95 številka. Ljubljana, v soboto 25. aprila 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI MUDIL Uhaja vsak dan nn*er, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vb« leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., la jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje deželo toliko vuč, kolikor poštnina zaafia. Za oznanila plačuje ae od fitiristopne petit-vrste po ♦> kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank, i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in upravniitvo je na Kongresnem trgn fit. 12. U pravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kdo je kriv? Posledica novodobne produkcije je kapitalizem, čigar težko roko čutijo vsi narodi in stanovi in glede katerega je Lorenc Stein prvi dokazal, da bode sčasoma osredotočil vse imetje v posamičnih rokah in proletarizira 1 vse stanov**, ako se pravodobno ne naredi konec njegovi prevladi. Čim se je jela v širših masah čutiti posledica gomilanju imetij v posamičnih rokah, nastala je reakcija, katera je čedalje bolj naraščala, se Čedalje bolj razširjala in ki sedaj kot socijalisem preplavlja ves svet, podjeda atebre staremu socijalnomu redu in revolucijonira vse tinte, kateri niso in ne morejo biti zadovoljni s sedanjimi gospodarskimi, socijil-nimi in političnimi razmerami. Socijalizem zmaguje zlasti v zadnjem desetletju v vseh industrijalnih državah in se je začel razšir jati tudi že v agrikulturnih krajih. Dasi pogubna ntopija, ima vender neizmeren upliv na vse zati-rance in smešno je misliti, da je moči njega razširjanja ustaviti samo z besedami, samo z lepimi nauki. V zadnjih letih se je začel s čudovito hitrostjo Siriti tudi po slovenskih pokrajinah. Socijalisti so si a tujo podporo zasnovali list „Delavec", kateri seznanja industrijalne delavce, obrtnike in kmete s socialističnimi nauki, uli, točneje rečeno, kateri s svojo negativno kritiko obstoječih razmer siri nezadovoljstvo in vabi vse nezadovoljne elemente v svoj tabor. Socialistična organizacija je tudi v nas že precej trdna, zlasti v industrijalnih krajih, in če je lo merilo za moč socijalistične stranke na Slovenskem, da bode „Dehivec* od meseca maja naprej izhajal po Štirikrat na mesec, in da ima 1800 naročnikov — potem je socijalizem res postal nevaren tudi na Slovenskem. Moti se, kdor misli, da v naH niso socijalizmu tla ugodna, in kdor računa na kmeta, da se ne uda novim naukom, vara samega sebe. Materije!ne razmere so na Slovenskem kaj slabe. Industrije sicer nimamo mnogo, ali industrijalni delavci, kolikor jih je, so z malimi izjemami že socijalistični. Mnogo jih je sicer, ki ss zovejo krščanske socijaliste, a ti nimajo nikake pravice, se tako imenovati. Poslušati Kronika. Občinske volitve ho srečno končane in sedaj le spet lahko sprehaja vsakdo po ljubljanskih uli cah, brez strahu, da plane izza kakega ogla kateri mnogoštevilnih klerikalnih agitatorjev ali kandidatov in mu začne priporočati, naj voli klerikalne obrtnike. Ta teden pa je bilo v tem oziru za javno varnost kaj slabo preskrbljeno, zakaj klerikalnih kandidatov je bilo se veliko več, nego je klerikalnih volilcev in vsak iz njih je imel Se nekaj agitatorjev. Za klerikalno stranko je pač sitno, da ima toliko hi radi sedeli v občinskem svetu, a nobenega, da bi mogla ž njim resno nastopiti, nobenega, o katerem bi ne vedela, da bi se volilci njegovi kandidaturi samo — smejali. Klerikalci imajo zdaj po volitvah groznega moralnega „mačka", zlasti nekateri klerikalnih »obrtnikov". — Zum Teufel iat der Spiritus . . . Klerikalna stranka ja odrinila nekaj novcev za volilno agitacijo, a daleč ne toliko, kolikor je treba, ''l se je pogasila žeja klerikalnih agitatorjev, lu pilo se je mnogo, sicer na katoliški podlagi, a vender precej ver, nego bi bilo treba v normalnih je treba te može na rasnih shodih, kake nazore razvijajo. Razlikujejo se od socijalnih demokratov le v tem, da kažejo neko versko gorečnost in spoštovanje duhovSčine, toda njih ekonomične želje in težnje nikakor ne soglašajo s krSČansko-socijalnimi, pač pa popolnoma s socijalnodemokratičnimi težnjami. A delavci niso jedini element, kateri je socijalizem na Slovenskem že pridobil zase. .Delavca* Čitajo in sicer z veseljem tudi samostojni obrtniki in kmetje in da se zanj ogrevajo in se oprijemljejo njegovih naukov, tega so krive deloma njih mate rijelne razmere. Dobrostojećih obrtnikov je v nas že bore malo, razmeroma veliko manj nego v drugih deželah, in razloček mej samostojnimi obrtniki in pomočniki je že precej nesnsten. Tudi dobrih, imo-vitih kmetov js — vsaj na Kranjskem — že jako malo. Kmetje so zadolženi in jfdva Se žive ob dohodkih svojih zemljišč, velike kmetije so postale sila redke in nič ee ne pretirava, če se trdi, da so na Kranjskem razmere precej godne za razvoj agrarnega socijalizma, zlasti na Notranjskem in deloma na Dolenjskem Zategadelj pa se je bati, da se bode socijalizem Se dalje razširjal, da bode pridobival vedno več pristašev, in kdo ve, če na vse zadnje ne doseže tega, kar se doelej ni posrečilo vsem mnogoštevilnim in mogočnim našim nasprotnikom, da zatre v našem narodn zmisel za narodno idejo in pomore internacionalizmu do zmaga. Naivno je misliti, da je mogoče ustaviti zrna-gujočemu socijalizmn pot v naše kraje z versko šolo, katero zmatra klerikalna stranka za panacejo zoper v.-e posledice ekonomičnih razmer. Nevednost ni nikak lek, in če bi ljudstvo vsled nedostsjanja omike bilo tudi težje pristopno krivim naukom socijalne demokracije, nezadovoljnost bi se s tem ne udušila in prej ali slej bi se ljudstvo vender zavedlo svojih krivic in se uprlo, kakor je to iz istih razlogov storilo za rasa kmetskih uporov v šestnajstem veku. Kakor so takrat ekonomične razmere silile „ubogo gmajno" v obup, tako jo bodo gotovo spravile v isti položaj sedanje razmere, če se to ne prepreči na je lino mogoči način — s socijalnimi reformami Toda hitrega razširjanja socijalizma specijalno v naših krajih niso krive zgolj ekonomične razmere. Te same niso provzročile tako naglega preobrata, ker ekonomične razmere delujejo počasi, in na naraven način ne vzraete velika stranka kar čez noč in tako iz nič, kakor je vzrasla pri nas socijalistična stranka. V nekaj letih ee malo omikani ljudje ne dajo pridobiti za želje in stremljenja, katera so v dijametralnom nasprotja z vsemi njih dosedanjimi nazori, v katerih bo bili vzgojeni. Duhovi se revo-lucijonirajo počasi in zato je pač umestno vprašati' kdo je razen tužnih ekonomičnih razmer kriv, da se je socijalizem tako razširil, kdo je duhove zanj prepariral in je k njemu nape'ja'. Odgovor na to vprašanje je huda obtožba, a resničen je. Prav toliko kakor ekonomične razmere je za razširjanje socijalizma na Slovenskem storila kranjska klerikalna stranka? Ko se je klerikalna stranka ločila od stare naredne stranke in se začela pehati za absolutno prevlado duhovščine v naši kronovioi, je hitro zapazila, da imovitejših ljudij nima v svojem taboru nič in da more v začetem boju računati samo na gospodarski najslabše stoječe elemente. Revščina je huda stvar in siromak je navadno politično indife-renten. Klerikalci so morali pridobiti te elemente in so se v to svrho poslužili dveh sredstev: izdali so parolo, da je vera v nevarnosti in ž njo begali nerazsodno množico, zajedno pa razupili svoje nasprotnike kot kapitaliste in oderuhe, ter prepričavali siromake, da je njih bednega pranja kriva narodna stranka. Vrh tega pa so jim obljubljali vse mogoče in nemogoče reči, obljubovali popolno premembo sedanjih odnošajev, cdpunt dolgov, znižanje davkov, utesnitev pri sestavljanju veleposee^ev iz kratka vse, kar je bilo dobro za agitacijo. S temi velikanskimi obljubami, na katerih izpolnitev klerikalna stranka ni nikdar resno mislila, so naši nasprotniki pridobili vse nezadovoljne elemente in ž njimi zmagali pri minolih deželnozborekih volitvah. Povsem po pravici je neki klerikalni kolovodja rekel dr. Tavčarju, kakor je ta povedal v deželnem zboru: Na Notranjskem smo zmagali s socijalizmom ! Da, a ne samo na Notranjskem, nego sploh na Kranjskim. razmerah in pri boljših kandidatih. Klerikalec — to se je ta teden dognalo — potrebuje mnogo, da postane „navdušen", zlasti če se postavijo taki kan-didatje, kakeršne je imela klerikalna stranka. Imel sem priliko, govoriti z nekim skoko-nogim klerikalnim agitatorjem. Povedal mi je odkritosrčno, da je moral izpiti petnajst litrov piva, predno je bil v takem duševnem stanju, da se ni več ženiral agitovati za klerikalne kandidate in z veliko naivnostjo je priznal: Ko bi bili postavili jednega tistih, ki so najbolj rogovilili, bi se ne bil mogel zanj navdušili, pa ko bi bil toliko piva ali vina popil, kolikor je v Ljubljanici vode. Ali se js po tem takem čuditi, da se je pri obračunu pokazal velik deficit? T roški za volilno agitacijo so bili dosti večji, nego je stranka določila in odštela v ta namen, in ker so nastali vsled velike žeje agitatorjev in kandidatov, so šenklavški gospodje rekli, da nič več ne dajo. „Obrtniki" morajo te stroške pokriti iz svojega, ti urnemu .mačku" se je vsled tega pridružil „moralični* in povsem naravno je, da je doslej neki jako unet klerikalen obrtnik predvčerajšnjim razgrajal v družbi svojih tovariši-v in somišljenikov, rekoč; „S kaplani ne volim nikdar več! Pri brezvercih je vsaj dosti pijače zastonj, za kaplane sem pa agitiral in zdaj naj še sam plačam, kar seui popil. Nikdar! RajSi grem koj jutri k brezvercem.* Kako se ta domači prepir v klerikalnem taboru poravna, tega ne vera, slutim pa, da bodo „ Gospodje" posegli v žep, kjer se menda nahajajo tudi za oškodovance po potresu dobljeni tisočaki, in tako razjarjene „obrtnike" pomirili. Volitve so torej končane, a mej izvoljenci ni več moža, kateri je leto dni j užival čast, sedeti v mestnem zboru, gospoda Andreja Kalana. Težko se je ločil od občinskega sveta, kjer ni nihče od njega zahteval, da bi kaj delal, in kjer bi bil lahko zabavljal, kakor hi bil hotel Priznati ee mu mora, da ni dosti sitnostij delal. Morda se je nadejal, da si na ta način pridobi vsaj toliko naklonjenosti, da ga narodna stranka ne bo koj pri prvih volitvah izločila iz vrste izvoljencev. Motil se je in odkrito povem, žal mi je zanj. Mož je spreten. Znal si je brez troškov dobiti hišo. Ko bi ga bili volili zopet v občinski svet, bi bil morda mestu kako hišo zastonj pridobil. A celo njegovih somišljenikov se ni upal nobeden priporočati njegovo kandidaturo, celo klerikalni obrtniki se niso upali, postaviti ga kot kandidata, in na vprašanje, zakaj ga ne kandidu-jejo, je jeden njih odgovoril: Ker bi ga nihče ne volil; Kalan ni sposoben za občinskega svetnika! Klerikalna stranka je raznesla seme socijalizma po deželi Kranjski, ona je revolucijonirala duhove, jih odvrnila od starih idealov, od narodnostne ideje, pripravila tla socijalnim demokratom in zato je tadi ona kriva hitrega razširjanja socijalizma. Klerikalci čutijo že nekaj časa sem, da so sejali veter in da bodo želi vihar. Od katoliškega .shoda sem so že bistveno premenili svoje stališče. Na katoliškem shodu so sestavili precej socijalističen program in nekaj časa sem nastopali kot slovenska krščansko-socijalna stranka, kmalu pa so jeli popuščati, premenili so svoje ime in se prelevili v ka-toliškonarodno stranko. Njih nekdanje usiljivo sim-patizovanje za socijalne reforme se je razkadilo — zdaj so navadna klerikalna stranka kapitalističnega mišljenja. Korak od Lnegerja k Dipauliju je navidezno majhen, v istini pa jako velik in klerikalci so ta korak storili. S tem, iz .strahu pred posledicami socijalistične agitacije nastalim umikanjem pa še ni nič pomagano. Nasledki klerikalnosocijalistične agitacije se šele pokažejo. Ljudstvo še ni videlo, da je bilo prevarano, grdo in brezvestno prevarano. \ Ljudstvo še ni spoznalo, da tisti, ki so mu obljubovali splošno volilno pravico, razbremenjenje posestev, znižanje davkov itd. v praktični politiki vse drugače postopajo, da glasujejo znper splošno volilno pravico, da podpirajo kapitalistično Hnančno politiko vlade, pomagajo ustanavljati tidejkomise, iz kratka, da svoje volilce slepe. Kadar bodo ljudje to spoznali in uvideli, kadar se bodo prepričali, da so bili prevarani, tedaj bodo trumo ena prehajali v tabor socijalnih demokratov in tedaj dele se pokaže vse zlo, katero je rodila desetletna klerikalna agitacija v naši deželi. Klerikalna strtnka je sedaj v silnem strahu „Slovenec" je kr dva dni zapored priobčil člauke, v katerih v najtemnejših barvah slika pogubnost socijalizma in kliče proti njemu na boj. A zopet porablja sredstvo, katero je rodilo že tolika zla. Ne bori se zoper pogubne ekonomične nauke socijalizma, le vera je zopet v nevarnosti, ker so socijalisti večinoma ateisti. Bistvo in nevarnost socijalizma pa tiči v njegovih gonpodarakih naukih, vera mu je postranska stvar, in če se kranjski socijalisti zaganjajo v duhovščino, je to le posledica tega, da so duhovniki pri nas voditelji proletarijata, kateri skuša|o socijalisti pridobiti zase. Samo kričanje, da je vera v nevarnosti, ne bo nič pomagalo, kajti zoper socijalizem je, kakor smo že prej rekli, le jedno Sfdstvo, in to so socijalne reforme Ko bi bili narodni stranki jedini, dalo bi se na polju socijalnih reform marsikaj storiti, tako pa je to skoro nemogiče. Ker pa se nič ne stori, rase moč mej narod nega socijalizma in se ta tako razširja, da gledamo z največjo skrbjo v bodočnost. Po mestnih volitvah. Včeraj so se končale letošnje dopolnilne volitve za občinski svet ljubljanski. Izvoljeni so vsi od izvrševal nega odbora narodne stranke priporočani kandidatje. Klerikalna stranka se ni upala oficijelno na dan. Kar je pa mogla po svojih agitatorjih poskusiti, storila je v tretjem volilnem razredu S kolikim uspehom, pokazal je izid volitev tudi v tem razredu. Čudna stranka! Pred šestimi in petimi leti se je z velikanskim naporom bila zagnala v volilni boj fn dosegla neke numerične uspehe, s katerimi bi vsaka druga stranka mogla nadaljevati agitatorično svoje delovanje. Ali že naslednja leta je vrgla puško v koruzo in z nekako plašljivostjo, katera jo je morala hudo ponižati v javnem mnenji, se je umaknila z odkritega bojišča. Tako ne dela stranka, katera je za stvar vneta. Ako bi bilo kaj resnice na tistih kritikah , s katerimi se je zdelo, da pobija način mestnega gospodarstva, ako bi se šlo pri teh kritikah res za nekaj važnega in odločilnega, tedaj bi bila morala naša klerikalna stranka vztrajati v boji in nikakor ne odjeojati od pričetega opozicijonalnega dola. Njeno umikanje ali prav za prav njen hitri odstop pa je le pokazal, da je ne vodi nobena občo korist obsezajoča ideja, temveč goli humbug, in da jej je bilo le ni tem, hipoma doseči gospodstvo v mestni hiši. To je moral vsa« kdor uvideti in zato se je tudi takoj opazilo, da tisti občani, ki so se dali jedenkrat premotiti od vabljivih klerikalnih puhlic, so drugikrat že bili izven kroga nepotrebnega in nestvarnega klerikalnega gibanja. Lansko leto so potom kompromisa prišli v občinski svet trije kandidatje klerikalne stranke. Pri sklepanji kompromisa je narodno stranko vodila tudi misel, da je v mestnem zastopu celo želeti opozicije, in sicer tako brezozirne, kakoršna se je obetala od klerikalne strani po ulicah in njenih časopisih. Vsaka opozicijonalna stranka mora imeti svoj program, po katerem misli delovati na reforme. Dobro — smo si morali misliti, naj le zopet zasedejo mesta v občinskem svetu nekateri klerikalci, da bodo vsaj priliko imeli nasvetovati kaj dobrega , kaj boljšega nato.'.st o dosedanjega, katero se jim vidi tako črno in graje vredno! Klerikalna stranka je morala torej in mogla lani poslati svoja najboljša talenta v mestno zbornico, in Ljubljana je po vsej pravici pričakovala, da bode sedaj čula radikalne predloge za zboljšanje mestne uprave, da bode videla blizu take prizore, kakoršni so se vršili v mestni dvorani dunajski, ko I se je tamkaj pričela antisemitska opozicija. Ali, kaj smo skusili s klerikalnima voditeljema pri nas? Ni bilo niti „kokodakanja", kaj še „jajc" ! Klerikalna stranka ni znala niti povedati, kaj hoče če sploh kaj hoče. Kje so bili njeni inicijativni nasveti, kje njeni govori, ki bi občinski svet napotiti mogli k reformam, kojih potreba se je poprej po „Slovencu" tako burno bobnala ? Zastonj si čakal, da bi bil gosp. Kalan usta odprl; če je pa goap dr. Gregorič dvakrat ali trikrat sprožil se, pokazal je le, da je celo tisto pozabil, kar se je bil poprejšnje čase kot občinski svetnik pri sedanji večini naučil. Zadnji govor dra. Gregoriča pri proračunu bil je v klerikalnem glasilu priobčen kot nekak slovesen članak, ali vsakdo ve, da je bilo to le „nerganje" za malenkosti, katere je večina sama že odpravila ali gotovo pa grajala za kulisami, ker se jej ni vredno zdelo govoriti o tem v javnih sejah Klerikalna stranka je s tem sama pripoznavala, da pota občinskega sveta niso neprava, in da narodna stranka upravlja občino tako, da je težko — vsaj za klerikalne talente — kaj boljšega nasvetovati. Vse njeno dosedanje počenjanje je bilo torej le, prazno zabavljanje in hujskanje, najmanj kakemu resnemu teženju podobno. O tem se je morala konačno sama uveriti, Ste transit gloria mundi! Nakaj let je šele | tega, kar je bil Kalan ljubljenec vseh trnovskih in krakovskih trcijalk, ko so bili v Trnovem, v Kra-kovem in na Barju volil i prepričani, da je Andrej Kalan poklican, voditi občinski svet ljubljanski in v na em mestu zvonec nositi. In sedaj? V Trnovem in v Krakovem ga komaj šfi poznajo in se ga nič kaj radi ne spominjajo. Pravijo, da je prouzročil veliko zdražba in napravil mnogo sovraštva. Na Barju, kjer je svoj čas s srebrnjaki pridobival si srca, se sploh ne sme prikazati, sedaj pa pravijo že njegovi pristaši o njem, da sploh ni sposoben za občinski svet. To je res tragična usoda. Nekaj dobrega pa utegne žalostni konec Ka-lanove karijere kot občinski svetnik vender imeti. Koristiti utegne slovenski literaturi. Gospod Kalan bode zdaj utegnil vse svoje duševne silo posvetiti slovenski beletristiki. Kakor znano, je že kot gimnazijalce literarno deloval in skušal priti celo mej sotrudnike »Slovenskega Naroda". Sedaj seveda se hudo boji, da bi se priobčili tedanji njegovi verzi, ker se spominja, da je bil takrat v marsikaterem oziru drugačnih mislij, nego je dandanes. A gospod Andrej Kalan je tudi plodovit novelist. Morda širnemu občinstvu Se ni znano, da je obelodanil že več zvezkov povestij. Namenjene so preprostemu ljudstvu in mladini. Tisti, ki so jih brali, h cer trde, da so sila neslane in dolgočasne, a to je stvar ukusa, popolnoma subjektivna stvar. Ali tisti, ki so brali Kalanove povesti, trde še nekaj drugega, kar pa ni stvar ukusa. Pripovedujejo si namreč, da se jim zde te povesti zelo znane, prav tako, kakor da so jih kdaj že brali in ne morejo se prečud.ti sorodnosti mislij mej gospodom Andrejem Kalanom in raznimi nemškimi katoliškimi pisatelji ter so-trudniki gotovih katoliških koledarjev. Ne vem, koliko je na tem resnice. Odkrito priznam, da še uinem nikdar čital nobene Kalanove povesti in goreče že>Iim, da bi me ta nezgoda nikdar ne zadela. A ker mi je gospod Andrej Kalao jako simpatičen, ni dovoljujem, opozoriti ga tem potom na govorjenje njegovih nasprotnikov, da mu dam priliko, povedati svojim obrekovalcem v brk, kar jim gre. Jaz sem trdno prepričan, da gospod Andrej Kalan ni zakrivil nobenega plagijata, ker bi mu tega ne pripuščala moralna načela, ki odsevajo iz vsega njego vega delovanja in nehanja, a da zamaši nasprotnikom usta, mu vso stvar povem in pričakujem krepke, s primerno ogorčnostjo pisane izjave v po-nedeljskem „Slovencu". Domino. ker se je pri letošnjih volitvah kot oficijelna stranka umaknila „ohne Sang und Klang". Če bi pa tega ne bila storila, pomagali bi jej v beg volilci sami. To se je videlo pri ravnokar dokončanih volitvah. Klerikalna stranka nima drugih pristašev, kakor „komandirane". Kandidatje narodne stranke so bili v dragem in v prvem razreda skoro soglasno iz. voljeni. Disciplina se je rušila samo v tretjem razreda , kjer še ni prevagalo načelo, da se je držati kandidatov, katere večina priporoča, čeprav ni vsak vsakemu po volji. Tu moramo pač apelovati na narodne volilce, naj uvidijo, da se je izvrševalni odbor narodne stranke vestno trudil, dobiti najboljših mož za občinski svet.. Če se to njemu po mnenji nekaternikov ni posrečilo, pomislijo naj, da bi se tudi njim ne. Ali pred vsem se je držati discipline, če stvarnih razlogov proti temu ni. Da le ti odločujejo, kaže obup klerikalne stranke, katera je v Ljubljani toliko kot popolnoma premagana. Državni zbor. Na Dunaji 24. aprila. Današnja seja poslanske zbornice je b la za nas Slovence posebne važnosti, ker danes je prišla na vrsto slovenska zahteva, naj ima dežela kranjska v novi kuriji dva mandata. Kanonik K 1 u n je ta predlog dobro utemeljeval in naredil tolik utis, da je bilo nekaj upanja na zmago. Vsestranski se je priznavalo, da je slovenska zahteva opravičena, a ko se je < glasil miuisterski predseduik grof B a d e o i in se izrekel zoper vse preminje-valne predloge, je splavalo vse upanje po vodi. Klunov predlog je bil odklonjen. Glasovalo je zanj 9 0 poslancev. Noben drugi preminjevalni predlog ni dobil toliko glasov. Z« Klunov predlog so glasovali vsi slovenski poslanci, i z -vzemši poslanca gorenjski kmetskih občin grofa Ilohenvvarta, katerega danes sploh ni bilo k seji, dasi je vedel, kako važen predlog pride na razpravo. Razen slovenskih poslancev so glasovali za Klunov predlog navzočni hrvatski, mlado-češki in poljski poslanci, dr. Lueger in Schneider. Morda se utegne kdo čuditi, da so poljski poslanci glasovali za predlog. Ko je predsednik pozval poslance, naj vstanejo tisti, ki so za Klunov predlog, so poljski poslanci najprej obsedeli in šele ko so videli, da pade Klunuv predlog, tudi Če zanj glasujejo, so jeli počasi vstajati, kar je obudilo veliko veselost in mnogo smeha. Dr. Luegerja so nekateri njegovi prijatelji vlekli za suknjo, naj sede, česar pa ni storil. Tako se je zgodilo, da je dobil Klunov predlog 99 glasov. Slovenski poslanci so postopali dosledno in potem glasovali zoper član I. vladnega načrta. Zgodilo se jo morda prvič, da so kanonik K 1 u n in njegovi tovariši glasovali v družbi dr. Vašatjja, Pernerstorf« r,a in Kronavvetterja in drugih tem podobnih radikalcev zoper kak vladui predlog. V današnji seji ee je nadaljevala specijalna debata o volilni reformi. Otvoril jo je kanonik Klu n, kateri je obširno in dobro utemeljeval svoj minori-tetni predlog, naj dežela Kranjska voli v peti ku dva poslanca. Kraniski deželi se namerava storiti očitna krivica, ker jej po razmerju prebivalstva m po številu volilcev gresta dva mandata v novi kuriji. Ako se vlada pri določanju števila mandatov ozira tudi na davčno moč dotične kronovine, je to do cela nedopustno in nepravilno. Davčna moč ho je že več kakor treba upoštevala v drugih km Poslaucem dežele kranjske bi bilo jako težko, glasovati za ta zakon, kateri hoče njih de/elo na tako čuten n tčm oškoditi. Ko bi se odpravila kurij a trgovskih zbornic, bi se število mandatov pomnožilo samo za 56, tudi če bi se Gališki in Kranjski skupai dalo pet novih mandatov. Zbornica lahko glasuj«1 za stavljeni predlog, ker se ni bati, da bi novi mandat dobil kak socijalist ali celo kak nihilint- Posl Sil je govoril češki o razdelitvi mandatov, laški post. Salvadori je grajal, da bo se Tirolski določeni mandati mej nemškim in laškim delom tako razdelili, da je laski na škodi. Proti samit Steiner je zahteval, naj se Število Dunaju določenih mandatov pomnoži od 9 na 12. Celjski zastopnik dr. F o r e g g e r se je iarekel zoper splošno volilno pravico in dokazoval, da bo vladui načrt na korist samo Slovanom. Protisemitje dobe sicer nekaj mandatov, a kdo verjame, da »ta Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemn Narodu" §t. 95, dnć 25. aprila 1896. Lneger in Liohtenstein res nemškonacijonalna. Proti-semitje se bodo kmalu razcepili na dve stranki, na socijaliste in klerikalce. Mladočeh Sokol je čital bvoj govor in ker ga je predsednik Chlumeckv opominjal naj ne čita, je mladočeški posl. Purghart provzročil velik škandal. (O tem smo včeraj brzojavno poročali. Op. ured.) Poljski posl. Rntovvski je obnovil predlog, naj se Gališki namesto 14 da 19 mandatov v peti konji. Mladočeh Purghart je govoril češki, načelnik mladočeškcga kluba dr. E n g e 1 pa je izjavil, da bode klub glasoval za vse zboijševalne predloge in pri tretjem branju tudi za vladno predlogo, česar pa nikakor ni smeti zmatrati kot izraz zaupanja vladi. Generalni govornik contra, drLewakowski je polemizoval z raznimi govorniki in zahteval, naj se število mandatov v novi kuriji pomnoži na 200 in naj na vsakih 116 000 prebivalcev pride jeden poslanec. Poročevalec o minoritetnem predlogu Roman č u k je priporočal svoj predlog in očital minister-skemu predsedniku, da se je postavil na stališče: Sic volo, sic jubeo, stat pro ratione voluntas. Poročevalec večine dr. G o t z je trdil, da ni prikrajšana nobena dežela in priporočal vladni prediog, Pri glasovanju so bili odklonjeni vsi preminje valni predlogi, tudi K I u n o v in je bil vzprejet s 195 proti 30 glasom vladni predlog. Zoper ta so g'asovali vsi navzočni slovenski in hrvatski poslanci, nekateri Mladočehi in trije divjaki. Prihodnja seja bo v ponedeljek. V IJiil»U»»l* 85 »P"!« Volilna reforma. Kakor je znano, bode se po § 28. vladnega načrta tudi v novi kuriji indirektno volilo po vseh mestih. Samo sedem mest bode uvzetih. To bode pa tehnično skoro neizvedljivo. Mesto Plzenj na češkem ima 48 190 prebivalcev in ima sedaj 2895 volilcev, v novi kuriji bode 9264 vo-lilcev. Volilo bode 96 volilnih mrž. Le pomisliti bi bilo, koliko časa bode trajala volitev in skrutinij. Se čudnejše bi bile razmere v Črnovicah. Ondn bi se volilni možje celo osebno volili. To mesto šteje 62.202 prebivalcev in ima dosedaj 3886 volilcev, v novi kuriji bi pa bilo 11498 volilcev. Volilo se bode 124 volilnih mož, katere bode mogel vsakdo na pamet povedati. 124 imen si zapomniti, je pač težavno, posebno bide to nemogoče za tistega, ki citati ne zna. Kdor zna citati, si bode ondu njih imena prečital. V Ljubljani bode 60 volilnih mož. Celo vladi se je zdelo, da to ni mogoče, in zato se je določilo, da se taka mesta morejo razdeliti v več volilnih okolišev in se vsakemu volilnemu okolišu odkaže primerno število volilnih mož. S tem se bodo pa odprla vrata največjim samovoljnostim. V mestih se prebivalstvo vedno semtrtja seli in vlada nikdar ne bode imela točnih podatkov o prebivalstvu v tacih samovoljno sestavljenih okoliših. Število volilnih mož se bode torej jako samovoljno razdelilo, kakor se bode vladi zdelo ugodno. Tistim okolišem, v katerih biva več vladnih privržencev, se bode odkazalo več volilnih mož. Z volilno 1.1.ir.no u vedo se nove kurijonosti m krivice, Ha s § 28, če se ne premeni, bode kaj s'abo spričevalo za zmožnosti avstrijskih zakouodajateljev. Volitev v peto kurijo. Neki poljski list poroča, da hod** vlada takoj razpisala volitev 72 poslancev v novi kuriji, ko bode v državnem zboru iešt>na volilna reforma. Nam se to ne zdi verjetno. Drugo leto bodo občne vohtve za državni /bor •n torej ne kaže tedaj že razpisa vat i volitev za polnoma na nemško-narodni podlagi, drugi so se pa spominjali, da so liberalci nekdaj hoteli biti bordci za svobodo in ustavo. Razšli so se, ne da bi bili kaj sklenili. Irsko namestnidtvo. Konservativna angleška vlada je bila izjavila, da je pripravljena odpraviti namestništvo v Dublinu, ako Irci to žele. Irski listi namreč mnogokrat napadajo ta urad, a tudi poslanci so se že večkrat izpodtikal nad irskim namestnikom, katerega običajno imenujejo podkralja. Irski poslanci so sedaj se vsi izrekli proti odpravi irskega namestništva, kajti to je jtdin znak, da Irsko še ni navadna provincija Angleške. Namest-ništvo se more odpraviti še le, če se v Dublmu ' osnuje posebna avtonomna irska vlada. Ce se Dublinu j vzame naraestništvo, bode kmalu navadno provincijalno mesto. Angleži bi pa radi to namestmštvo odpravili, ker le težko koga dobe, da bi hotel biti j irski podkralj (namestnik), ker je to zdrnženo z i mnogimi stroški. Irci bi pa radi, da bi to mesto j prevzel kak kraljevi princ, in se je tudi v angleških j političnih krogih o tem govorilo, a se dosedaj za to noben princ odloČiti ni mogel. Dnevno vesti. V Ljubljani, 25 aprila. — (Neverojetno, pa vender resnično ) Ko j smo zadnjič poročali o togoti nekega gospoda na državnem kolodvoru ljubljanskem, v katero so ga spravila rešeta in kuhavnice na ribniškem posebnem vlaku ki je pripeljal Rihničane in Velikolaščane h koncertu „Glasbtne Matico" v Ljubljano, smo mislili, da je to le slaba šala dotičnega. Slišimo pa, da je o tej stvari poročal ravnateljstvu in da se je vsled tega cela preiskava n peljala. (Govori se, da bo se v dotičneui poročilu rabili izrazi, kateri so naravnost žaljivi za vse izletnike. Op. ur«d.) No vemo, kam ta meri, to pa je g< tovo, da se s takim postopanjem ne bode vzbujalo veselja, prirejati posebne vlake, kateri bi posebno dolenjski železnici ne bili menda na kvar. Če se ljudem na tak na Tin tako nedolžno veselje kali, se mora nehote i^knti vzroka temu v napačnem tolmačenju okrašenja vlaka in celega podjetja, katero Vendar ni imelo najmanji politične barve. Da umetnost počaste in se zabavajo, priredili so si izMinki posebni v!ak, ne morebiti v kako demonstracijo. Gospod načelnik postaje na državnem kolodvoru nas pa prosi, da objavimo, da on ni imel prav nič proti temu, da je bil vlak okrašen in da se ni nič vsled njegovega ukaza od vlaka odstranilo — (Gledališka vest) Odbor „Dramatičnega društva" je. za prihodnjo sezono izmej dosedanjih članov opere in drame tngtieval režiserja g. I n a> manna, primadono gospe, ševčikovo, gospo I neman novo in gOHpi* Terševo, z nekaterimi dragimi člani pa se ša pogaja. — (Stavbena kronika.) Aprilovo vreme teg i tedna je bilo sicer ugodno za podiranj« hiš, ne pa tudi za zidanje novih poslopij; in ker je pri tem razmerje zaslužka neugodno niso zidarji prav nič za-dovoljni bili. No, še teden dni j, in vremenske krize bo konec. Pa nekaj se je v tem tednu Vtudttlt izvršilo: V četrtek dopoludne pričelo se je podiranje „starih šanc" t. j. ostalega zidovja Schreverjnve hiše v ftpitalskih ulicah, njim sledi demoliranje Sotsevo hiše. Ob Kurlovnki cesti prične začetkom maja zidati novo hišo posestnik Smrkol in se materijal že dovaža na ondotni svet. Na prej Kopp-manovem zemljišči ob trnovskem pristanu zgradila je do podstrešja pretekle dni firma I. I. Naglas novo delavnico in skladišče, v obližji zgradi kmalu še jedno hišo g. Acceto V.; na Kongresnem trgu podirajo ravnokar poškodovano hišo Fischerjevo, kjer se bo zgradila dvonadstropno poslopje. Na Kongresnem trgu sezidal bode na mestu polovice dvonadstropno hišo g. J. Gerber a g. Tambornino bo oskrbel svoji hiši primerno novo fasado. Na Karlovski cesti pred mostom projektiranih je dvoje novih jednonadstropih poslopij in sicer Ane Rastohar in jednega soseda. Stavbena odbora trnovske in šentpeterske župne cerkve sta razpisala za dozidanja zvonikov oziroma popravo cerkva na prve dni mnja ofertne obravnave, in v kratkem jih razpiše menda tudi stavbeni odbor šentjakoski, dočim so poprave pri frančiškanski cerki že v tiru. V Spitalski ulici je tovorni promet zaprt, dokler ne bo odstranjena nevarnost zanj. Tudi se te dni popravlja glavni kanal v tej ulici. — (Telovadba v novi Sokolovi telovadnioi) napreduje od dne do dne lepši Posebno raste — kakor se nam piše — zanimanje članov za proste vaje, ki so vsako sredo zvečer od točno 1;'.i9 do 10 ure. Pri zadnj'h prostih vajah je bilo že nad 50 Sokolov navzočih. To je sicer v primeri k dosedanjim razmeram že lepo število, vendar pa še premajhuo, ako se jemlje v poštev število društ-v-tokov in pa velikost dvorane nove telovadnice, v kateri je prostora še za ve liko več telovadcev. Brez dvoma bode torej število telovadcev posebno pri prostih vajah še vedno naraščalo, tembolj, ker se je odredilo, da se za n o v o vstopivše ustanovi posebna vrsta za pričetne vaje v korakanju, nastopanju, tekanju itd., dokler se potem ne udeležujejo skupnih vaj. — (Slov. del. pevsko društvo ,Slavec") je nameravalo napraviti bivšemu pevovodji gosp. F. Stegnarju v mali znak svoje hvaležnosti za njegove zasluge, katere si je za dru&tvo pridobil, častni večer. Ker je pa gosp St^gnar odklonil vsako ova-cijo, priredi se samo pevski večer v nedeljo dne 26. t. m. v prostorih hotela „Lloyd" na kateri vabi odbor vse člane ter prijatelje društva. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Velika skupina mešanega zbora .Glas bene Matice",) katero je prav mojsterski izdelal domači umetnik, fotograf cosp. Davorin Rov še k, bode razstavljena te dni v prodajaluicah g. Za gorja na na Kongresnem trgu ing. PetriČiČa na Mestnem trgu. Pridržujoč si, da v jedni bodočih številk spregovorimo obširneje o tem prelepem d lu rojaka umetnika, konštatujemo že danes z zadoščenjem, da je g. R o v š e k s tem prvim velikim delom iz svojega nedavno tukaj odprtega atelišja sijajno pokazal, da ga smemo šteti mej prve fotografe našega mesta. — (Imenovanje.) Učitelj v Vodicah g. Fran T ros t je imenovan učiteljem na nemški mestni ljudski šob v Ljubljani. — (Nastanitev strank po barakah) Prihodnji teden ukrepal bo — kakor čujemo — mestni magistrat o tem. kako in katere stranke bo iz do-zdanjih začasnih prostorov premestiti do jeseni zopet v barake, da se mestu prihranijo stroški, katere je imelo pri najemu dotičnih stanovanj. — Prule — zazidane) \rh|»d parceliranja prulskfga zemljišta nadejati se imamo ondu v kratkem zopet par novih stavb, zatem pa tudi ceste btt mostu čez Ljubljanico do Opekarska ceste. Ob Karlovski ce*ti uta, projektovani kakor čujemo, dve novi dvonadstropni hiši, izmej katerih bo jedna lastnina mestnega nadinženirja g. Puffeja. — (Za polaganje vodovodnih cevij) na Trnovskem pn-tsnu in na Opekarski cesti pričeli so dala vol kopati včeraj dopoludne 1 m 70 cm globoke jarke. Vodovod bode segal do mitnice čez i Kali grah- n" — (Kočevski premog) katerega se dovozi sleherni »lan po dolenski železnici do 20 vagonov, ka/e |t boljšo kvaliteto Zasebniki, ki svojih zemljišč s premogovo vsebino doidaj Še niso prodali trboveljski družb1, žive zdaj v opravičeni nadi, da jili pozneje še za lepo kupnino oddsjo. — (Tatvina) Delavk.'. Pavla Kurnik bila je včeraj aretovana in deželnemu sodišču izročena, ker je pri Ignaciju Žargiju in v dragih prodajalnicah kradla razno hlugo. Pri hišni preiskavi n- Bel se je kovčeg blaga, vndnega nad sto goldinarjev. — (Šolski vrt in drevesnica na Barji.) Ker je obč. svet dovolil za gradnjo in ureditev tega vrta potrebno svoto in ima šola zdaj v vrtnarski stroki izvežbano učiteljsko moč, je glavni pogoj za gradnjo dosežen, vsled čeBar bo vrt tekom tega šolskega leta do cela dovršen in nasajen. Izvestno bo sad vreden denarne žrtve mestne občine, še bolj pa v spodbudo k delu tako šolski mladini kakor nje 8tarišem — Barjanom I — (Potrjen zakon) Cesar je eankcijoniral od dež. zbora kranjskega sklenjeni zakon glede združenja občin Gnadendorf in Ilutterbauser z mestno občino kočevsko. — (Hitro uradovanje ) Poštno ravnateljstvo oziroma vrli signor Cora uraduje neznansko hitro. To priča dopis, kateri smo prejeli iz brdskega okraja in kateri slove: Občine Radomlje, Rove, Volčji potok, Homec in Jarše ter vas KoliČevo so že 1890. 1. vložili prošnjo, naj poskrbi poštno ravnateljstvo posebnega pismonošo kateri bi z Domžal ali iz Mengša nosil poštne pošiljatve v te kraje. V svoji prošnji so se sklicevale te občine na to, da je prav v tem kraju mnogo industrije in imajo vsled tega ljudje s pošto več opraviti, nego marsikje drugod, nadalje na to, da so v ozemlji teh občin tri fare, dve šoli in dve grajščiui. Gospod Cora je večkrat obljubil, da ugodi tej prošnji, a na svojo obljubo vedno pozabil Ker ni bilo rešitve vložene prošnje, so imenovane občine novic prošnjo vložile, naj se v R-tdomlji ustanovi posebna pošta ah pa v Jarš.nh, kjer je železniška postaja. Obe prošnji sta še danes nerešeni! Radomeljska občina je sama napravila nabiralnik in privatni sel pobira pisma in je nosi na pošto. Morda vzpodbodejo te vrste g. Cora, da že reši pet oziroma dve leti stari prošnji. — (Požar.) Včeraj ponoči je nastal hkrati v Razdrtem pri Šmarji ogenj. Gorel je blizu vasi stoječ kozolec. Ker so v bližini s slamo krita po-8lop a, je bila nevarnost jako velika m lahko bi se bil >'g- 11 j razširil in upepelil pol Šmarja, da ni vrlo šmarijsko gasilno društvo pod poveljstvom svojega načelnika g. Josipa Ogorelca tako čudovito hitro prihitelo na lice požara in tako krepko delalo, da je bil ogenj pogašen. Kako je požar nastal, še ni dognano. — (Narodna čitalnica v Škofji Loki) priredi v nedeljo, dne 26. aprila t. I. v svojih prostorih veselico. Vzpored: 1. Hudobni duh Lumpaci Vaga bnnd ali zanikrna trojica; 2 Prosta zabava in ples. Pri tej veselici sodeluje iz prijaznosti gndbeni kvartet. Začetek je točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina: sa ode 2r> kr., za neude 40 kr. — („Pojdimo mej narodu ) Pod tem za-glavjem je priobčila celjska „Domovina" zanimiv članek, v katerem povdarja važnost delovanja mej narodom zlasti z ozirom na i rihodnje volitve v novi kuriji, kjer je po sodbi , Domovine" nevar nost večja, nego bi si kdo mislil, ker bodo Nemci in nemškutarji v svojem slepem sovraštvu proti Slovencem gotovo podpirali socijaliste. Dalje pravi .Domovina' : Pa tudi v drugih skupinah je treba delovati. Gledati moramo, če je moč, da si pridobimo mestni mandat celjske skupine. Poganjal se bode zanj od nemške strani baje sodni pristav dr. VVokaun, ker se je dr. Feregger popolnoma onemogočil. Dr. VVokaun je znan kot jedeu najzagrize-nejših naših nasprotnikov. Izveden kdo ve kako ni in tudi pri Nemcih samih ni povsod priljubljen; posebno nekateri Foreggerjevi prijatelji morda ne pojdejo volit. Tako je nekaj upanja, da bi Slo venci zmagali, ako ne držimo križem rok. Pa tudi deželnozborska volitev bode letos. Naši deželni poslanci ho tfle.de deželnega zbora prisiljeni, nastopiti zdržno politiko. Taka politika je še težavuejša, ako se hoče z njo doseči kak uspeh, nego delavna . . . Mnogi ljudje miBlijo, da vzdržna politika ne more prinesti nobene koristi. Da temu ni tako, kaže avstrijska zgodovina poslednjih desetih let. Nemci so bih skoro brez povoda ostavili češki dež zbor, a vender so prisilili vlado, da je posredovala mej njimi in Cehi in dosegli, da so praško nadsodišče, dež. šolski svet in dež. kulturni svet razdelili po narodnostih. Grof Badeni se sedaj pogaja 8 tirolskimi Italijani, pod katerimi pogoji bi šli v dež. zbor. Z nami Slovenci se vlada sedaj Še ni spustila v nobeno pogajanje, to pa najbrž zaradi tega ne, ker se nadeja, da si bodemo sami še piemishh in šli v dež. zbor. Sele, če po novih deželnozborskih volitvah nobenega slovenskega poslanca ne bo v Gradec, bode vlada jela prevdarjati, kako Slovence zadovoljiti — (2700 gld.) Rajnki dekan v Laškem trgu Anton Žiža je ustanovil štipendijo za revne slo venske dijake. V ta namen je ostalo premoženja kakih 2700 gld. Štajersko namestuištvo ni te ustanove potrdilo, ker je baje vsota premajhna, kakor da bi bili slovenski dijaki Hoj* ve kako razvajeni. Rajnki dekan pa je bil previden in je določil za slučaj, ko bi se ta ustanova ne odobrila, da pripade polovica te vsote, torej 1350 tfld. „Narod ne mu domu" v Ljubljani, če! rt ina (675 gld.) šolskim sestram v Celju, četrtina pa „Slovenski Matici" v Ljubljani. Kar ni bilo mogoče naklo niti revnim dijakom, ostane torej v blage namene v korist narodovo. — („Soča" in „Primorski List".) Gorska „Soča" pobija izvrstno zmedeno besedičenje ,P- L.". V danes dosh številki prijavlja naslednji zanimivi dopis: „Zadnji „Primorski List*, sklicuje se na Spi rakov Volkskatechismus, pravi, da je ljubljanski škof smel „zaukazati javno izpostavljenje Najsvetejšega, in da to spada „mej notranje cerkvene zadeve", da „okrožnica je razločno povedala, da naj se na tik način izprosi od Boga srečen izid volitve".....Kolikor je nam znano, „Soča" ni nikdar ljubljanskemu škofu te pravice odrekala. Da sme škof zaukazati javno izpostavljanje Najsvetejšega, to ve vsak učenec ljudske šole. nSoča" je imela pred očmi kandidate, za katere se je Najsvetejše izpostavilo. Nekateri kandidatje so znani kot očitni brezznačajneži in nemškutarji, ki samo zaradi osebnih koristij in častihlepja so se prelevili v pristne katoličane. Znani kandidat, o katerem je pisal „Primorski List", da je jeklen značaj, je prvi pustolovec na Kranjskem in voditelj brezznačajuežev. Vsi njegovi sošolci, duhovniki m lajiki, ga kar zaničujejo. Daues so ga videli med nemškimi „burši", jutri med kranjskimi katoličani. Ker je zdaj Siovenčeva strauka močnejša, se dotičuik štuli za katoličana. Ako bi bila narodna strauka zmagovala, bi bil gotovo njen pristaš. Nekateri kandidatje se niso nikdar čutili Slovence, očitno kažejo svoje nemškutarstvo. Tudi popolnoma nezmožne osebe so bile med kandidati. Vse to so videli nekateri župniki na Kranjskem, zato tudi niso izpostavili Najsvetejšega. Ko je neki kaplan opozoril župnika na izpostavljenje Najsvetejšega, se ta odreže: „Ta roka nikdar ne izpostavi Najsvetejšega za nemŠkutarje, invalide in brezznačajueže' .... Nekateri župniki na Kranjskem so bili do dna srca užaljeni, ker so videli, da se Najsvetejše zlorabi za brezznačajneže. Škofje v Trstu in Istri niso ukazali izpostaviti Najsvetejšega proti Židom in brezversaim Lahonom, pač pa so prepovedali agitovati. Na Kranjskem pa je škof zaukazal celo Najsvetejše izpostaviti proti slovenski inteligenciji, ki je očitno na dveh zaupnih shodih podpisala resolucije, o kojih se je „Primorski List" izrazil, da jih lahko podpiše vsaka tercijalka. Tako postopanje je proti vsem načelom pastirstva in jako škodljivo v verskem in narodnem oziru. Veliko se piše o pomanjkanju duhovnikov. O uzrokih se malo govori. Ako bodo škofje tako zatirali „svobodo svojih mislij in javnega delovanja" pri nižji dubovšini, kakor to dela ljub Ijanski škof, tedaj bodimo pripravljeni, da bode čedalje manj duhovnikov. Nedavno 84 je izrazil duhovnik na Kranjskem: „Ako bi bil vedel da dobimo takega škofa, ki b de zatiral vsako samostojno 1 prepričanje, bi nikdar ne postal duhovnik" ... K sreći, da pri nas tega še ni. N -š višji pastir pusti svojim duhovnikom prosto roko v političnih rečeh. V tem oziru se lahko srečne štejemo na Goriškem. Vedi „Vt. L tt, da Najsvestejše se izpostavlja za izvolitev pravili, odkritosrčnih, skozi in skozi doslednih mož, ne pa za očitne pustolovce in brezznačajneže. Kjer se pa tako dela, tam se vera tepta z nogami, tam se širi klečeplaztvo, pustolovstvo, neznačajncst, podlo koristolovje in tam mora začeti vera pešati! Saj cerkev na take načine šiloma peha od sebe cele vrste mož, ki stoje v nasprotnem ta borju. Sploh rečemo in trdimo : sedanji sistem v ljubljanski škciiji je protitip razmer, kakeršne bi nikdar ne smele biti." — (Telovadno društvo „Goriški Sokol" v Gorici, priredi v nedeljo, dne 26. aprila ob 71/1 nri zvečer v društvenih prostorih pri „Zlati Z/ezdi" veselico Vzpored: 1. V O. Brož: „Naprie.d!" koračnica, tamb. zbor; 2 * n * „Slovenca dom", moški zbor; B. Š violin: „Dmes tukaj, jutri tam", tamb. zbor; 4 H. Volarič: a) „Eno devo", b) .Razstanek", moški zbor; 5 K Srca: „Slavjanom", tamb zbor z bariton-solo; 6 H. Volarič: „Slovaneki svet", moški zbor; 7. M. pl. Farknš: „Vienac hrv. nnr. popievaka", tamb. zbor; 8. Igra v jednem dejanju: „Mutec". 9. Srečkanje in prosta zabava. U-itopnina: Za člane v sokolski opravi prosta; za oatale člane in obč nstvo »ploh 20 kr z» osabo biez izieme. Se deži : V prvih dveh vrstah 20 kr.; v ostalih 10 kr. Srečke: številka 10 kr. — (Žganje . . .) V vasi St. Waldburgen na Koroškem je neki kmet, poslal svojo ŠHstletno hčerko v krčmo po žganje. Dekle je vračnje se domov popilo žganje in obležalo na cesti ter kmalu potem umrlo Zganja piti so dekle navadili, po znani kmetski navadi, last m starini. — (Razpisane službe ) Pri deželnem odboru kranjskem mesto kancelijskega pristava z dohodki IV., za deželne uradnike veljavnega plač. ra/.red i. Kventuvelno se bodo oddala tuli mesta kanceljakih oficijalov I. in II. razreda z dohodki V. oz. VI plač. razreda. Prošnje do dne 20. maja deželnemu odboru krajekemu. * (Pisatelj in kritik.) V Varšavi se je pri-mer 11 tragična degodba. Pisatelj Greinert je obelodanil ki i m mi 1 mm,tn najgn iznejše vrste. Urednik n koga varAavskega lista, Buchner, je ta roman po zaslužnosti ocenil. Pisatelj Greinert je vsi. d tega prišel k svojemu kritiku in se začel ž njim prepirati, naposled pa ga dejanski napadel in ga hotel zadaviti. Urednik Buchner je vzel z mize revolver in napadalca ustrelil * (Žalosten konec .) Pred nekaj leti je dunajski hlapec, službujoč v neki krčmi, Janez Bresel, na srečko, katero je bil kupil za 2 gld., zadel 20.000 gld. O njegovi sreči se je tedaj mnogo govorilo. Mož je dobil mnogo ženitovanjskih ponndeb — več tisoč — in izbral fino gospodično iz imenitne, a siromašne rodbine. Zena ga je spravila na kant Zapravljala je tako, da je Bresel pred nekaj leti moral zopet iskati službe kot hlapec. Pozneje se je izselil v Ameriko in sedaj poročajo listi, da se mu je tam tako slabo godilo, da se je ustrelil. * (Ujeli so gat) Te dni smo poročali, da je znani mej narodni tat Papacosta, sila nevaren Človek, zbežal iz budimpeštanske kaznilnice. Včeraj so ga orožniki ujeli v Solnokn, kamor je prišel peš ter ga odgnali v Pešto, kjer bodo zdaj najbrž bolje nanj pazili nego doslej. * (Umor v samostanu.) Dne 22. t. m. so redovniki ssrvitskega samostaoa v Budimpešti našli svojega tovariša patra Kozela obeženega na okna njegove celice. Sodilo se je, da se je pater sam usmrtil, sedaj pa se je izkazalo, da sta g i iz neznanih uzrokov dva samostanska služabnika umorila in obesila, da bi se mislilo na samomor. Davila s Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali : po slavnemu uredništvu „Slovenca" gosp. finančui koncipist Anton Janežič 10 gld. 10 kr, k. tore je nabral od treh veselih družbe pri Ferlincu; moška podružnica v Idriji 4 gld. 28 kr ; slavna posojilnica v Radovljici 10 gl ; podružnica na Ziliski Bistrici 43 gld. 10 kr.; zbrani gospodje pri sv. Bolfanku v Slov. G uicah 10 gld. — Živili darovalci! Dozidavanje velikovške šole se vrši naglo, a troški rasto neizmerno. Ali bi ne bilo lepo, ko bi vsak dom djub imel vsaj 100 svojih opek v velikovškein poslopji vzidanih ? Poskusimo ! 31agajništvo družbe sv. Cirila in Me t oda. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gg. Celjski dijaki 15 kron 50 vin., majhen dar družbi, kot preostanek zbirke, koja se je nabrala za venec, položen *>a krsto dr. V. Oblaka, mej celjskimi di jaki. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Dunaj 25. aprila. Ker je poslanska zbornica v včerajšnji seji odklonila K luno v predlog, naj se d usta Kranjski v peti kuriji dva mandata, bodo slovenski poslanci v vseh stadijih glasovali zoper vladni načrt volilni reformi. Dunaj 25. aprila. Grof Hnhemvart je izjavil, da ne pride v zbornico, dokler bode trajala razprava o volilni reformi, ker proti njej neče govoriti, za načrt pa ne glasovati Dunaj 25 aprila. Na borzi se danes govori, da odstopi železniški minster Gutteu berg. Nekateri sodijo, da je to le manever. Dunaj 25. aprila. Gospodska zbornica se bode v torek posvetovala o penzijskem za konu. Vlada dela na to, da premeni gospodska zbornica sklep poslanske zbornice glede pokojnin vdov uradnikov najvišjih činovnih razredov. Dunaj 2 5. aprila. Davkar Alojzij Lil leg v Ljubljani je imenovan glavnim davkarjeun. Budimpešta 25. aprila. Danes zjutraj se je vršil dvoboj mej domobranskim ministrom Fejervat yjem in reservnim stotnikom p »slancem Rernatoiu. Uzrok dvoboju je bilo razžaljivu postopanje ministra proti opozicijonalnemu poslancu. Najprej sta se streljala s s a mokre o, ker ni bil nihče zadet, sta se borila s Bab ljami, lemat je bil na glavi in na obrazu nevarno ranjen. Pariz 25. aprila. Nocoj so se primerile velikanske demonstracije zoper senat. Radikalni listi kličejo na poulični boj. Razburjenost je velika in bati se je velike krize. Glede novega ministerstva se še ni nič dognalo. Narodno zdravilo. Tako ho, sne'- imenovati boli nt•-*'.»i < >>'i' miftiee in livM krepčujoeo, kot mazilo dobro 18*00 . Moll-nvu francusku žganj« m h<»|u, katero m Hplofttm In nspeAno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih niehlajenja. ('ena steklenici 00 kr. l'o postnem povzetji r;»/.-pn&ilja to iriHzilo VHiik dan lokarnur A. AlOLb, O, in kr. dvorni ialagaittyt na ur nam. Taohlaobra 9, V zalogah po dtisli je izrecno zahtevati MOhh-ov preparat, zaznamovan ■ var-noHtno znamko in podpisom. 2 (17 'b—b) Um. |>«'i-il<> litn-o i-it'.I r-*£i!, temu It imjvee krivu milo Ali naredi perilu pu svoji vsebini raz-»'.la.iM-ili tvorih prlilo ali pa ima malo tvarin, ki odjem ljujti nesnago V ponirunjpiil slmaji H« jemljo na pomor ■idili k tem nrev kali-nalron in jednake, perilo u niiMij ttt snovi, ali pa ntt mora krepko drgniti, kur je tudi kvarno in vrlin teto še uiulo pomaga, ker se z umnimi drgnenjeui nesuagu bolj notri spravi nego pa vuu. Ilobni milo »e urne itm-ti razjedaj uri h tvarin in nesnago odlučiti tako, da se da odjiraviti a pruv lahuini drgne njem. V tej zadevi »ta nedosežtii Mc-lnolit-«*v<> i>uiElitno milo s znamko ImImkI iti •oliio***" ovo »milo E znamko UIhk\ Prvo je uajboljne li|«»v«> navilo« drugo najbolje | «»cli*>»«> mil«*« a v** mili nhi |iovNod naprodaj. (2215—^ I p|T Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodn" §t. 95, đnć 25. aprila 1896. ■z uradneft-a I i.sta. r*vr«i!Mf Mil »K-ii, u.l\ ne ttnulift Marije Terlep v Ljubljani premičnine: razno blago, mosk« obleke, perilo iu Btacunska oprava, cenjeno 188 gld. 40 kr. in IH'2 gld. 35 kr., dne 27 aprila in 11. maja v Ljubljani. Jožefa Orožnika posestvo v Gojzdu, v drugič, dne 28 aprila v Litiji. Ivanke in Ivana Praznik posest a v Riltcab, cenjena 6616 gld., 860 gld. in 1000 gbl., dne 28, aprila in 2. junija v Velikih baftftah. Silvestra Adami An 7emljisi*e v SuSjem, cenjeno 4287 gbl., dno 28. aprila in 27. maja v Ribnici. OdclnJM rllMtt-Ntvn: Pri okr. glauirstvu v Kocovji se bodo oddalo potom javne dražbo v naj m ribarstvo v najemnih okolificih 94 (Trži&'ca) UD (mesto Kočevje) in 13.1 ^Kočevska Beka) za dob > IU let, t. j. od 2. (4,i maja 189G do incl. I. (3.) maja 1006, največ, p.inujajočemu. Glede okoliše 1)9 in 139 se hode oddalo ribarstvo dne 2. maja v pisarni okr. gla\arstva v Kočev|i, gleda okohSoa 94 pa na uradnom dnevu v R krnici dno 4 maja Poguji najema se lahko vpogledajo pri okr. glavarstvu KotV-vji. umrli so v l/j ubijani; 21. aprila: Pavla Mam, delavčeva hči, 16 mesecev, Trnovski pristan 8t. 16, Hronehitis capillaris. — Gabrijela Lozar, trgovčeva zona, 66 let, Turjaški trg fit. (j, pljučnica. 22. aprila: Alojzij Golob, trgovskega pomočnika sin, 8 nusecev, Stari trg It 28 Pronchitis capillans. 23. npr la: Marija Lefinjak. mi/.irjcva vdova, 01 let, Florijanske ulic j 6\ b. plućni edem. — Ernest Kerhin, užitniuskega pt etrleduikit sin, 4 mesec •, Tržaška cesta fct 20, PronchitiB. - Rudolf Dolenc, delavčev «in, 2 meseca, Ce-,ta v motni log it, 4, bronebial catarrh. — Haim Listner, knjigovodja, 38 let, Dunajska ceiU It, 4, hpi je ustrelil. — Euia Mancini, slad ičarjeva hči, 1 leto, Trnovski pristan it. io, LaryngostenosiB. V otroški bolnici: 22. i.piila; Angola Serik, delavčeva hči, 2 leti. davica. Meteorologijo poročilo. April Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Idokrina v ram. v 24 urah 24. 9. zvečer 78*8 9 1 p. m.sever del. jasno 2.\ 7. zjntraj 788*6 29 si. vzjvzh. jasno 0-3 a 2. popol. 12 0 »1. J«B del. obl. malom. Srednja včeraj&uja temperatura 10 1°, za 1*0 pod nor- 101 gld 20 kr. dne" 26. aprila 1896 Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/0..... Ogerska zlaa renta 4°'ft....... Ogerska kronska renta 4"/o..... Avitro-ogerske bančue delnice . . . , Kreditne delnice.........b69 London vista...........12U Nemški drž. bankovci za 100 mark . , 58 90 mark............11 20 frankov . .......... S Italijanski bankovci........43 C. kr. cekini.......... :'> 101 122 101 122 99 10 60 06 10 10 15 75 76 54 77' i''i Vsom sorodnikom, prijateljem in zn norem naznanjamo žalostno vest o britki izgubi na*e ljubljeno soproge, oziroma matere in sestre, gospe Franjice Štamcar-jsve 4 Justin katora jo danes zjntraj ob ' ,7 uri, previđena s svetimi zakramenti /.a umirajoče, v ."tli. letu duhe svoje, izdihnila svojo blago dufto. Zemeljski estanki »Irage rajnke prenesli se bodo v nedeljo, dno 86, t m., ob 6. uri popo-ludno iz hifio žalosti, Umska cesta št 1'.», na pokopališče k av. Krištofu ler poloHll k večnemu počitku. (8819) Hodi jej blag spomin! V Tj j ubijan i, dno 85. aprila 1896, Avguitln Starnoar, soprog. — Min na , Vladimir, MIlan, Vida, otruoi. • -o 9 o i "-a 3 a E a a, > «e s - M '" o d »s č ^ z m »R a X . mm cA S S m 1 w « R j* O £ Cl. a 3| cc > v. > 3 N Priporoči M, paziti na to sna-tiiiMijo u/^niio v probelc, iu na etiketo K rud*'vt&liki «lrn#.l»l m« Btvlfettje „The Gresham" v Londonu. Po doprinešenju spričo- al O smrti jo k lavni ximlup-nik \ Ejjttbljaui Kotp^'t <-viti«n Zeaolako zavarovano glavu c i takoj izplačal. I/.r. kajoč. javn.» najb pso zah\alo, priporočam družbo „The Oivsham" vsakemu nujtopleje. V Kočevju, diie 15. aprila 1896, ."VI .r.ri,ji9 liiiiiuirt (3819) okr. zdravnika vdova. V novozgrajeni hiši nasproti domobranski vojašnici se odda, takoj ali b 1. majem pritlično stanovanje s tremi sobami iu pritiklinami Več se poizvo tamkaj pri mestnem inženirju Hanuš-u. i2166—2) l■ ii glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voziiega reda tXI. Hri 5 w«4n. gto «%vot OMPUl Tink ▼ TrMI, v'o:it«'..el, Maljni, O* '•.:ir»c, tTnnseaffttite, JUjnbno, con ticleth^l j Aumcs, iicnl, Ornim iU.n, »falnojrul, is»eyr, LOuo, iindnjevic«, ; tco.ij, Munjino t»i*, Heb KdrloTi ver«, Krin-..jf» tttro, Fntgo, X>li>nko, i>nu»J ,ia A, lsiotien tMi &, «w< tO min. mju'.roi raaiaal vi»H v Ko'.it.vjr, Noto BMftO. 'Jt T. **ri IO mtM. ^/tttri^f oiebal tIu* t Ptl ., Poutmbtl, BeUafej O* tp»»^, Tnuiaeuafeai«, Ljcbno, Uaui*J, ici S«u:l.«i v bulijugrMC, Utmt ••■ » a-]!:llci. ■Jb IV. Mf-i OS min. popoluđn* metani rlak t Novo nictto, Kočarja. >Vt " /. **t*i l.O mii*. <"^,-j«,i*uim« Oiut.ul Tiuk ▼ Troti, VuuMbtl, Heljak Ocloveo, lijubno, Hoi»t!(*I, Uuuaj. itt 4. Mfj popol*sr«. Karlovi var« Vrr.go, Ij-'peko, i'an»J Tia Amatetieu. Vb j. i««-. VU min. »vwrf uaaaai Tlak t Kočarje, No\u moilo. tvt.-ur. toga ob nedeljah In praanlklb ob it. uri Vi minut popoludm otubal Tlak t l.eeoe-Kled. Prihod v Eajabl^ano rjui. kol.). Ut> a. oer« min. ijuirt^ oeebut Tlak • Uu:n)» rta Athmi»u, L>'.p ■koga IrtS«, FraiiOOVlh Taror, Karlorib valOf, lleba, liiari)lulli raroT, Plauja, Bnd»jeTt'J, Holuograiia, Lino*, Bta/ra, Oi.;in..eij«., leuhla, Au eaaa, Ljut.na, Oa'oroa, Heljakm, irraaaeiiei'acia, 1'rblia f. S. uri IV min. njuty<\) maaaoi rlak la KouaT-ja, Mcrega moata. Ob 11. uri min. dvjtotutln* oeeoul Tiak a liauaja vi» Amatottea, Zilpakcga Hraff«, Kratico t! h ratur, Karlovih tuo», Ueba, MarlJinU Taror, Vlanja, MndejeTlo, Boluograda, iihioa, Sterra, r'artaa, Oenara, OorUin, Bragonoa, ioomoau, ZaU* ua jaaaru, L^ud-Oaaieuia, i.-.tna, OcloTua, Poutabla, Trblaa Ob m. aari 39 min. |>oj*olnotudne oaebui »l^a a Utuinja, LJuoaa, Ualstbala UeUaka, OaluToa, Vrauieaaiuate, Jc>oiiVa()la, Trbiaa Ob V. uri M mit*, mveoer matanl Tlak u Kočarju, Norotfa Bfea%». Ob V. uri 4 min. arja*'** oaeliul r.ak ■ Oauaja ptako Amitatnua It Loobnaoi Baljaka, Oaloroa, .unabia, Trbiaa. Odhod is Ljubio »n« (drl. ko U t. fara 99 man. *J*ctroJ t Kauiitik. a 9. , Ofi a (Mi; "i •■ - m a . , 0. g dO . ewea» , . Prihod v JLJcblJp.no (drž. kol.). C*a 0. Hfi min. ^/utrt^f ia K ain^iLo. a 11. iS . etOfOfeMffM . ,, .. 0. .. »0 u (1705-&r>, Praktične in cenene ograje, Joh. IvLerkats, Dunaj, 71, Neubaugasse 68 o. in kr. dvorni založnik ln iz,ki.!. prlv. tovarna za sita ln žlono blago 8298 1 i i,««*—r-t-'""' \ ^ — ' — -»n *STA H L DR A H T-/4t£SMA Tli M ponuja po«-• mu Hun |elilt>no Ueo ». i>«i(iii>Hiiti laatntga ili-lu /,\ park«* it*. |un«1«h». pni«n i.1. «■, ■»»».! i «• »i-l«»»i» 11 il.. nail.il o vsi^ vrsto slonih p «•!■ nj, o^iti|o Ml -•/.i*. N«'lloxell. |i<«l ;; «rl«t\«>. li^ilicf. Kiir|lk alvorlmtei iiir«i«» /» oltnu, pr^nlpne iinra*>, ol>-rolrUe #.u »•% €>tll< «» iu I ml «•. i.ii'|»» (Mida« unojin' kimo, kiiNf fit ro|to Iu lrt"*ilHlc<'. unnoliOul« «* /.» %t»i«'. kakor ft* katerokoli ima laaaJoSi ii«1!!«' ninu«. UuKtruvaui kiit;il>>i;i m proraAonl strolkov Ultonj m franku. Ak vizi terja za požarni oddelek sprojmo s: ]■:■;«. rs 1 7.MNt«>|» bllllUc ,,HI»Vl|e*' pod prav ugodnimi pogoji. (8866—S) Prednost pn; r» ti-k'anlom, ki se morejo izkazati, da so v tej stroki že poslovali z uspehom. S^vilha^ oesplje po »V« «ld. ino ktit (2301—2) ^livovka pO ih W M dobi pri JPt„ ^=r!3sit©13-vi., Tržišče, na Dolenjskem. Zdrav, krepak s primemo . ■ i '•<> naobrazbo, v Ihvv za ni-ko i ii li. n j nii ]o Npecerlfsko lro;o%ino. Dečki z dfžele imajo prednost. (2291—2) Već1 pove npravnidtvo „Slovenskoga Naroda". Prodajalnica za mešano blago oddaja se v najem. Ista obstoji i/, prodalalnioe, jedno sobe za shrambo, polom i/, jt-dno n(»1h> /a stunovuujf, kuhinjo in kleti. Nahaja ne v nekem ve«)Jt>UI Irjcn, kjer je tudi okrajno gluvantvo, na glavnem prostor u t k cerkve. — Več ho pouvć pri r!. Kitlit-n v i.|iii»ijiatii, Prelimof ir;. (8816—l) iSif^^X^mi£Aa^ Izučen trgovec želi prevzeti v najem manjšo prodajalnico ali gustiinico na deželi, oziroma vzprejme službo poslovodje v kaki trgovini. ssi8) Ponudbe pošiljajo naj se pod fiifro: Najemnik1 v Novo vas pri Rakeku (poete restante). Na n.ijnovej&i in najboljši naftin umo. li«- J umetne (1501—45) J jzabe ia jzaliovja: 5 ustavlja bril Vlakih bolečin tor opravlja pliniitio- J J iiiii|ii n . M sol>u<> op«'ra<, — odstranjuje J «> b«»1»ii«> : ii.«- l ustnrtoujem živca ♦ j zobozdravnik A. Faichel 5 j polejj t'-ivljurblce^a mostn, v Kiihlrrjevi hiSi, 1. nadstr. J i Isnrjen prodajalec in komptolriat, >.eli poti ngodninij poboji lto1 p« o«lHJaal«>«' ali pa Uoinplolrtht v kaki večji manufakturni oni roma Ipaoarijaki trgovini na tnkajinjui pro-■torn h 1. |ii:.i(»'iii nln/lio 11 !> -1«- j«111 Ponndbe vsprtjema i/, prijaiuosti upravnistvo ,Slo-TtiMkoga Naroda". (8810—1) i SiP" g© odpratri v T dniih i«ipolnonia (2;ill-l) ili-. C'lii'i'aloir-ti izborni, neškodljivi Ambra - ererne ledino u«»t >»« aoinknjooa sredstvo proti pogun in za olapianjt polti Pristno V zeleno zapečatenih izvirnih slekliii.t ah po 80 novft. ima na prodaj iT o aa. R i p j ■*-.!•» U'ioii'ii'i v i .. 111 ► i j i n i. Patent© vani C (2086—2) avihni ovratnik kakor tudi vsestranski za niijliolj^i priznani izdelek ovratnikov, manset in srajc, ima našo zakonito varovano (Icvoro) ^iiiimko in se dobiva v vseh znamenitej-Sih prodajaliiicali moškega modnega in platnenega blaga v tu- in inozemstvu. M. Joss & Lowenstein tovarn« m perilo, Pragi VII. \a iii» wm |»i i iiiim ur |» nula ju. C. kr. avstr. patent it. 66 686. Angl. patont It. 1O.7O0. Kralj, •gorim patent it. 1769. D. R. O. M. Nr.10.36a. •HIT" -"""-Ml H- ■■a—»™»."»-»a*a«- 117487 v pop-ejanji .ffSušaktsvi vojašnici* sSMP se dajo v najem 10 sicer stanovanja, delavnice, magacini, hlevi, kovačnica in skladišče. Več se iz\č pri .1. I£iuiti>ifl, KIiiinua •<>M<**l<-xi. Tu ekstrakt priporočajo zaradi sigurnoga uspeha že več let iiidisilt tr, ki r odpravi vsako prirojeno Kliiliimt. uklanja takoj nlab potluli, iiAeMtil loli in vsako u«*e«*n«> bolezen t dobiva se proti dopoitljatvi 1*70 v vr.pj Avstro-Ogerski frmiUovHiio po poŠti iz lekarn: g'i'vna zaloga v lokami ,.p'i sv. Duhu" g. Ede p l. Tom:iya, v lekarni g. A nt. K5gls in v mestni lekarni \ Z.ciel.ii: nndalje pri Zaneit i-] u v TrMu; .Jožefu <' h r i s t o fo I e t t i - j n ▼ OoHrli g'r.vna aaloga: c k r. stara vojna lekarna ti n DuiinJI F. Plebnn-a na ŠtafanoVttD trgu Bi 8 — Pristno blago se <'ohiva samo v t.teklenicah z nt;snenim napisom: c. Iu kr. r ckiunl. julrttvulU «lr. SijtoU n« ■>uum|I. (I87i- 11) NajnOVejŠe aparate za izdetavanje sodine vode in pivotOČ s tekočo (2i98_3) ogljikovo kislino obavlja Alojzij L6wy, Cunaj,II 3.Stcfanichof. Tekoča cgljlkcra kifllina prav po coni. Šivilja in jedna učenka se takoj vzprc-JmctA« (229*—2: Mestni trg štev 9, I. nadstropje O 7/ Na prodaj je (21%-6) a r£, vrtom na Glincah, pri Tržaški cesti št. 14. Produ jo iz proste roke Fortunat Cepuder; več se izve tam ali pa pri upravništvu „Slov. Nar.u. Oslajena jedini zaresni ^ v jcavijii nadomestek se od mnogih znamenitih zdravnikov Blednjemu toplo priporoča. Koestlin, Bregenc. L. EVažno za vsakogar! Saaio za 3 ^I«G. c;o ki*. Ker se popolnoma razpuste naSa dunijska zaloga blaga in tudi vse tukajšnje podružnice, imam t nročilo, da vso zalogo rasprodan kar najhitreje in najceneje; prodajam torej odslej naslednje lepe in prav koristne stvari po nezaslišano nizki ceni, kakor se nikdar, za Nllilio 2 jSlll. CiO ki*., iu sicer: 1 prima uro, iako elegantno in lepo podačeno, točno idočo, U kar se jamči pismeno za jedno leto; 1 jako elegantno, lino po/.lučeno verižico; <> parov Jako flnin, pritrnobarvenifa skarpet, za pristno b »rvo se jamči; 6 parOV dvojno-finih moških ovratnikov iz pristnega platna; t> komadov jaku finih robcev, za katerih pristno barvo se jamči; ti komadov krasnih ivanset, i ajnovejSo facjone, iz pr'st. platna; 1 elegantno pristno svilnato moško kravato; 1 krušno kravatno iglo h sitnili briljanti; 2 komada krainih manfietnih gumbov iz imitiranega zlata s patentno mehaniko in 2 komada ovratnih gumbov. Velikost, barva in štev. po želji. Tudi oskrbi zaloga prav po ceni; jako elegantno americausko mizne budiluo uro z zvoncem iz pristnega nikla, regulirano na minuto jamči se pismeno za 2 lett) za samo 1 gld. 75 kr. (2218-3) Razpošilja proti povzetja zaloga blaga P. Windisch. Krakov, poštni predal št. 16/A. NB. Ako se vzame vsaj B garnitur, se pošljejo poštnine proste. Neugajajoče se takoj vzame nazaj in se takoj denar vrne. Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko MNn paiobrodno društvo v Reki. (3) Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z nnjvečjim komfortom opremljeni, električno ^^r^ razsvetljeni parni k i) v aj / vožnje: ^ V noči od so-yr — hote na nedeljo ob _ ^k^, 1. uri v Kotor preko y^m^r Zadra - Spljeta in Gruča. Vsak torek v Spljct-Metkovic. Vsak petek v L ifiinj-Zadar-Spljet. Vsako sredo poštni parniki v Zader-Spljet in na otoke do Kotora. Vozni redi se nahajajo v Waldhelm-ovem , Kondukterju" štev. 593 604. Ljubljana Gr. Breg št. 6 išče nujno: grajskega kočljaža, ki sme biti oženjen, prav dobro ravnanje, izborna služba; spretno plačilno natakarico za veliko gostilno, izboren zaslužek ; 3 hišne sluge, za Bosno, Pnlj in blizu Ljubljane, zadnji sme biti oženjen in mora nekoliko biti vešfi lova; perico za neko grajšč.ino, sme biti tudi začetnica, dobra plača in dobra hrana; 3 podnatakarloe. jedno kasirko (za kavarno); več kuhario, tudi k dvema osebama va Ljubljano in drugod; 2 finojai hiftlnl in več boljših, deklet za razna dola itd., itd. (2317) Na prodaj je jako lep, 13 mesecev star (2281-8) domačega plemeua. — Več se izve pri gospodu Iidimi Verl»i£-ii, posestniku v Borovnici. Zarezna strešna opeka, prešana stresna zarezna opeka (marseljska) in navadne oblike s stroji delana stresna opeka je za znižane cene vedno na prodaj v tovarni i ju M * i. Lepo in dobro se obrestuj oče posestvo na Spodil 11* m Ši n jurskem. I1 -» ure od Maribora in l/4 ure peapota od železniake poBtaje n£gydi-Tunnelu, je radi posestnikove smrti pod jako ugodnimi pogoji Iz proarie roke t uli <»] u is predaj. Posestvo, obatojeČe iz 56 oral popolnem arandovan* ga zemljišča (vinograd, poljo, travnik in aadni vrt) čedne hiae, gospodarskega poslopja in 3 vinskih hramov, proda se ob jednem z živino, krmo in vinom. Več pove gospod Ferd. ftajovlc, trgovec v Kranju. (2258—2) ^■SSBSBSSSBSBSSSJSSSSSSSSSSBBBBSSBSS^i •T. lirIfiner-jov kemično-čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri osveževalno in oživajoč, če se kdo neugodno, slabo in nevsečno počuti, pospešuje prcbavlje-nje in se priporoča kot vsakdanja dijtt:tična pijača. Zajamčeno čisti izvleček je in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dobrodejno in zdravilno upliva ter vse druge prekaša. Ta jedmi domači proizvod tu vrste bi se moral povsod i popolno ceniti in bi ne smel manjkati v nobeni lusi, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. Pristnega prodaja (1,470—48) Znkonitu savnrovan. traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samokoiniče, H cinkasto in pocinkano ploščevino, % vsakovrstna kovanja za okna sdsiFttiit n jili.ii 'liliji priporoča, po xeIo xnix. .liili cenah Andr. Bruiic©¥ič trgovec z železnino (11178—6) v i . j M I t i ; ;;nš. II31. < ■ lf I >r II 4 I l*SU mtm Prihodnji četrtek, dne !50. aprila t, 1. bode Ivan Kogoj, po domače Ziberšan iz Gornjega Logatca svoje posestvo prostovoljno na lici mesta po kosih razprodajah Kupnine plačevale se bodo v Štirih zaporednih letnih obrokih. ff8W—1 Kupci se uljudno vabijo. 33HFV i Kdor kašlja rom zanesljivih vzemi slavno-znanih in zmi- (1429-22) prsnih bonbonov. Pomagajo gotovo pri kaftt)u9 lirl|»a vumI f, prNiieni litiluru in ehmIIx«ii fti. Po mnogobrojnih spričevalih so priznani za najboljše ln najoenejie. V zavitkih po IO in HO kr. prodajata jih Viljem M«y«T in HI. M»rdelM«lillkKer. lokarja v I.jnl»-lji«nl, in tiari in Petek v Veliki Nedelji. S Vozni MH ? Se?. Ameriko pri (21i»7-3i nizozemsko-aineriški parobrociui družbi. I Kolowratring i) IV Weyringerg-aHne .DUNAJ. Všttk titin o&pvnva m Dumijn. 1 *< » S t si » 1 M V.ttM tf»ll|. Več kovaških učencev in dobregfi kovaškega pomočnika za koleseljne in kočije vzprejmo takoj Peter Iš^ei-Aic? urH Npo > I o .UdiCKTLOSLICHER CACAO r A., -.n,,.! ... • IK° iCOTASSEN • Nnhi-h.ift ■ I d Moderci izvrstne facone, najboljši izdelek (2220—3) litijrcitcjc pri Pred Škofijo 22, poteg mestne hiše. I Ljudevit Borovnik (14) O 9 V) O «# ; • i --O »» O ■ a ri88a) o puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem * ko priporoma v izdelovanje v«ukovrNtiiili |»u£ek za lo cc io atrelce p.► najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare tamokreimoe, vsprejema vsako' rstna popravilu in jih tnčno in dobro izvršuje. Vso puško so na r. kr proskuscvalnici in od meno preskuftene. — Ilustrovani ceniki zastonj. 09#»o&£e3C«ooeao«>9f»ooG«>ar«oo»«afl)aQe« Hi hI hi hi h Hi Zenitna ponudba. Mlad mož, prišedši i: Amerike, s premoženjem 3000 //Id., bi -se rad priženil na trgovino, ki je v dobrem slanju. Ponudbe naj se pošiljajo pod: M. .i. '/'. upracništvu »Slovenskega Naroda". 2809 i) Hi Služba distriktnega zdravnika na Vranskem za zdravsko okrožje Vransko, obse^ajoee občine trg in Hodni Red»-ž Vransko, sv. Jeronim in sv. Jurij na Taboru, se odda po visečem deželnem odboru ■ letno nagrado po 600 gld. Privatna praksa seg* daleč izven zdravnk>ga okrožja do blizu Kamnika, Lukovce in Ztgorja na Kranjsko. Prošnje z dokazom znanja llovenidine iu nemfičine in z drugimi j>o § 15. postave z dne 23 junija 1892. d^ž zak. št. i J 5, zahtevanimi dokasili, vložiti je «Io *<5.». liiitjiiikt* l*»tM» pri odboru zdravskega distrikta na VrauHkem _ _ . Hlolf^eiittiet" I. r., načelnik. (2297 D i flfS mttti rtk if Bi ftm%\ m in najpovoljuej&ih cenah. Angleško, francosko in tu.emsko robo ima na skladišču. Nepremočljive haveloke izdeluje po najnižji brezkonkurenčnl ceni. Gospodom uradnikom se priporoča /a izdelavmijo vsakovritulh uniform ter preskrliuje vm' /ravni spadajoče predmeie, kakor sabljo, mede, klobuke za parado od. (9l91—4) Otvoritev fotoorafsteoa zavoda Davorina Rovsst-a. Prva domača narodna tvrdka. Dovoljujetn si slaviHMim občinstvu, vsem slavnim dins vom, dijakom itd. naznanj.tti, da bode m 6. aprilom t. 1. (»tvoril svoj popolnoma novi fotogr&flkj atelije na vrtu kamnoseka Vodnika Atelije jo popolnoma opremljen z najnovejšimi v fotografsko stroko upadajočimi pripravami in dokonu ljami. Na razpolago so tudi feobt za vsprejem in toaletu. Svoj.- *o bogat* skuAnjo v toj stroki spopolnil sem flo na c. kr. ućiliftču za fotoj'rtijo na Dunaju, tiikn da bodem zaim^el slavnointi občinstvu postredi rasan R navadnimi slikami i itd i I vsemi dragimi naimivejsmii izd«'lki, l;iko: s toto^rulljnini v raznih barvah uu sloklo, ponolau, platno, kviIo, Ioh itd. v platin- in pimnont-tjhUii. l/.vrfteval hodeni tudi vsakovrstno reprodukcije iu povefianjl slik do naravne velik. sti. Priporočevaje s • th obilen obisk in podpiranje prve narodne fotografski tvrdke, 7. zaupanjam, da ino bodo slavno občinstvo kot. začetnika gototu pod> p ralo, z.gotavljem, da bodetn vso, tudi najimelejSe zulitove ločno iu solidno l/.vi&il. t8l87 - 4) FRAN CHRISTOPH-ov j J Zaradi teh P roču, kdor ^ — Dobi »a ^ Ivana Luokrnann-a nasledniku % It 4 Oll ii *<%t it 411 E-M. Sv svetli I21 k zji tla je hrez duha, se hitro suši in do!yo traja. praktičnih laatnostij In |ednnstavnegs rabljenja so posebno pripo-hoče sam lakirati tla. - Sobe n v dvefa mah topel lahko rabijo, se v rashenih barvah (prav kakor oljnata barve in bresbarven (ki daje svit). — TJzorol lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah. Dobiva se n Ljubljani prt FRAN CHRISTOPH, i/.nniit.ij in ledini isdeluvatel] pristnega ■vetleirM laka za tla, 1'KAIiA li BBROLIN. • ta /r.. /f«U Af>\ r -'VS t»v J-Xy li*i St 11530. Razglas. (3379—8) V smislu § 53. občinskega toda za deželno stolno mesto Ljubljana se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in troških 1) mestne klavnice, 2.) mestnega loterijskega posojila in 3) mestnega vodovoda za 1895 leto

11» 111 :,]. MaVr, M.ir.leisi dl iL'er, U. pl, Prnkdoas G.i1 <■ .»ii i. Ql .'i I, 1 l: 11 | ua Ko-roAkeinl C. Meniifi , % Kel|Hku V Srh..I/., Dr. K K11iii,>t; v t. 111 k.; \ ICmiI-I C. R Andneu; \ I «• rl I i Josip \V.irio; v lt»rke akratoternie, ki eminentno vplivajo pri protinu, llvćnl ln kolononl ravml, i • njlli poBledlOnlh boleznih, pn iskll, nevralgijl, kožnih boleznih in ranah, kronični Brlghltljevl boloznl, otrpnenju, kroničnem lnatomičnem vnotjn, eksudatlh penulerinalnili VSBin, Velike baalnske, polne, separatne kopeli, kopeli v marmornatih banjah m tusno kopeli, Izvrstno urejene potllntoe, masaža, elektrika, svod. zdravilna gimnastika. Prdesns stanovanja. Dobre m nednutt gostilne; stalna topllska g-odba, katero oak.ouje g-odba o. ln kr. pespolka nadvojvode Leopolda it. 53. Oli6r.ii senčni sprehodi it i Od I. maja vo/ijo slednji dan oiniuliusi v Zabok m Polčano Kopal ftki sdravnik dr. Pavel pl Oreskovlo. BrolUrS so dobe v vseh knjigarnah. Prospekte m poročila pošilja (2211—.'i, kopališč n o ravnateljstvo. m Voli ko zalogo . «ry ^ji^^a^^ ^^^^ J. Soklič. • cl Trn ik'*«! lkusnimi, 6 |»QtiQi»Q1IQHQNQvlQi*«*s«lil s svojo izdelovalnico soda-vode v lastno hišo "v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49 ter se priporoča za daljna naročila z opomnjo, da rabi vodo iz mostnega vodovoda, a v svoji i/tt%*~ iiH|i*It v iLeaOAla "•sj rabi vodo iz teko-(1735 čega studenca nad cesto pri Bledu. Zunanja naročila se točno izvrše ~^MB Ljubljana, Židovske ulice št 4. Velika zaloga obuval (l742> lastnega izdelka za damo, gospode in otroke je vedno na izboro. VsakoiHMrt naručila izvršujejo se točno in po nizki cent. Vse mere ne s hran pijejo in zazuaimuiujujo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vposlati. Albert Robida« Prej U M k v Ljubljani, Rožne ulice št. 3 izvršuje po najnižjih cenuh sobna slikarska dela v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dola na deželi se vzprejemajo j ob vsakem času. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom. (1743) ,. x. . • v. . ..j. v.-.. v»v. v... ,v.v. ..; j. zor Alojzij Erjavec j.'zor ^ (1788) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za obilno uaročevanje r..zno-vrstnih "Inivnl, katera izvršuje ceni\ 5* pofiteno in iz zanesljivo trpežnega usnja & od najfinejše do najpriprustejše oblike. L Mero He shranjujejo. V tutnjim naročilom P naj se blagovoljno pridene vzorec. ■.— .t-.t- ra-rirm —t-.t-j~.t-.i-' r-frttrv^^j cevBtaet74 J- Slavko Gartner v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se priporoča Škofje ulice 2 za naročevanje različnih vrst oblek (17JI)) zagotavljajo točno izvržbo. jjaV" Različne uzoroe blagra ima na razpolago in uzoroe dostavlja tudi na zahtevamo na dom. — Ker iSče le mali dobiček pri nizkih cenah, se nadeja, da mu bodo obila naročilu omogočila, vsem zahtevam 66. naročnikov ustrezati. I a aji *. 4v-i «i i^nrv < l Brata Bbosrl ^ Ljubljana, Frančiškanske ulico 4. a Pleskarska mojstra c kr. državne in f c. kr. priv. južne železnice, r* Slikarja napisov, 31 stsvblnska in pohi;treni pleskarja. ! Tovarna za oljnate barve, lak fT In pokost. (1744) f Zaloga oriaiM<*lu«»HA Karlinliiieja. .Mas. oba za konjska kopita in usnje. • aMr^Fi. Eaissr i - " — - ...... { puškar v Ljubljani, Selenhiiriret« ulire it. 6 it«« riporoča svojo ve ov in osebno varnoi . šcin za lovca Specijaliteta v ekspresnih 8 puškah in ptičaricah, kijih sam izdelujem. » Popravki se izvršujejo v moji delavnici. H **************** ******** . . r » p i ************'**'* < XVA» ITRAST ► 4 Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 \ m priporočata p. n. čast. OOcInitVti svojoj ^ Vel ko aalofra vsakovrstnih ^ 4 pečij in glinastih snovij ^ ^ kakor tudi w 4 štedilni kov J a in vseh v to utroko ipadsJoAill del po k ^ ni/.kih eenab, (1730) v ♦1 ♦1 ♦i 1 s diko zalogo orožja z& « st, streljiva in potreb- B ^ Tapetniška kupčija V I .j IIt> I j It II I, Aeleuburgove ullve 1. samo stane pri meni fin m) iz naiboljsega blaga solidno imrejen. Ne zamenjajte mojih kot. najboljii znanih mo-drocev z onimi, koi jih tukajšnji mizarji nepopolncma izvršene ponujajo. Altiioi«)- od 17-.'tO ptld.{ divani, otomani, garniture in vsa taiietniska dela (1787) po najnižji ceni. 10 Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov od fi gld naprej do 96 gld IK ♦ s) IVI ehanik (174,) Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani Ia«iV1iiJ«* In |io|iravlJa bivalno nI roje in vtdocl* l»«» nt kotli' M imjhiiljAi atiaUvi, aluAajnu turbine iu HENRIK KENDA v Ljubljani. NajbogMtejša zaloga za ^viljo. - (174«) Anton I^jfe; Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-lnočljivih havelokov itd. <>l>lt»l*o |><> »iit*i"l se po najnovojfiib uzorci h in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. 11T : ANTON KOŠIR j % v LJubljani, v Kolodvorskih nit- | ♦ oah it. 30, poleg1 Jut. kolodvora J # priporoča svojo £ zalogo izvrstnih t (T iii«-ii«. V /»* 4 *.ii«1r<>! 7^ g Ign. Fasching-a vdove iT II n'S^ Htiiro 11*1 (1740) s suknenim, platnenim in manufakturnim blagom. V 1 ^ j 111» I. j2s ii i. 1 MUoiljO Ml« — - ključavničarstvo 171M ■ lJ«tHiii»»h«-i»« letaj ih47. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS LJubljana. Turjaikl trs; it. 7 m Oospodake ulloe (Knei)l (1788) dvoreo). Prva in na;stare;ša zaloga šivalnih strojev. Tu at tudi dobivajo venkovrutni kmetijski stroji Posebno pa priporočam hvojo izvrstna mIubrio-rexiii«*e in m In 1 i l «.!«•«•. katera no dobivH|o vzlii; nj ili iabornotti ceno. (i<4i) Ceniki zastonj ln poštnino prosto. PoljatiSki nasip št. 8 (Beitfcom hiša) pripor, ča svojo bogato laloMO čctodLilnih ognjišč ■1 • i 1 •• 1 p 1 •>•«<«{.. i.. kakor tudi ini|ll> ii«|hIIi, z žtiitd medj.i uli mesingom montiranih za ohklude s pefiniosnl ali kabhiini. l'opritvl|an|n I«It,—«» In po «'«>■!I. Vnnnja naročilu so hitro izvrše. c ji lc svojim ! Ljubljana u74{> 'Dunajska cesta St. 5. 04829227 \TE,iiticriiiaiiiM>veiii drevoredu. Videti le še malo Časa! Ameriška zabavna gugalnica. Panoptikum, galerija slik in stereoskopnih podob. Bogata razstava voidenih, mehanično se gibajočih figur, znamenitih oiob v tivljenskl velikosti, plasttAno narejenih. Raagledl Parica, oper, mest, gradov,notranji in vnanji razgledi, bitov, pokrajin. ffk9~ Ker vse moje podobe izvirajo od samo sloveči h umetnikov, naj nikdo ne zamudi ogledati zares umetnostni panoptikum. Vstopnina po znižanih cenah 10 kr. za osebo. Za mnogobrojni obisk prosi (2314—1) JonI|» Kw«*f IIncIi. Dr. Ruse balzam Solnčnike v najbogatejši izberi in solidno izdelane priporoča ('JI 13—7) po najnižjin cenah Hi. Mikusch V I > j n l > 1 j;» n L ii Jt >lcKtiu>ni tV*flTU lf>. vzprejme tako) Talcolo Ser&a (2271-3) kolarski mojster v Dobu pri Ljubljani. Največje skladišče raznega semena n. p.: nemške, štajerske, lnkarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najboljša krma za živino; travnega semena za sohe, mokre, pe-Sćene in glinovita travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peteršilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse drage vrste semena za zelenjad. — l'roseč mnogobrojnoga poaeta za sžoločLec iz lekarne B. FRAGNERJA v Pragi je že več kakor 30 1» t občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje pospe-finječega in milo odvajajočega učinka. Svarilo 1 Vsi drli anbmlaJte imajo zravon stoječo postavno depo-novauo varstveno znamko. (170O—9) Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri ,,cmeio orlu" CrHKH, mi Mali Strani, ognlj Sporm-rjevo ulice. Velika steklenica 1 glil., mala 50 kr, po pošti 10 kr. već. Po pofitl razpošilja so vsak dan. Senzacijo vzbuja preseneti}]vi vpliv j med. dr. A. Rix-a originali im pilotu Pompadourina čudovito gotov Q8peh pri razpokani, trdi in ra«kasti kozi, srbenju in rudečici, koža postane svetlo bela in brezmadežno čista, koža postane mehka kakor barton in mladostno sveža. Vse dame in gospodje, ki rabijo 1'nmpadour uo pasto vzbujajo začudenje /uradi njih nen vadno lepe polti Pege, ogerci, mozolji, spuSčaji odpravijo se v 11 dneh. ga kar se jamči ter se dennr vrne, ako ne ponvi".i. prepričajte se torej z uporabo. Redno gojenje kože ni ničem* most, temveč (s-.*" zapoved dostojnosti. "7£JL\ Cena lončku gld. 1.50. tuii Pompadourino mloko se rabi name3to poudre, sa dobro prime, je svetno dovece gld. 1*50 , Pompadourino milo proti razpoVanim rakam. karton 3 ko made 90 kr., Pompadourino poudre gld. 1*25. Osredna razpečevalmca dr. Rixa isdelkov "Wll.helm.ine Rix Dr -Wltwe Sobne, na Dunaju II., Praterstrasse 16, I. nadstropje, Rixhof in v lekarnah. (8119—8) (2018—9) ZEPeter ILassnilrr- Rokovice za, gespode Izn. d_a.r^Le iz sukanca, svile itd. praške glage-rokovice izvrsten fabrikat častniške rokovice priporoča I. (8054—8) Recknagel. Posladnja novosti ^feaj | ti & Al°J2V Persche Pred škofijo 22 priporoča dražestne novosti . (2221— 3) okraskih, gumbih, čipkah, tulih, pafčolanih, trakovih, ovratnicah kakor tudi Svili, slamnikih* cvetlicah m peresih itd. itd. t i IfaSJT Naznanilo obrtovanja. *^3J Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem po 2f>letnem delovanju pri najboljših tvrdkah v velicib mestih, mej dragim v (iradcu, na Dunaju, v Olomuiu, Zagrebu, v svojo doiuoviuo vrnivsi se, pričel samostojno i/.vrsbo sobnega in dekorac jskega slikarstva Priporočam se najuljndneje za naročila del v vsaknjakem slogu modernega sobnega, salonskega in dokoraotjskega slikarstva v mestu in na deželi, z zagotovilom line izvr&bt- m m/.kib cimi. S spoštovanjem odani (1998—11) Ivan Terdan sobni in dekoracijski slikar, Ljubljana, Križevniške ulice 9. Št. 12 958. (9998—8) Občinski svet ljubljanski je dovolil tiuli za letos JiOO v ta namen, du mestni magistrat pošlje primerno Itevilo iiho/.nili nI* rol'n losu * li olinh V lliorvlt «' kopeli V 4iv*>tt*'i.. Magistrat oznanja t'« s pristav ko m, da j« prošnje za občinske podporo v onenjeno Hvrlio izročiti mu slo IO. iiinf * leios in v ujiti posebno omeniti, ali bode holmca otroka spremljal kdo domat'ih sam do Gorice, ali ga bode treba tje poslati z najetim spremstvom. Pri p delitvi teh podpor ozirati se bo magistratu v prvi vrati na olroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 18. dan aprila lSilti. Županov namestnik: Vončina m. p. Karola Wolf-a restiiucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč). M n« >)■.<> preskuseuu (mirternlno in «Ure|»čev«luo NreiUliu po t«*ikili na« porih, lrn|ulli Jetali itd. — Najbolje se je obnesel pri vseh vuanjih boleznih, kakor: eroilmi, nt muli« ioni <>irt»ii*»*. Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri ItonJIli, g;uv«»dllif "valili, pr« si«ili itd, če »• rr(u |« nO. če m!h1»o preba\IJnJu, izvrstno varovalno sredstvo proti kuanliu buleiulm. trmnitku -4» kr. (1224—59j |M8r~ Prem:, vanc. "^PV — Mnogobrojna pismena priznanja. Dobiva, se v aaakl Irkurul. (ilHvus smIukh pri |**«llui>in UUflov»lel|u L "^vrolf-,UL, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi naj so na varstveno znamko. — llaspoftilji* se vsak tlsn po posti. Lepa polt, nežna S sovo. V Ljubljani prodajala na debela : Anton Kris|»er in Van« IVtnčić. VI. (2) Generalno zastupstvo: A. Matsrb *\ to., hunaj. L, l.u^eck 3. Vsem gospem m d evo j kam za toaleto najbolje priporočeno 4111 7811^2 Plznsko uležano pivo. Čast nam je najuljudneje naznaniti, da se neha točenje našega točilnega piva koncem tega meseca in da se bode poslej točilo samo na katero naj se blagovolijo cenjeni odjemalci prav mnogobrojno naročati. V ■*lziui aprila meseca 1896. (2307 — 2) Meščanska pivovarna v Plznu iitttaiiovljcima leta I8it. Glavna zaloga: F. Schediwy, Gradec. Annenstrasse 19. Novo zgrajena, 12 let davka prosta, lepa s hlevom In velikim prostorom za stavbe novih his ali pa za vrt (2157—2) se proda iz proste roke. Potrebni kapital okroglo 24 tisoč goldinarjev, ki ae jako dobro izobn sinje. Pismene, neanonimne v tej zadevi dnpiso pod naslovom „stavblnskl mojster" vsprejetna iz prijaznosti uredništvo ,,Slovenskega Naroda" U M > cg Najnovejše klobuke za gospode in dečke iz lclo"b-Lič;ir3L© priporoča z veli'spostovanjpin C. J. HAMANN 4.1» «ni ivjt. wt. H. Najnižja cena! £ o 5 P w o < o Ul Lepa soba z oknom na ulico in h posebnim nhocloro Me «mI«I» n mitjitikom 1. I. — Več se izve pri uprav nistvu „Slov. Naroda". (2275—3) OS (pomnoženi restltucljslal tok> steklenica 1 gld , 5 steklenic 4 ffrld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkasenib živinozdrav-nikib tu od praktičnih poljedelcev priznan kot krepUen, lajša otrpne-lost konjskih ulov ter služi v krepilo pred in v reetitucijo točvr-stonjei po kakem truda polnem dela. Skušena redilna štupa za živino konje rogato živino, ovce, prašiče itd Rubi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako z'.vinće ne more jesti ; zboljiaje mleko. Zamotek z rabil ni m n-< vodom vred v. Ija SO kr i 5 zainotkov z rabdnim navodom samo 2 gld. poroča in razpošilja na vse strani s prvo poŠto I*. H. Svoj bogato ilustrovani ž-u.xr^ai naki čenih (2:102-2) ženskih klobukov razpošiljam podtalne prosto in zastonj. Henrik Kenda v Ljubljani. Izdelovanje perila Na fsooioi za gospode, gospe in otroke. Na drobno! ► a 0 S H • a « u p. o za Pri lekarnar Ubald pl. Trnk6cz7 Ljubljana, Kranjsko. (8160* 4, M e o o rt H rt o H H S H fi O ho rt p rt rt 4 rt O •raj«i* m e»«,Mt Sel MAni, gi«. iuvrutiilkii, hr.1 mtni.t, J7 vrat, ] lillim«! |i<> (Iti 110 do t 70 « krm.il. . „ e-M . It — Sr*)«"«« mm. d*>+U»> » 4 »<-l>Vi 11I1, k. Kor »u* r* I 1 k"m«<1 po vlo«luJ«■ kine«* fy«t«i mr% **-«l>«»4« 1 kakovnitn I k' m po gld. —'HO do 1 40 II kom. . . 4-A0 „ 1 M IS »ir.lulhiiT I ■Id. I 1.1 (to «lil I Sid i IS purin ni.m.i J „.i irlri 1 811 do 4 ttn # IS k«HiMitwr ^ 1 wdir»)ruik<>i. 9 • d «14.1 Sk do t'— / s £ • * * I w =3 K 7» S S" a c- ?T "t o B I ■ & S o iti B *u tt> - S 13 S fer ™ sV a 0 s: o lil 1 I a S! w I o 2 P B o ^ o> Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežbo jamči tvrdka C. J. Hamann v Ljubljani rala^atelj perila več c. kr. častniftkib uniformovalisč. in uni-formovanja v nafti c. in kr. vojni mornarici. Velika tovarna za kmetijske stroje v vnej Avstro Opernki dobro zn;»na, ifeHi v^|»r«'J*'ti 'A<*** 1 4. J. J. .1. proti viHnki proviziji in bi tnrli osniMiihi nit I ml iš«%u. -ko bi b lo tr^bn. Ponudba naj a« blagovolijo poalati pod naslovom: T. IKZ r dttlC^T", tovai-na atroju hospoda,fskych a alćva,rna na železo v Prerove (na Moravskera). 8804— l) ^Pomladanske obleke pomladanske pooršnike ne prt'mu?ljim' ,, haveloke z*a p06po&š iti iPcclfc, fiafici tttSi 2>a CfOCfH in Si-Zi/icc M pti^tne vcltitočje c/ct/lc afi Ml pit\>tncija titc>fc/tčijta /L>Sua yt'.-i'^iotoca A> t> oi*/*vi7# izleti Grič ar $ Jrfefač £fttA//aaa, Slona ne ulice št. 9. *:" £l ■ -t •"♦'!■> '••«■1 ; **3 Kranjska stavbinska družba. S tem dajemo na prijazno znanje, da smo po reorganizaciji in poinnožitvi tfdimskoi/a ni iidinimstrativno^a vod siva pri naai ntavbiriHki družbi inrnto umr'ega ravnatelja gospoda HvCai-lcsa. Krsnnei-ja oddnli po »voji odlifni Btrokovojaaki delavnosti in posebno p«> v zadnjih lotiti pod njegovim naobnim vodstvom izvrAeni zgradbi impr-zantne finančne in poAtne palafit v Trotu tudi tuka| dobro /iiianenui aibiti ktu ^oRpodu Rudolfu G6bel-u intotako mno v svojo alužbo pridobili kot SrftVbJOslMga mojstra in Rtavbinske^a vod telj;i poHpoda IFx"E>.Iloet rKZa.*u.dLela-, ki je poprej več let v jednaki laatnoNti deloval pri IJnion-fdavbiimki družbi na Dtiniiju z najboljšim vspebom. K^r ostane tuli arhitekt m stsvbittskJ mojster gospod ^^_n."t-rx "^T^olf v naAt ttlioi-ki pisarni, mi-nlnno, tU po združitvi tako izbornih, meJHcbojno hm doj>o|-nu.io<':ili vodilu b inoei, zaunoremo natre<'i na n»H Ntavljeniin /.ditfVHin glede vnake vrste etavbiiiHkdi del v L|ubljnni kakor tudi zunaj najtoL-nejn. najcenejo in najve^tneje. V Ljubljani, dne 10. aprila 18', H i (8911—4) Upravni svet. #*ir •.}:■ *\t f «jr f «p y y ^jr y ff y ^^rrrrr^r Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 34