tu gori, se mi zdi samo igra. Igra, do kalere imajo pravico otroci, pa zgarani ljudje, ki so j>otrebni razvedrila. Jaz nisem niti otrok, niti...« »Pač, pač, Matevž, otrok ste, dober velik otroki Gledala sem vas včasih opoldne skozi okno, ko sle švigali po snegu prav s tako vnemo kakor fantički, ki se gredo vojake. Všeč sle mi bili nekoč, ko sle si odpeli smuči in jih .>0-trepljali kakor zvestega konjička. Ah, tisti dan sle vozili kakor Elija! Vsi smo uživali, ko smo vas gledali. Še veste, kdaj je to bilo? Takrat, ko sto nam na- stavili v sneg pomaranče in bonbone, da bi jih pobirali med smukom. Počakajte, Še bodo sončni dnevi!« »Veste, Marjeta, vajen sem bil delati. To tu zgoraj je razkošje, ki ga je preveč za kmečkega človeka.« »0. saj ste delali 1 Ves dan ste poučevali. Zdelo se nam je, da se oosle pre-tegnili.c Ne, gospodična Marjeta ga ni piomi-rila. Dejal ji je, da je vse lo prijetno igračkanje. Le tu pa tam ie čutil, da dela. To je bilo takrat, kadar se je moral raztegovati v plugu, v mislih pa jo bil na strminah Lipance. kamor ga ;'e mikalo. Z Marjeto sta imela nekaj privatnih ur. Prvič jo je poučeval resno in podjetno, pozneje pa je stopila kristija-nija v ozadje. Veliko sta se pogovarjala, drug drugemu sta hila prikupna in »ro so minevale, kakor bi trenil. Kaj je čutil do te ženske? O tem je premišljeval, ko je vzela časopis v roke in brala. Ah. nič. Všeč mu je bila podobno kakor zima. ki je razkrivala svoje čare. Zbližala sta se kakor dobra prijatelja. Zakaj je dopustil to zb! i Janje? Lahko bi ji bil samo smuški učitelj, strog in j resen, toda..., toda všeč mu je bila. Všeč kakor Majda? To ne. Majdo je imel še vedno rad. Čeprav ii ni pisal več j tako dolgih pisem. Majda je bila daleč, > Marjeta pa blizu kakor topli žarki sonca. A. Fogazzaro: 02 Palača ob jezeru Steinegge jo odprl oči in prijel Edilo za ro- da bi jo ji poljubil. Deklica pa mu |o je umaknila. Starec je naredil nekaj dolgih korakov, nato pa je obstal, se okrenil in jo smeje so pogledal. »Ali ni lep la privid?« jo je vpraSal. Edita mu ni takoj odgovorila. Ali ni bila v teh očetovih besedah neka skrila misel? »Torej si se me že naveličal?« mu je dejala »Bi nyl živel sam?« »Kako sam?« je vzkliknil don Inocencij. »Niste slišali, da bo pri meni?« »Silno sem so te naveličal,« je dejal Steineggo. >A ne živel bi sam. Lo vsako leto bi si nekaj časa odpočil tu pri najinem prijatelju. Zdaj se ne šalim več. Zelo sem potreben, da bi ostal dalj časa tu pri gospodu župniku.« Edita je pogledala duhovnika. Jo morda govoril z očetom? Kakšen je bil uspeh? Duhovnik jo pozorno gledal voz, ki se jim je počasi bližal. »Iskati hočeva kamen modrih.« je nadaljeval Steinegge, »kamen, ki spremeni v zlato vse. kar jo grdega in temnega izven nas in v nas samih.« »Je mogoče najti ta dragoceni kamen?« je z drhtečim glasom vprašala deklica. »Ne vem, a upam.« »Zakaj pa ga no bi Iskala Še jaz 7. vama?« »Ker ga ne potrebuješ in ker nočeva tega.« »Kaj pa boš naredil z menoj, očka?« »Ne vem še.« V tem trenutku jo voz dospel do njih in ločil Edilo od njenih spremljevalcev. Župnik je izrabil lo priliko in je zašepetal Steineggeju: »No smete iti predaleč.« »Ne morem.« je dejal starec. Voz je šel mimo. Dospeli so do reke. kjer cesta zavije na desno ob bregu in vodi do papirnice. »Počakava vas tu,« je dejal Steinegge župniku, ki je prej izjavil, da moru govorili z inženirjem. Ko se je don Inocencij oddaljil, je Steinegge odšel s hčerko k vodi. Obstala sta ob veliki skali, ki je segala do vode. Ko sta nekaj časa molče opazovala pokrajino, je nenadoma vprašala Edita: »Očka. zakaj si mi prej rekel tako?« »Ka| neki?« »Da bi se nekega dno rad ločil od mene.« »Ne, nikakor se nočem ločiti. Rad bi le ntkaj časa preživel tu. Nočem se ločili nikdar in v nobeni stvari. Razumeš? V nobeni stvari.« Zadnje besede je izgovoril tiho in jo prijel za obe roki. »Prvi zdaj spoznavam, da no smeva biti ločena j>o neki stvari tu notri.« Pri teh besedah si je pritisnil dekletove roke na prsi. Editi so zatrepetale ustnice in v grlo jo je začelo dušiti. Steinegge jo je brez besed potegnil v travo in tudi sam sedel poleg nje »Ne morem.« je deial tiho, kakor da bi govoril sam pri sebi. »Duša mi je polna lega. Edita draga, vem. da nisva bila nikdar po|iolnoma združena. Se še spominjaš večera, ko si prišln. ko sem vstopil v sobo, medtem ko si molila pri oknu? Kako hudo ml je bilo takrat) Mislil sem, da me no boš ljubila, ker nisem veroval kakor ti. So spominjaš, da sem naslednji dan odšel iz cerkve, medtem ko si bila ti pri maši? Veš kaj soin delal med mašo?« Govoril jo s tako čudnim glasom, kakor da no bi vedel ali naj joka ali pa naj se smeje. »Govoril sem z Bogom in ga prosil, naj se ne postavlja med naju in naj mi ne odvzame tvoje jjubezni.« Edita mu je stisnila roko in se mu nasmehnila z vlažnimi očmi. »Ti pa si bila vedno tako nežna, tako dobra z menoj, da si mi ustvarila pravi raj na svetu, da sem bil uverjen, da me je Bog uslišal. To me je tako ganilo, ker sem se zavedal, da nisem zaslužil. Ker sem videl, da ti Bog dovoljuje, da me ljubiš, sem bil presrečen, a ne vedno. Ko sva šla skupaj v cerkev, sem molil in se zahvaljeval Bogu: vendar pa me je mučil nek čuden občutek. Zdelo se mi je, kakor da sem zunaj cerkve, ti pa si čisto pri oltarju. Zdelo se mi je. da sem silno daleč od tebe. Sovražil sem samega sebe v lakih trenutkih in bil se:n celo tako nespameten, da sem tudi tebe manj ljubil. Ko pa je potem...« Okleval je nekaj trenutkov, nato pa se je sklonil k deklici in ji zašepetal nekaj besed, na katere pa ona ni odgovorila. Nato je nadaljeval: »Koliko sem trpel? Ril sem ljubosumen na tistega, ki je bil skrit in ki si mu ti zaupala svoje najbolj tajne misli. Bal sem se, da mi bo vzel ali vsaj zmanjšal tvojo ljubezen in tvoje spoštovanje. Ko pa sem videl, da se nisi spremenila, sem se zopet pomiril. Ko sem bil včeraj 7. donom Inocencijem v cerkvi, sem čutil, koliko sem napredoval v teh mesecih, ne da bi se tega zavedal. Zdelo se mi je, kakor da stojim ob odprtih vra- tih dežele, po kateri sem hrepenel, a nisem mogel vstopiti vanjo. Zdaj pa... poslušaj, hčerka moja.. .« Deklica se je molče sklonila k njemu in stisnila njegovo roko, ki jo je še vedno držala med svojimi. »Zdaj pa sem vstopil,« je dejal starec s tihim in drhtečim glasom. Edila je sklonila glavo k očetovi roki in jo poljuhila. »Vstopil sem. Nikar me ne sprašuj, kako. Vem, da se mi zdi svet poj>olnoma drugačen kakor prej. Se nikdar se nisem čutil tako mirnega. Smejala se mi boš. Če ti povem, da ljubim nekaj, kar je v naravi okrog mene. Kaj praviS k temu, Edita?« Edita je dvignila objokani obraz. »Vprašuješ me, očka?« Ni mogla reči drugega. Bog je sprejel njeno žrtev in jo tudi takoj poplačal. Njena duša je bila vsa prevzeta ob tem spoznanju. »Si zadovoljna?« jo je vprašal Steinegge. Odšel je k vodi. namočil robec in ga podal Editi. Deklica so mu je nasmehnila in si izmi-la solze. »Veš,« j) je dejal nato, »še iz nekega drugega razloga sem vesel.« Deklica je molčala. »Izvedel sem. da bo najin prijatelj Silla odšel iz Palače. Zdi se, da nikakor niso bile resnične govorice, ki so se širile.« »Očka,« je dejala Edita in vstala, »ali ve don Inocencij to. kar si mi prej povedal?« »Nekaj, samo nekaj.« Deklica je r>ogledala veliko skalo poleg sebe, utrgala cvetko, ki je rastla v neki razpoki in jo spravila v svoj medaljonček. SPOBT (Nadaljevanje s 5. strani. ) Če si ogledamo podrobnosti 17. kola, dobimo naslcvlnjo sliko: Trieste: Triestina — Fiorentina 3:0. Rim: Roma — Vicenza 1:0. Genova: Genova — Milano 4:2. Torino: Juventus — Venetia 5:2. Livorno: Livorno — Torino 0:0. Milan: Ambrosiana — Lisuria 5:1. Bari: Bari — Atalanta 0:0.. Bologna: Bologna — Lazio 4:0. Vrstni red in točke v A razredu: Livorno 24, Ambrosiana 23, Torino in Juvenuls 22. Genova in Atalanta 10. Bologna, Lazio in Fiorentina 18, Milano 17, Roma 14, Liguria.Triestina in Bari 13. Venezia 9, Vicenza 8. Roma in Liguria imata še eno tekmo v dobrem. V B razredu državnega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Udine: Udinese — Siena 3:1; Cremona: Cremonesa — Palermo 2:0: Lodi: Fanfulla — Savona 3:0; Rim: Pescara — Mater 2:l:Pisa: Padova — Pisa 2:1; Busto Arsizio: Pro Patria — Spezia 1:1; Novara: Novara — Anconitana 0:0; Alessandria: Alessnndria — Brescia 1:0: Modena: Modena — Napoli 3:0. Vrstni red in točke v B razredu: Spezia 24, Pro Patria 22. Pisa 21, Modena. Padova in Napoli 20, Brescia in Cremona 18, Anconitana. Fanfullaiin Alessandria IG, Novara in Udinese 15, Palermo, Juve 14, Pescara 13, Savona 12, Siena in Mater 11. Novara, Pescara in Siena imajo še po eno tekmo v dobrem. Milijonska loterija, pri kateri o^iočajo — konji Meranskim konjskim dirkam pravijo, da so dirke za milijone. Toda ne gre za to, da razdelijo srečnim zmagovalcem zn milijon lir na; grad. Meranske dirke odločajo tudi o posebni loteriji, ki so po vsem Imperiju zelo popularna in ki spravi v promet ogromne vsote denarja. Ze mesece pred dirkami v Merami prodajajo po vsej Italiji srečke. Organizacija je podobna kakor za vsako veliko razredno loterijo. Prodajalci so pri svojem poslu zelo iznajdljivi in se poslužujejo pri podrobnem razpečevanju vseli mogočih reklamnih sredstev, da bi jih spravili čim več v promet. Prodajajo jih tudi na ulicah. Ljudje jih radi kupujejo, ker so po-ccni — srečka stane 12 lir — in ker je žrebanje tesno povezano s popularnimi dirkami v Meranu. Vprašali boste, kakšna zveza je med žrebanjem in med športnimi konjskimi dirkami? Pri meranskih dirkah namreč ne odloča o sreči Frigoriferi Hladilniki Gruppi compressori elettroautomatici Ferretti — Anonima «ELTA» — Torino. Applicazioni comple-te per congelazione, conservnzione pro-dotti aliinentazione. Potenzialitii da '/a a 10 Cav. - Complessi frigoriferi famiglia, ca pačita 160/200 litri. Funzionamento per-fetto. ..FRIGOTECHItft" — elektroavtomatski kompresorski agregati Feretti — Akc. družba »ELTA« — Torino. - Kompletne naprave za zmrzovanje, konzerviranje živil. - Jakost '/» do 10 KS. Omare za gospodinjstvo, vsebine 160/200 litrov. Brezhibno delovanje. Via S. Luca 2, Genovo Vas samih Mgfuzalemov Nekje na Moravskcm leži vas Javornik, ki velja za enega najbolj zdravih krajev v Evropi. In res večina prebivalcev iz te vasi doseže naravnost svetopisemsko 6taro6t. Ce kdo umre pred svojim 90. letom, pravijo, da ga je 6mrt iztrgala svojcem še »v nežni dobi«, v 18. stoletju se je močno razpasla v tem delu Moravske neka nalezljiva bolezen, le vasi Javornik je prizanesla. Nihče tam ni zbolel, kaj šele da bi umrl za tisto boleznijo. Neko zanimivo poročilo iz Prage ve povedati, da imajo na tem morav6kem Javorniku 6koraj pri vsaki hiši jx> enega človeka, ki je star okrog 6to let. Dostikrat se zgodi, da vse leto nihče v tej ^vasj ne umre. Morda bi pa le kazalo, da bi 6e tisti, ki 6e preveč boje smrti, preselili tja. klHmjjam so starodavni Egipčani dajali umetne zebe, da bi tudi na drugem svetu lahko jedle Danes jc že z vso zanesljivostjo ugotovljeno, da so delali umetne zobe že starodavni Egipčani, čeprav je bil ta njihov posel še dokaj preprost. Edina operacija, ki so jo poznali tedanji zobarji, je bilo rezanje čeljustne otekline. Se pred nekaj leti je prevladovalo prepričanje, da so bili starodavni egiptovski zobarji predniki današnjih. Ta zmota je temeljila na dejstvu, da so našli že mnogo mumij, ki so imele krasne umetne zobe z zlatimi kronami. Podrobnejša raziskovanja pa so jx>kazala. da so starodavni Egipčani delali umetne zobe v usta samo mumijam, ker so verovali, da človek tudi po smrti jč in da mora zato na drugi svet z dobrimi zobmi, s takšnimi, da bodo čimdlje držali. mehanično kolo, ki se zavrti in pokaže slučajno to ali ono številko; o milijonskem premoženju, ki gu bo dobil ta ali oni, odločajo konji nli točneje povedano, njihova zmogljivost pri dirkali. Dan pred dirkami v Meranu potegnejo najprej toliko številk, kolikor bo naslednjega dne nastopilo konj na tekmah. Če jo prijavljenih 20 konj, tedaj izžrebajo točno 20 številk in imetniki vedo samo, da bodo nekaj dobili. Koliko, to je odvisno od konja, na katerega je srečka navezana. Vzemimo primer, da so izžrebane številke 70, 2300, 5200, 8000, itd. Kakšno vsoto bo prinesla št. 70, je odvisno od konju — recimo |hi imenu »'fabule rase«. Kdor ima torej to srečko v rokah, bo trepetal naslednjega dne na dirkah in ga bo zanimalo samo vprašanje, kako bo odrezula »Tabula rasa«. Če bo zmagala, bo vtaknil v žep J milijona lir) Osluli repi bodo prinesli po gotovem ključu 1.4 milijona lir za drugo mesto, milijon za tretje itd. Množica tolužilnih nagrad, ki niso navezane na izhod dirk, povečuje popularnost meranskih dirk. Tolažilne nagrade izžrebajo že ua predvečer in jih tudi objavijo. Imena srečnih zmagovalcev na loteriji osta-nejo navadno neznana, kajti srečke so neosebne. Ob zadnjih dirkah je bil človek, ki se inu je nasmejala sreča, najbrž iz Bologne, zakaj ugotovljeno jc, da so tam prodali srečko, katero je izbral žreb in povezal njeno usodo s konjem »Tabulo raso«. Lahko pa se tudi zgodi, da proda imetnik srečke še na večer pred dirko isto drugemu, če ne zaupa v posebno zmogljivost konja. Morda se je to zgodilo celo pri zadnjih dirkah. »Tabula rasa« je bila namreč na slabem glasu: 9 let stara, leto in pol ni nastopala, osem jockejev jo jc odklonilo. Ni torej izključeno, du jo je mož iz Bologne prodal še na predvečer za 100.000 ali 300.000 lir, češ, lioljše je imeti lepo vsoto v rokah, kot pn riskirati, da se bo eventualno slabo odrezala in prinesla le katero od poslednjih nagrad v znesku 10.000 lir. Če se je to zgodilo, si lahko predstavljamo razočaranje moža iz Bologne, ki je naslednjega dne uvidel, da je prodal dva milijona lir za 100.000 ali poetobno. Šport v kratkem Drsalni teden v Celovcu. Kakor lansko lclo, lako so priredili tudi letos v Celovcu drsalni teden, ki je bil tein pomembnejši, ker je šlo za nemško državno prvenstvo v hitrem dreanju. Tokrat je bil junak prireditve Bcrlinčan Eger-land, ki ie znan tudi med kolesarji. Egerland je zmngal v hitrem drsanju na 10.000 m v 18 minutah 46.4 sek., bil pa je prvi tudi na 5000m. Telovadne tekme v Leipzigu. Berlin, Hamburg in Leipzig so znana središča nemške telovadne umetnosti. Že od nekdaj so se sestajale reprezentance teh treh mest k znamenitim tro-bojem, v zadnjem času pa so začeli tudi s tekmami ženskih odsekov. Sjiorcd nedeljskega žen- skega mestnega Iroboja je obsegal talno telovadilo, vaje z žogami in s kiji ter vaje na bradlji in na krogih. Zmagala je ženska reprezentanca Hamburga, ki si je |iribori'la 559 točk; na drugem mestu jo Leipzig s 552 točkami, na tretjem pa Berlin s <42. V okolici Innsbrtickn so priredili fekme v smuku nn 3500 m dolgi progi z višinsko razliko 000 m. Najhitrejši med znanimi smučarji je bil Noller (Innsbruck), ki je zmagal v 3 min 57.8 s. O tekmah v hokeju nn ledu smo prejeli naslednja poročila: Krefcld je premagal Kiiln s b : t, Munnheitn pa je premagal Berlinski drsalni klub s 3 : 1. Celovčani so gostovali v Monn-kovem na prijateljski tekmi in premagali moštvo Hissersee-ja s 3 : 1. V Couberlinovcm stadionu v Parizu so gledali zanimivo boksarsko tekmo med francoskim in belgijskim prvakom lahkega razreda. Francoz Noik in Belgijec Devvinter sta se dajala 10 krogov, nazadnje pa so prisodili zmago jto točkah domačinu. 60 dunajskih orjakov se je nedavno zbralo k domačemu prvenstvu v dviginju železnih ročk. V lahki kategoriji je zmagal llerinann (307.5 kg), v težki pa Stropek (360 kg). Tudi v drugih skupinah telesne teže so si podelili naslove za I. 1943. Profesor doma risu KINO MATICA 22-41 »Draga ženka, mi lahko poveš, kakšen datum je danes?« »Ne! Poglej časopis!« >S tem mi je malo jx>magano. Saj sem ga imel ravnokar v rokah, toda ne današnjega, temveč včerajšnjega.« Propad ln kariera mladega plemenita »a. Ljubezenska drama med vellkašl 19. stol. »Roman revnega mladeniča« Igrajo: Amcdeo Nazzari tn Katarina Uoratto Klim predvajamo dnevno ob 16.30 ln 18.30. Ob 14.30 predvajamo Walt-DI<>neycvo umetnino »SNEGIJLCICO«! T1£U 27-30 KINO SLOGA Zopet dve url prijetno zabave I MACARIO nastopa v (llmu kot »Vedeževalec« Poleg njega 6e L. Bcghl. B. Fiermonte 1. dr. PREDSTAVE: ob delavnikih od 14 30 dalje, ob nedeljah In pruznlklb ob 10.»0. 14.30, 16 30 tn ob IS SO. Konec ob 20 1B. TEU KINO UNION 32-21 Burno življenje mladega dekleta Iz francosko-belgljsklli obmejnih krajev »Med tihotapci« V gl. vlogi: Plerre Blanchar, Annlo Dueaux PREDSTAVE]: ob delavnikih ob 16 In 18.15: ob nedeljah ln praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 ln ob 18.30 1 Dvoboj v balonu Leta 1S0S. sta 6i v Parizu napovedala dvoboj dva plemiča, ki sta se oba zaljubila v neko operno pevko. Za ta dogodek je v tedanjem Parizu bilo veliko zanimanje, ker sta ga oba plemiča potom svojih prijateljev razkričala po vsem mestu. Zato je vse drvelo na kraj, ki je bil določen za dvoboj mladih zaljubljencev. Nasprotnika sta se bojevala v zraku, kamor sta 6e dvignila vsak v 6vojem balonu. Ko sta 6e dvignila na določeno višino, sta pričela streljati drug na drugega. Prvi strel je izgrešil, drugi pa je zadel nasprotnikov balon, iz kalerega je takoj pričel uhajati plin. Zadeti balon je zaradi lega pričel počasi padati ter 6e je spustil na zemljo kol padalo. »Premaganec* je nato zapirati! balon fKjjoolnoma nepoškodovan. »Zmagovalec« je pa imel še precej sitnosti in težav, predno se mu je z balonom posrečilo pristati na zemlji. Polarni galebi prelete vsako leto najdaljšo pot Polarni galeb je ptica selilka, ki brez dvoma med vsemi pticami preleti vsako leto najdaljšo pot. Ob polarnem poletju živi visoko na severu ter tam hrani in neguje svoje mladiče. Ko v teh krajih poletje mine. se polarni galeb preseli vr južno polarno področje, kamor prispe prav tedaj, ko nastopi južno polnočno sonce. To pot, ki je dolga 20.000 km, preleti polarni galeb vsako leto dvakrat. Torej skupno 40.000 km. S težkim srccni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalosTno vest', da nas je za vedno zapustil, previden s tolažili svete vere, naš predobri mož, oče, stari oče, tast, gospod posestnik in obrtnik v Zatonu pri Sebenicu Pagrcb dragega pokojnika bo v Zatonu pri Sebenicu. Sebenico, Ljubljana, Zagreb, dne 25. januarja 1943. Žalujoča žena Vojka, sinovi: Ivan, Roko, Jure — snahe: Duma, Mara, Jela vnuki: Mate, Ante, Stipe, Joso, Tonči — vnukinje: Ivanka, Marica, Milena, Tatjana Za Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jože KraraariS Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčii