Iz koledarja
KADILO
Uporaba kadila je že iz starodavnih časov. Kadilo je v bistvu smola, ki vsebuje svojevrstne drobce. Ti se v stiku z žarečim ogljem razkrojijo. To zboljša zrak v zaprtih prostorih in širi prijeten vonj. Dišava ljudem pomaga, da laže dihajo.
Kadilo pa so uporabljali še za marsikaj, npr. pri obredih za pokojne, za preganjanje hudih duhov itd.
V teku časa so ga ljudje začeli uporabljati za izkazovanje časti imenitnim osebnostim: cesarjem in vladarjem. Kajenje cesarju je pri Rimljanih pomenilo, da ga priznavajo za božanstvo. Prav iz tega razloga so se kristjani izogibali rabi kadila v bogoslužju. Zažiganje kadila pred cesarjem ali poganskim božanstvom je bilo znamenje izdajstva in odpada od vere v pravega Boga. Številni kristjani so običaj zavrgli in raje šli v mučeništvo in smrt.
S cesarjem Konstantinom je za krščanstvo prišla svoboda in stvari so se spremenile. Ko cesarja niso več častili po božje, so rabo kadila sprejeli v krščansko bogoslužje. Vemo, da je med tremi darovi modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit Detetu Jezusu, bilo tudi kadilo. Kot dragocen dar so ga poklonili Odrešeniku. To je že davno pred Kristusom napovedal prerok Izaija.
Kakšen pomen ima uporaba kadila v krščanskem bogoslužju? Duhovnik pri slovesnih mašah pokadi oltar, darove, evangeljsko knjigo, Najsvetejši zakrament, druge duhovnike in vernike. S kajenjem pokažemo spoštovanje do kakšne osebe, t.j. spoštovanje do Boga. Nedvomno ima dviganje kadila močan simboličen pomen. Vidno nas vabi k molitvi: »Kvišku srca!« Isto velja tudi, ko kadimo kip ali podobo neke osebe, svetnikov in Matere Božje. Kadilo ustvarja ozračje veselja, slovesnosti in prazničnosti. V premnogih deželah pred božičnimi prazniki blagoslavljajo hišo oz. stanovanje s kadilom. S tem ustvarjajo občutek prazničnosti in kličejo blagoslov na svoja bivališča. Kadilo daje tudi prijeten vonj. V tej zvezi poudarja apostol Pavel naše darovanje. Kakor je Kristus samega sebe Očetu daroval kot 'blago dišečo daritev', taka naj bo tudi naša daritev Bogu.
Kadilo uporabljamo tudi pri javnem češčenju Najsvetejšega, pri slovesnih večernicah in pri pogrebih.
Naj se torej naša srca dvigajo h Gospodu, kakor se dvigajo pred njim kadilo in naše prošnje.
Tone Zrnec CM
BOŽIČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV
»Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod« (Lk 2,11). Tako je angel sporočil pastirjem betlehemsko novico, Kristusovo rojstvo, prihod Božjega Sina na svet. Samo dve vrsti ljudi sta prodrli v to skrivnost: pastirji in modri, preprosti in učeni. Imajo pa nekaj skupnega: ponižnost. Preprosti pastirji niso poznali politike, niso vedeli za umetnost ali književnost, nobeden ni poznal slavnega pesnika Vergila, niso slišali o učenem Gamalielu v Jeruzalemu. Vedeli so samo za Boga nad seboj in za ovce okrog sebe. V Boga so verovali, ovce pa pasli in zanje skrbeli. Zavedali so se, da nič ne vedo ali zelo malo. In prav v tej ponižnosti so pastirji v rojenem Odrešeniku spoznali svojega Pastirja. Drugi so bili modri, učitelji kraljev, poznavalci zvezd in neba, ljudje znanja in znanosti. Kot učenjaki so se zavedali, da ne vedo vsega, zato so po poti v Betlehem spraševali. In prav v tej ponižnosti so našli, kar so iskali; odkrili so, kar so slutili; dosegli so, kar so upali. Modri so v betle-hemskem detetu spoznali Modrost. S tremi darovi so izpovedali svoje spoznanje, svojo vero v Kristusa Boga in človeka.
Tako je tudi danes. Boga sprejemajo preprosti ljudje, ki se zavedajo, da zelo malo vedo, ali pa pravi učenjaki, ki se zavedajo, da vsega ne vedo. Za obojne je značilna ponižnost.
Napovedani Mesija se ni rodil pod milim nebom, marveč v votlini. Kdor pa hoče stopiti v votlino, se mora skloniti, ponižati. Kdor
tega ne naredi, ne spozna resnice in ne ve, kaj je božič. Šele ko se ponižamo, ko postanemo majhni, odkrijemo velike stvari, spoznamo neskončnega, velikega Boga v podobi betlehemskega deteta. Ponižen človek gleda drugače kakor ošaben. Gleda strop votline, a vidi nebo in zvezde; gleda dete, a spozna Boga, ki ga ne moreta zaobjeti nebo in zemlja; gleda jasli, a vidi prestol; gleda ovčjo stajo, a vidi kraljevsko palačo. Ponižnost mu govori: To dete je Božja beseda, učlovečeni Bog, rojen iz Device Marije; rojen v času, a je večen; sprejel je našo človeškost, da bi nam dal svojo božanskost; sprejel je naš 'nič', da bi nam dal svoje 'vse'. Božič je razodetje neskončnega Boga in njegove ljubezni do človeka. »O, človek, spoznaj svoje dostojanstvo!« vzklika sv. Leon Veliki.
S temi mislimi želimo škofje vsem sobratom duhovnikom, redovnikom, diakonom, bogoslovcem, sestram redovnicam in vsemu Božjemu ljudstvu Cerkve na Slovenskem: Blagoslovljene in doživete božične praznike! Voščilo namenjamo tudi vsem rojakom po svetu, bodisi da so se za praznike vrnili k svojcem in sorodnikom ali pa so ostali v svoji novi domovini; posebej velja voščilo vsem bolnikom doma ali v bolnišnicah, ostarelim v domovih, vsem trpečim in kakor koli preizkušanim. Naj vse napolni z veseljem in tolažbo angelska pesem: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem« (Lk 2,14) tudi v novem prihajajočem letu.
Vaši škofje
'PERSONALNE' SPREMEMBE v Cerkvi na Slovenskem v soboto, 28. novembra 2009 V ljubljanski nadškofiji je papež Benedikt XVI. sprejel odpoved službi dosedanjega ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana ter za njegovega naslednika imenoval dosedanjega mariborskega nadškofa koadjutorja in celjskega apostolskega administratorja msgr. dr. Antona Stresa. Nadškof Uran je namreč po kan. 401, § 2 Zakonika cerkvenega prava (ZCP) v posebnem pismu svetemu očetu podal odpoved službi, da ljubljanska nadškofija ne bi trpela zaradi njegovega slabega zdravja.
Nadškof Uran je bil za ljubljanskega škofa ordinarija imenovan 25. oktobra 2004, ko je bil škofovski sedež izpraznjen po imenovanju nadškofa msgr. dr. Franca Rodeta za prefekta Kongregacije
ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Nadškof Uran bo po predaji nadškofije nasledniku ohranil naslov nekdanjega ljubljanskega nadškofa metropolita.
V	mariborski metropoliji je papež Benedikt XVI. dosedanjega murskosoboškega škofa msgr. dr. Marjana Turnška imenoval za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu metropolitu msgr. dr. Francu Krambergerju. Sveti oče je prav tako dosedanjega mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa imenoval za škofa ordinarija v Murski Soboti.
Škof Turnšek je bil za murskosoboškega škofa imenovan 7. aprila 2006, škof Peter Stumpf pa je bil 24. maja 2006 imenovan za pomožnega škofa v Mariboru.
Vsi škofje bodo prevzeli novo službo, ko bo vsak od njih pristojnim pokazal papeževo pismo o imenovanju.
Msgr. dr. Santos Abryl y Castello, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji
VSESLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES
Še naprej se nadaljuje priprava na vseslovenski evharistični kongres, pod naslovom 'Evharistija - Božji dar za življenje', ki bo 13. junija 2010 v Celju.
V	pismu vernikom so slovenski škofje 1. januarja 2009 zapisali, da evharistični kongres naj ne bi bil le enkratni dogodek, marveč dogajanje.
„Zato si v času pred kongresom prizadevajmo za evharistično prenovo, za poglobljeno osebno in družinsko molitev. Cilj te prenove je, da bi se še bolj dosledno odločali za življenje. Iz redne in dejavne udeležbe pri sv. maši, zlasti nedeljske, bomo v Božji besedi dobivali luč, v evharističnem kruhu pa moč za polno osebno, družinsko in župnijsko krščansko življenje ter vedno bolj postajali dar za življenje sveta. Med nami naj raste tudi socialna in karitativna dejavnost, ki je temelj bratske povezanosti in solidarnosti. Leto 2010 bo namreč tudi mednarodno leto solidarnosti."
O kongresu si lahko pogledate tudi na svetovnem spletu -internetu: http: / / evharisticni-kongres.rkc.si
APOSTOL PAVEL
(nadaljevanje in konec) IV. Pavel v hoji za Kristusom
Ena naših cerkvenih pesmi pravi: »Le za Jezusom hodimo, dokler še na svet živimo...« Pavel je hodil za Jezusom. Rekli bi lahko, da ga je Sveti Duh spremljal že kot Savla. Ko se je Savel pred Damaskom srečal z Jezusom, se ni več ločil od njega. V trenutku osebnega srečanja z Jezusom je začel verovati, zato se je spreobrnil in v moči vere začel oznanjati Kristusa križanega in od mrtvih vstalega.
Kaj je vera?
Odgovorimo si najprej vprašanje: Kaj je vera, kaj pomeni verovati? »Vera je zastonjski dar Boga; dostopna je vsem, ki zanjo ponižno prosijo. Vera je nadnaravna krepost, potrebna za zveličanje. Dejanje vere je pristno človeško dejanje. To je dejanje človeškega razuma, ki svobodno pritrdi božji resnici na ukaz volje, ki jo Bog nagiblje« (Katekizem katoliške Cerkve).
Bog je oseba, kakor je oseba človek. Katekizem pove, da je vera »pristno človeško dejanje« torej, osebna in »svobodna pritrditev.« Je dejanje zaupanja in ljubezni. V življenju pritrdimo tistemu, ki mu zares prisluhnemo, ga spoštujemo in cenimo. S pritrditvijo priznamo in sprejmemo misel drugega oz. se odpremo njegovi misli. Sprejem in pritrditev ustvarita odnos med osebama. Tako bi lahko rekli, da je vera odnos Boga do človeka in človeka do Boga. Ta odnos temelji na zaupanju, ki ga navdihuje ljubezen. Človeško vero in odnos do Boga hrani in krepi ljubezen, s katero se Bog sklanja k nam ljudem.
Za apostola Pavla je vera v Kristusa postala pravičnost in opravi-čenje. Ko je potoval v Damask, da bi tam prijel člane 'novega nauka', je bil prepričan o pravičnosti svojega opravila. V pravičnosti je celo prekašal svoje sodobnike. V tej pravičnosti pa je bil na poti k dejanjem krivičnosti. Srečanje z Vstalim je povzročilo preobrat, temeljito spremembo v Pavlovem življenju pa tudi mišljenju. V
trenutku spreobrnenja je v moči milosti spoznal, da je pravičnost, za katero si je prizadeval in je imela temelj v postavi, bila 'izguba'. Tako je zapisal: »Za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi bil Kristus moj dobiček« (Flp 3, 8). Gorel je v zvestobi postavi in za očetna izročila. Ta ogenj pa se je v trenutku spreobrnitve spremenil in zagorel za nekaj novega, za novo pravičnost vere v Jezusa.
Krst - dar vere
Pavel je s spreobrnjenjem, s krstom in z vero v Kristusa stopil v nov odnos z njim. Po spreobrnjenju so bila prejšnja prizadevanja, da bi služil pravičnosti in postavi, nasilje in dejanja proti Božji ljubezni. Svojemu učencu in pomočniku je takole napisal: »Prej sem bil bogokletnik, preganjalec in nasilnež. Vendar se me je usmilil, ker sem delal v neveri, iz nevednosti - in milost našega Gospoda je bila izredno bogata, z njo pa v Kristusu Jezusu vera in ljubezen. Zanesljiva je tale beseda in vredna popolnega sprejetja: Kristus Jezus je zato prišel v svet, da bi rešil grešnike, med temi pa sem prvi jaz. Usmilil se me je zato, da bi Kristus Jezus najprej na meni pokazal vso potrpežljivost za zgled tistim, ki bodo verovali vanj - za večno življenje« (1 Tim 1, 13-16). Iz izkušnje vemo, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Pavel je z besedo spodbujal, z zgledom življenja pa vodil ljudi na pot vere za Jezusom. Vero, ki jo je prejel kot dar, je posredoval z oznanjevanjem in zgledom svojega življenja.
Milost - moč vere
V moči tega novega spoznanja glede vere in milosti je mogel narediti pomembno odločitev: povsem se izročiti Kristusu Jezusu.
Vera pa je še več kot zaklad. Se ne skriva, ampak se kaže, živi, raste in rodi sadove v dobroti in ljubezni. Vera, ta svojski in čudovit odnos do Jezusa, človeka spodbuja k aktivnosti, nagiba ga k temu, da vero posreduje drugim. V pismu Rimljanom je zapisano: »Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi« (Rim 10,17). Jezus je naročil: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen« (Mr 15,15.16).
Jezus je poslal svoje učence, kliče novih delavcev in jih pošilja oznanjat evangelij »zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči« (1 Kor 2, 5).
Življenje po veri, hoja za Kristusom je bila za Pavla kot tekmovanje, vendar ne kot v športu. »Tisti, ki tečejo na tekališču, res vsi
tečejo, toda le eden dobi nagrado« (prim. 1 Kor 9, 24). Pavel prizna, da ga morda drugi kdaj prehitevajo v hoji za Kristusom. Kljub temu pa vztraja, je prepričan, da bo dosegel nagrado, plačilo vere. »Vem, komu sem veroval, in prepričan sem, da more zaklad, ki mi ga je zaupal, obvarovati do tistega dne« (2 Tim 1, 12). Tedaj bo dosegel cilj, dokončno srečanje s Kristusom v slavi.
Jezusovo vstajenje - temelj vere
Pavlu je vera v Vstalega ne le spremenila smer poti življenja, ampak mu je dala tudi nov zagon in polet, novo moč za vztrajanje. Njegovi rojaki so ga zasovražili, češ da se je izneveril svojim prednikom. Hoteli so se ga celo znebiti. Zaradi te in drugih nevšečnosti je svoje veselje vere in hoje za Kristusom združeval tudi s trpljenjem. Zaradi vere in evangelija je prenašal napore..., bil v ječi..., bil tepen, pogosto v smrtni nevarnosti. »Trikrat sem bil prebičan, enkrat kamenjan, trikrat prestal brodolom... Mnogokrat sem bil na potovanjih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, pred rojaki, pred pogani, v nevarnostih v mestu, v puščavi, na morju, pred lažnivimi brati. Prestajal sem napore in nadloge, prečute noči, prenašal sem lakoto in žejo..., mraz in nagoto. Da bi o vsem drugem molčal, opozorim še na vsakodnevni naval k meni in na skrb za vse Cerkve« (Prim. 2 Kor 11, 23-28).
Ob tem se nehote porodi vprašanje: Kje, od kod je Pavel prejemal moč za prenašanje vseh naštetih in še mnogih drugih neprijetnosti? Zavedal se je, da »v veri hodimo in ne v gledanju« (2 Kor 5, 7). Ob vsem tem pa velja: »Vem, komu sem veroval« (2 Tim 1, 12). S Kristusom se je počutil notranje, prijateljsko in življenjsko povezan. Tako je iz tega prepričanja povezanosti in odnosa povedal Galačanom: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim, živim v veri v Božjega Sina« (Gal 2, 20).
Jezusovo vstajenje je pomenilo za Pavla temelj in smisel vere. Pred Damaskom se je srečal z Vstalim in z njim govoril, dasi ga ni videl s telesnimi očmi. Nasprotniki vere v vstajenje so bili, so in bodo prisotni. Veliki duhovniki in njihovi somišljeniki so vedeli za Jezusovo napoved vstajenja. Vojake so postavili na stražo pri Jezusovem grobu in ko je Jezus vstal, »so vojakom dali veliko denarja in dejali: Recite: 'Ponoči so prišli njegovi učenci in so ga ukradli, ko smo spali'« (Mt 28, 12. 13). Kakšen nesmisel! Vojaki bi naj spali? Prestrašeni učenci bi se naj približali, odvalili zapečaten kamen in telo ukradli?
Res je, vstajenje je nekaj, pred čemer obstanemo. Vstajenje je zunaj
naših sposobnosti in zmožnosti. In prav to, kar presega naše sposobnosti in zmožnosti, lahko imenujemo Božje delo, kajti Bog je obudil Jezusa od mrtvih.
Pavel se je srečeval s tistimi, ki so zanikali možnost vstajenja. Vedel je, kako so nove člane skupnosti begali s svojimi teorijami in lažmi. »Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen. Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera... in ste še v svojih grehih... Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali... Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu« (1 Kor 15,13.14.17. 57.).
Evharistija - hrana vere
Iz mnogih Pavlovih izjav lahko sklepamo, da mu je bila evharistija vir življenja. Po evharistiji se je notranje zedinil s Kristusom, po evharistiji je Kristus živel v njem. Na veliki četrtek beremo v drugem berilu, kako je Pavel Korinčanom pisal o Gospodovi večerji: »Jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: Gospod Jezus je tisto noč,... vzel kruh...in rekel: 'To je moje Telo, kije za vas...'Prav tako je vzel kelih... in rekel: 'Ta kelih je nova zaveza v moji krvi'« (1 Kor 11, 23-26).
Pavel se je zavedal Jezusove svetosti in enakosti z Bogom, pa tudi človeških slabosti in pomanjkljivosti verujočih. Zato je v istem pismu svaril pred zlorabami pri Gospodovi večerji in pred nevredno udeležbo. »Kdor bo torej nevredno jedel ta kruh in pil ta Gospodov kelih, se bo pregrešil nad Gospodovim telesom in krvjo. Naj torej vsak sam sebe presodi« (1 Kor 11, 27. 28).
Papež Janez Pavel II. je uvedel nedeljo Božjega usmiljenja, da bi premišljevali ter z vero in zaupanjem prejemali zakrament Božjega usmiljenja, Božjega odpuščanja, sveto spoved. Tako bi tudi potem vredno, s čistim in hvaležnim srcem prejemali kruh življenja.
Kristjani smo vabljeni hoditi po poti vere, hoditi za Jezusom. Veliki apostol narodov, sveti Pavel, je zgled, spodbuda in vabilo k tej hoji. In da bi Kristus živel v nas, da bi bila naša vera trdna, posnemajmo apostola, ki nam govori: »Ob vsaki priložnosti molite« (Ef 6, 18)..., »Neprenehoma molite« (1 Tes 5,17)..., »Prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte...« (1 Tim 2, 1). Vera je naš nezasluženi dar, po katerem se bližamo Bogu Očetu po Kristusu Jezusu v Svetem Duhu.
Pripravil: Franc Letonja CM
Svetovni drobiž
Slovenija pričakuje skorajšnje gospodarske razjasnitve!
Slovensko gospodarstvo se kar naglo pogreza v resne gospodarske težave, v krizo. Že na začetku pa velja poudariti, da so v glavnem vzroki kriznemu stanju prvenstveno revna strokovnost vladne ekipe na eni strani, na drugi pa popolna odsotnost vladne koalicijske enotnosti. Vlada je bila ob prevzemu oblasti pred letom dni prepozna z uvajanjem ustreznih proti kriznih programov. Ubada se preveč s koalicijo, ki se vsak dan bolj menjava. Programske razlike v koalicijskem trojčku so skoraj nepremostljive. Posledica tega ravnanja je, da ima Slovenija danes že 100.000 brezposelnih, številne delavske stavke v industrijskih obratih in policiji, povečana državna zadolžitev in proračunski primanjkljaj, hkrati pa se je razbohotila neobvladljiva korupcijska miselnost v državnih ustanovah. Poleg tega velja še poudariti, da je v samem vladnem vrhu opaziti pomanjkanje kompetentnosti in profesionalne etike. V koalicijskih strankah ponovno izgubljajo čas s prerekanjem o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije ter o načinu, kako naj se deli
dobiček v državnih ustanovah -na prostovoljni udeležbi ali na uzakonjeni udeležbi delavstva. Slovenija je bila po indeksu gospodarske klime v EU leta 2008 na 4. mestu, sedaj pa se je znašla na 25. mestu v družbi z baltskimi državami. V sedanji politični 'megli' se bo vsak čas pojavila nova socialna demokratska stranka 'Slovenska unija'. Tako bo slovenski levi breg prava babilonska zmešnjava slovenske socialne demokracije.
Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je dokument, ki naj bi uravnaval reševanje vprašanja slovensko hrvaške meje. Sporazum je velika politična polomija za Slovenijo. S podpisom sporazuma je Slovenija dejansko pristala na podrejeno vlogo najnovejše zgodovinske raziskave italijanskih (Istrijanov) zgodovinarjev (prof. Diego de Castro, prof. Carlo Errara, prof. Carl Schiffrar), ki so ugotovili, da je bila južna obala Piranskega zaliva med Savudrijo in Kastelom vedno poseljena s Slovenci in je spadala administrativno v Piransko občino. Tudi v novi Jugoslaviji je Piranski zaliv op r av lj al a Sl ov e ni j a. Ve de ti moramo, da je Istra prišla pod
hrvaško upravo šele z letom 1945, od leta 1484 pa je Istra spadala v Vojvodino Kranjsko. Arbitražni sporazum bo skoraj gotovo sprožil tudi referendum, ki bo odločilni faktor za končno ureditev slovensko hrvaškega mejnega spora.
Papež in Kuba. Papež Benedikt XVI. je nedavno sprejel novega kubanskega veleposlanika pri Svetem sedežu Eduarda Delgada Bermudeza, ki mu je izročil poverilna pisma. Sveti oče je v govoru poudaril, da mora Kuba izboljšati razmere na področju verske svobode in otopliti odnose z Združenimi državami Amerike, saj bi to pomenilo priložnost za napredek države. Sicer je rimski škof novemu kubanskemu veleposlaniku spregovoril še o svetovni finančni in gospodarski krizi ter o položaju Cerkve na Kubi in njenem poslanstvu. (Radio Vatikan)
Vincencijansko leto. V nedeljo, 27. septembra 2009, je Katoliška Cerkev stopila v vin-cencijansko leto, ki bo trajalo do 27. septembra 2010. V vincenci-janskem letu se vesoljna Cerkev spominja 350-letnice smrti sv. Vincencija Pavelskega, ustanovitelja Misijonske družbe la-zaristov, in sv. Ludovike de Marillac. Skupaj sta ustanovila družbo hčera krščanske ljubezni
- usmiljenke, vodila in usmerjala pa sta tudi laiške skupine, ki so se posvečale skrbi za uboge.
Slovenski evharistični kongres (SEK), 13. junija 2010. G.
dr. Alojzij Snoj je članom plenu-ma Slovenskega pastoralnega sveta Cerkve na Slovenskem predstavil priprave na evharis-tični kongres, ki bo velik misijon vsega slovenskega naroda. Odbor za SEK pričakuje, da se bo kongresa udeležilo od 30.000 do 35.000 ljudi, zato je bil kot kraj srečanja izbran stadion v Celju. Člani plenuma SPS so sprejeli sklep, naj bo odbor pri pripravi evharističnega kongresa posebno pozoren na potrebe mladih družin.
Škof dr. Gregorij Rožman. Umrl je 16. novembra 1959 v Clevelandu v Združenih državah Amerike. Ob 50. obletnici njegove smrti je bila 15. novembra 2009 ob 16. uri v ljubljanski stolnici slovesna maša, ki jo je ob navzočnosti okrog 1200 ljudi daroval nadškof metropolit msgr. Alojz Uran ob somaše-vanju škofa dr. Antona Jamnika in 54 duhovnikov.
Po maši je bila še krajša slovesnost v spomin na škofa Rožmana. Po dolgih desetletjih je v stolnici zazvenela njegova beseda, saj so v prvem delu navzoči lahko prisluhnili izvir-
nemu posnetku odlomka iz pridige škofa Rožmana na novi maši Franca Skumavca, ki je bila v Torontu 7. junija 1959, nekaj mesecev pred škofovo smrtjo. Pridiga govori o duhovniškem poslanstvu.
Na koncu je nadškof Uran ob spominskem napisu škofa dr. Gregorija Rožmana, ki so ga postavili v stolnici ob obhajanju 50. obletnice njegove smrti, opravil molitve za rajnega. (Poročilo pripravil: mag. Matej Pavlič, nadškofijski tajnik)
Trikraljevska akcija. Akcijo izvaja Cerkev v Sloveniji vsako l e t o . Ve s e l j e o b d o ž i v e t j u Gospodovega prihoda med nas radi delimo tudi z drugimi. Izkušnja kaže, da se župnija preko izmenjave voščil in darov posebej poveže med seboj prav v božično-novoletnih dneh. K temu v veliki meri prispevajo lepi običaji, med njimi je gotovo tudi trikraljevska akcija. Posebej otroci jo vedno izvedejo izjemno prisrčno. Poslani so od domačega dušnega pastirja in prinašajo v hiše in družine pozdrave, dobre želje, veselje, pogum ter Božji blagoslov. Ob tem velikem poslanstvu, ki zbližuje župnijo in odpira srca v dobroti, se čutijo mladi dejavni in pomembni, vsi pa zadovoljni in srečni.
Z darovi tokratne akcije bodo prejeli pomoč naslednji misi-
jonarji: Franc Zajtl v Egiptu, s. Agata Kociper v Braziliji, s. Terezija Pavlič na Madagaskarju, misijon, kjer je bil p. Pepi Lebreht, s. Anica Starman na Slonokoščeni obali ter Salamo-novi otoki, kamor hodi pomagat dr. Drago Ocvirk.
90-letnica delovanja Univerze v Ljubljani. Praznovanje je bilo od ponedeljeka, 30. novembra do petka, 4. decembra 2009. Teološka fakulteta, ki se letos spominja 390 let neprekinjenega teološkega študija na Slovenskem, pa je bila med njenimi petimi ustanovnimi članicami.
Bazilika na Ptujski Gori. Sv. oče Benedikt XVI. je 8. decembra 2009 podpisal listino o razglasitvi božjepotne cerkve Marije Zavetnice na Ptujski Gori za baziliko. Slovesna razglasitev bazilike bo v nedeljo, 16. maja 2010, ko bodo obhajali jubilejno leto. Izbor datuma se ujema s starodavnim izročilom, ko na Ptujski Gori obhajajo praznik posvetitve cerkve.
Odslej se bo Marijina božje-potna in župnijska cerkev na Ptujski Gori imenovala bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori. Cerkev oskrbujejo Fran-čiškovi manjši bratje (minoriti).
Od Atlantika do Pacifika
PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu
Upali smo, da bo g. Ivan Plazar hitreje okreval in tako čakali, da se vrne na župnijo. Ko se je septembra jasneje pokazalo, da se bo zdravljenje zavleklo, je g. Plazar zaprosil za upokojitev. S prvim oktobrom sem sprejel skrb za obe župniji. Skupaj z g. Burjo izmenično mašu-jeva. Na pomoč pa še večkrat pride jezuit dr. Jože Plevnik. Sedaj imamo sv. mašo ob nedeljah ob 10. uri, prav tako ob petkih in za večje praznike.
Hvaležni smo članicam K.Ž.L., Misijonskemu krožku in Nageljčkom (plesni skupini), da ob nedeljah postrežejo s kavo, čajem in raznimi drugimi dobrotami. Tako se po maši srečujemo v dvorani, si izmenjamo novice in če treba tudi potožimo. Potem gremo bolj korajžni domov. Vse priznanje gre tudi organistu g. Jožetu Oražmu, pevcem in pevkam, da redno vadijo in skrbijo za petje pri nedeljskih sv. mašah.
V novembru smo se spomnili naših dragih rajnih. Zjutraj je bila slovesna sv. maša na čast vsem svetim. Popoldne smo molili za naše drage rajne na
pokopališčih. Na Mount hope se nas je zbrala le peščica, na Holy Cross pa veliko več. Posijalo je sonce, da je bilo prav prijetno in smo lahko obiskali tudi posamezne grobove.
Konec meseca so nam članice K.Ž.L. pripravile pravo presenečenje. Na prvo adventno nedeljo so namreč s pomočjo pridnih župljanov in župljank pripravile kosilo. Postregle so cerkvenim pevcem in pevkam. Posebna gosta pa sta bila g. Ivan Plazar in g. Jože Plevnik. Maše-vala sta in g. Ivan se je med pridigo župljanom zahvalil za njihovo spremljanje med njegovim okrevanjem.
V decembru je vodil duhovno obnovo lazarist g. Amadej Jazbec, doma iz Savinjske doline. Iskreno se mu zahvaljujemo.
Valentin Batič, C.M., župnik
IZ ŽUPNIJE
BREZMADEŽNE,
Toronto
Življenje se je vrnilo v župnijske prostore. Najprej s poukom v slovenski šoli, plesnimi skupinami, skavti in skavtinjami ter seveda s pevskimi skupinami. Vse bolj zaživi potem, ko se z zahvalnim dnem zaključijo
prireditve zunaj, po raznih letoviščih. Ko se za tretji vikend začne v dvorani po sv. mašah 'kava', se nam zdi, da smo zopet vsi doma. Letos je prav ta čas umiralo veliko ljudi in smo se od njih poslavljali. Pričeli smo tudi z veroukom za prvo sv. obhajilo (13 otrok) ter sv. birmo (27 otrok).
V okviru K.Ž.L. (Kat. ženske lige) smo imeli predavanje ge. Carol Vrbanek o raku in preventivi. K sv. maši in na predavanje je prišlo kakšnih 50 žena. Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, so članice povabile k sv. maši vse žene in dekleta v župniji in jim potem v dvorani pripravile božičnico. Za četrto nedeljo v adventu organizirajo prodajo potic in peciva.
Zadnjo soboto v oktobru sva z g. Burjo poskrbela za spoved otrok Slovenske šole. Kasneje, 15. novembra, je s posebno sv. mašo šola praznovala 50-let svojega delovanja. Pri sv. maši je pel otroški pevski zbor. G. Milan Vinčec jih je za to slovesnost naučil nekaj pesmi, ki so jih pri sv. maši lepo in z navdušenjem zapeli. Spremljal jih je g. Andy Kuri. Otroci so tudi brali berila in prošnje ter k oltarju poleg darov za sv. mašo prinesli nekaj simboličnih darov, ki naj bi predstavljali delo slovenske šole v teh 50. letih. Z veseljem
sem maševal in pridigal pri tej sveti maši. Po vseh sv. mašah so otroci in učitelji postregli s pecivom, torto, kavo in čajem. Na treh ekranih pa smo si lahko ogledali slike iz življenja in dela šole. Zares velika zahvala gre ge. Marti Jamnik, voditeljici šole in njeni desni roki ge. Chris Genorio kakor tudi vsem učiteljem, učencem in staršem, ki so pomagali, da je to slavje tako lepo uspelo. Naj še povemo, da je tudi letos, na posebno povabilo Slovenske šole, sv. Miklavž obiskal in obdaril otroke. S pomočjo starejših otrok je razdelil cel kup daril. Ob kratki igri pred Miklavževim nagovorom in po obdaritvi otrok je pel zbor šolskih otrok.
Prav je, da omenimo tudi delo Vincencijeve konference, ki se vsako leto pred božičnimi prazniki potrudi, da obišče starejše in bolne v naši župniji ter jih obdari. Na tretjo adventno nedeljo popoldne je najprej v cerkvi molitev z blagoslovom Najsvetejšega, nato pa v dvorani božičnica in pogostitev. G. Tone Zrnec še vztrajno skrbi za duhovno vodstvo.
To jesen smo uglasili kar tri klavirje in orgle. Orglam je bilo treba obnoviti meh, tako da so lahko 'pljuča' polna zraka in dobro zvenijo. Cerkveni pevski zbor pridno vadi ob sredah,
otroški zbor 'Novi rod' ob ponedeljkih in ženski zbor 'Naša pesem' ob četrtkih. Gdč. Laurie Ulčar, ge. Mojci Dimpe-rio in g. Adreju Pahuljetu ter vsem pevcem in pevkam smo zelo hvaležni za njihov trud in lepo petje.
Naj še povemo, da so v teku priprave za olepšanje svetišča, ki bo čez leto in pol praznovalo 50-letnico posvetitve.
Za priprave na božične praznike v slovenščini je prišel lazarist Amadej Jazbec, C. M., doma iz Savinjske doline. Za spoved angleško govorečih bo poskrbi g. Joe MacDonald. Vsem bralcem želimo blagoslovljene in radostne božične praznike!
Valentin Batič, C.M., župnik
IZ ŽUPNIJE SV. VLADIMIRA v Montrealu
Romanje • Po Slovenskem dnevu, ki smo ga praznovali v nedeljo 19. julija, se je življenje v naši skupnosti umirilo. Teden je postal podoben tednu. Julijsko deževje se je spremenilo v lepe in bolj prijetne dneve, kar se je poznalo tudi na pristavi. Letos je naša skupnost poromala v nedeljo, 23. avgusta, k svetišču Notre-Dame du Cap pri Trois Rivieres. Na romanju v dobrih
sto kilometrov oddaljen kraj ob reki sv. Lovrenca smo potovali z dvema avtobusoma, le nekaj družin se je odločilo za pot s svojim vozilom. Romarjem se je pridružil gospod Gregor Šemrl, novomašnik iz župnije Radgona v Sloveniji. V mesecu avgustu je bil na obisku pri svojem stricu -krstnem botru v Mississaugi pri Torontu. Z veseljem se je odzval na moje povabilo ter prišel na obisk in romanje. Novomašnik je med pridigo podal zgodbo svojega poklica. Ob Božjem vabilu mu je bila v veliko pomoč molitev domače družine in mnogih drugih.
Novomašnik g. Gregor Šemrl ima v Montrealu tudi prijatelje in sorodnike. Ti so mu na pristavi v soboto 22. avgusta pripravili kosilo in priložnostno srečanje.
Zahvalna nedelja • Na zahvalno nedeljo je bil oltar v cerkvi okrašen s sadovi zemlje, po zaslugi ge. Rozine Rogan. Bogu smo se zahvali za milosti in dobrote s prošnjami in ob koncu maše z zahvalno pesmijo.
Na pristavi je bila to nedeljo popoldan maša »v zahvalo in za dobrotnike.« Tako smo z najsvetejšo daritvijo zaključili poletno sezono. Rečemo lahko »Bogu hvala,« saj je bilo poletje kljub vsemu lepo.
Naslednji dan, v ponedeljek,
na 'Thanksgiving Day' je bila zvečer sveta maša kot skupna zahvala Bogu.
Verouk in Sobotna šola • V soboto po zahvalni nedelji so se odprla šolska vrata. Začeli smo z veroukom, s pripravo na prejem zakramentov prve sv. spovedi, prvega sv. obhajila in svete birme. Nekaj otrok obiskuje tudi sobotno šolo.
Vsi sveti • Ob tem prazniku smo se s hvaležnostjo spomnili naših rajnih v skupni molitvi zanje v cerkvi in z obiskom grobov in pokopališč.
Martinovanje - koline • In že smo pri naši tradicionalni prireditvi, ki še vedno pritegne številne rojake in prijatelje. V to prireditev je vloženo veliko truda in dela. To bi najlažje povedali tisti, ki žrtvujejo tri dni, da je vse prav narejeno, od zakola prašičev do večerje z 'bujto' repo, krvavicami, pečenko in ostalimi dobrotami. Po večerji je med zabavo še srečelov. Tako je ta prireditev ob Slovenskem dnevu solidna tudi za materialno pomoč župnijski skupnosti. Za uspeh prijetnega in nepozabnega večera gre priznanje in zahvala cerkvenemu odboru in številnim pomočnicam ter pomočnikom. Bog plačaj!
Miklavževanje • »Uspeh« 'Sobotne šole' se med drugim pokaže tudi z nastopom otrok. Miklavževanje je prva takšna
priložnost v šolskem letu. Letošnje je bilo v nedeljo, 6. decembra, po drugi sv. maši. Potek dogajanja je bilo po ustaljenem redu: V popoldan nas je uvedla plesna skupina Marjetice. Sledilo je kosilo. Po kosilu, ko se je pripravil Miklavž za vstop v dvorano, so se otroci preskusili v ročnem delu - izdelovali so adventne in božične okraske.
Ko je prišel v dvorano Miklavž s svojim spremstvom, z angeli in parkeljni, so ga pozdravili otroci s pesmimi in deklamacijami. Miklavž se je zahvalil za lep sprejem in vzpodbudil k nadaljevanju in sodelovanju v skupnosti. Po pozdravu je nastopil težko pričakovan trenutek - delitev darov, kar je bilo v veliko veselje otrok in staršev.
Franc Letonja, C.M., župnik
KŽL pri
BREZMADEŽNI, Toronto
Župnijsko Katoliško Žensko Ligo je mnogo let uspešno in požrtvovalno vodila ga. Marija Šteblaj. Za njen trud in delo v organizaciji smo ji zelo hvaležne. Prisrčna hvala, Marija!
Mesto predsednice je sprejela ga. Rozika Nesich. Dobrodošla, Rozika! Želimo ti mnogo uspehov na predsedniškem mestu.
Sprejem dvanajstih novi
Vpisanih je 75 članic in naš duhovni vodja je g. župnik Valentin Batič.
V preteklem letu smo imele 4 seje in 3 sestanke. Na prvem sestanku v novembru 2009 nas je obiskala in obširno predstavila delovanje KŽL nadškofijska predsednica KŽL, ga. Carole Ptcher. KŽL je katoliška organizacija, ki skrbi za dobrobit Kanade, za Boga in za nas.
Na praznik zavetnice naše župnije, Marije Brezmadežne s čudodelno svetinjo, 27. novembra 2008, smo sodelovale pri sprejemu duhovnika Tonija Burje, ki je pred kratkim prišel iz Slovenije. Zamenjal je g. Romana Travarja, ki je bil premeščen v Slovenijo. Njemu želimo veliko blagoslova pri novem delu z bolnimi, invalidnimi in drugače preizkušanimi brati in sestrami.
članic K.Z.L pri sv. maši
V decembru 2008 smo sodelovale na srečanju s pomožnim ljubljanskim škofom dr. Antonom Jamnikom. Na sestanku v januarju je bilo predavanje ge. Andreje Sevšek, ki je registrirana Holistic Allergist & Nutritionist.
Na družinski dan - Family Day, 15. februarja 2009, smo prvič organizirale 'polka mašo' v cerkvi in družinsko kosilo v dvorani. Udeležba je bila izredno dobra.
Na praznik zavetnice KŽL, Mati Dobrega sveta, 27. aprila, je bil med večerno sv. mašo slovesen sprejem dvanajstih novih članic. Po maši pa srečanje v dvorani.
Za cvetno nedeljo smo pletle in prodajale butarice. Z zbranim denarjem podpiramo našo župnijo, kanadske in slovenske misijonarje, bogoslovce in mnoge druge dobrodelne namene.
V marcu smo sodelovale na svetovnem dnevu molitve v naši cerkvi.
Obiskovale smo naše bolehne članice ter nekatere druge rojake po bolnišnicah, doma in v Domu Lipa. V pogrebnem Zavodu smo za pokojne rojake vodile molitev rožnega venca. Udeležujemo se vsakoletne nadškofijske konvencije, dne-vov izobraževanja, okrožnih sestankov in molitvenih ur. Sodelujemo pri Telovski procesiji na Slovenskem letovišču in pri pohodu ljubezni za starostni Dom Lipa. Prispevamo za duhovni šopek za novomašnike, duhovnike... in še kaj.
Odbor KŽL se zahvali vsem gospem, ki so kakorkoli pomagale pri uspešnem delovanju lige in prisrčno vabi druge žene in dekleta, da se nam pridružijo.
Antonija Zorn, tajnica
VZTRAJNOST -ORGANIZACIJA VDOV
Tudi letos je našo 'veliko družino' vodila ga. Cvetka Arhar. Iskreno se ji zahvalimo za ves njen trud v naše dobro.
Od nas se je poslovil g. Roman Travar, ki nas je duhovno spremljal. Iskreno se mu zahvalimo za dolgoletno sodelovanje in požrtvovalnost! Sedaj so nam v pomoč naši drugi 'dušni pastirji', katerih sodelovanja se vselej hvaležno veselimo.
V programu zadnjega leta je bilo več srečanj: 6. januarja 2009 božičnica s kratkim božičnim programom, 22. februarja 'bingo' z nabirko za bogoslovca, 22. marca 'pasijon', 25. aprila sedemdnevni izlet na 'Mrtl Beach', 30. maja romanje k Mariji Brezmadežni v Guelp, 18. julija piknik v Domu Lipa, 22. avgusta izlet v Niagara on the Lake in 23. oktobra izlet v Stratford. Udeležba na vseh srečanjih je bila zelo dobra in tudi nečlani so se nam pridružili, za kar smo vesele.
Vsem vdovam želimo poguma in veselja za vse dobro! Iskreno vabimo, da se nam pridružijo še tiste vdove, ki se obotavljajo ali pa ne poznajo našega druženja. Bog povrni pa tudi vsem, ki so z nami dobre volje!
Francka Kramar, tajnica
POJASNILO IN OPRAVIČILO Zaradi pomanjkanja prostora, bomo šele v naslednji številki objavili o romaju v Baragovo deželo in praznovanju 50. letnice Slovenske šole pri Brezmadežni.
Uredništvo
ZAHVALA
V ponedeljek 13. julija 2009 nas je po kratki in hudi bolezni v 67. letu starosti zapustil mož, oče in stari ata Albin Stipanič, doma iz Črneče vasi pri Kostanjevici v Sloveniji.
Zahvalimo se vsem, ki ste se prišli poslovit od Albina. Hvala g. T. Burji za sv. maziljenje, Jožetu Česniku za molitev v pogrebnem Zavodu, g. V. Batiču za pogrebno sv. mašo, organistu Andreju Pahulji, pevcu Adamiču, ministrantom in nosilcem krste. Iskrena hvala Lidiji in Anici za branje berila pri sv. maši in Silviji za govor na pokopališču. Hvala za rože in darovane sv. maše.
Dragi Albin! Mirno počivaj. Naj ti bo lahka Kanadska zemlja. Nasvidenje v nebesih!
Žalujoči: žena Melita, otroci Anica, Drago, Jože, Rozi, vnuka Keven in Shaun, nečak John, drugi sorodniki, prijatelji in znanci ter sestre iz Slovenije.
ZAHVALA
Po hudi bolezni, nas je 1. oktobra 2009 zapustil naš dragi mož, oče, stari in prastari ata Franc Torkar. Rodil se je 28. februarja 1919 v Kršiču pri Kamniku. Prišel je v Kanado leta 1948.
Iskrena hvala g. T. Burji za obiske v bolnici, podelitev sv. maziljenja, molitve v pogrebnem Zavodu ter sv. mašo in pogrebne obrede. Hvala tudi organistu A. Pahulje in pevskemu zboru.
Hvala sestri Kristini za obisk v bolnici. Naša zahvala gre tudi vsem sorodnikom za številne obiske v bolnici in za vso pomoč v tem težkem času. Zahvaljujemo se vsem, ki so se poslovili od našega dragega ata v pogrebnem Zavodu, v cerkvi in na pokopališču. Hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali za sv. maše, za Dom Lipa ali za 'Heart and Stroke Foundation' v njegovem imenu.
Hvaležni smo ge. Mariji Soršak in pomočnicam, ki so pripravile pogrebščino v dvorani.
Z Bogom, dragi mož in ata. Počivaj v Božjem miru in nasvidenje!
Žalujoči: žena Ivanka, hčerke Betty Lebar, Rosemary Prša in Mayda Brandolino z družinami, nečak Andrej Ulčar, sestri Francka Komatar in Ivanka Šlebir ter ostali sorodniki v Sloveniji.
ZAHVALA
Po dolgem trpljenju je v devetdesetem letu starosti 27. oktobra 2009 v Božji milosti zaspala naša draga teta Marija Krmelj.
Iskreno zahvalo izrekava vsem, ki ste ji lajšali trpljenje med njeno boleznijo, še zlasti hvala celotnemu osebju negovalnega oddelka v Domu Lipa in vsem, ki ste ji nesebično vlivali voljo in moč za življenje.
Prisrčna zahvala g. župniku Valentinu Batiču za molitve v pogrebnemu Zavodu in za opravljeno pog. sv. mašo v cerkvi Marije Pomagaj. Hvala pevcem in vsem, ki ste se udeležili sv. maše in pogrebne slovesnosti na pokopališču. Hvala vsem njenim iskrenim prijateljem, ki ste ji vedno znova prinašali žarek svetlobe v njeno življenje.
Draga teta Mici, v molitvi bomo povezani s teboj!
Žalujoči: nečakinji Majda in Ivanka z družinama.
ZAHVALA
V	sredo 28. oktobra 2009 nas je po hudi bolezni zapustila Erna Novak. Rodila se je 6. decembra 1940 na Uncu pri Rakeku v Sloveniji.
V	zadnjih petih letih je Erna šla skozi velike preizkušnje in trpljenje. Borila se je in upala. Rada je živela. Še posebno se je veselila dni, ki jih je preživela ob svoji vnukinji Maji. Rada je imela rože in svoj dom, ki je bil zelo urejen. Imela je mnogo prijateljev in ti so jo pospremili v cerkev in na pokopališče.
Hvala g. Valentinu Batiču za zakrament sv. maziljenja, pogrebno sv. mašo in obrede na pokopališču. Najlepša hvala sestri Kristini za molitev ob njeni zadnji uri. Hvala g. Tonetu Zrnecu in g. Batiču za molitve v pogrebnem zavodu.
Erna je ljubila Marijine pesmi, zato najlepša hvala organistu g. Andreju Pahulje in moškemu zboru. Hvala ministrantu Tomažu, darovalcem cvetja in peciva.
Vsem najlepša hvala za molitve in darovane sv. maše. Hvala ge. Mariji Soršak in pomočnicam za kosilo (in izpolnjeno obljubo, da bo povabila na kosilo vse prijatelje, ko bo ozdravela).
Pogrešali jo bodo tudi sorodniki v Sloveniji, posebno teta Štefka in bratranec Dino.
Draga Erna, vedno te bomo pogrešali, posebno tvoj vesel nasmejan obraz. Prazna je hiša brez tebe. Nasvidenje pri Gospodu v nebesih!
Žalujoči: mož Peter, hčerki Lindi in Silvi, sin Edi s soprogo Peggi in vnukinja Maja.
ZAHVALA
V ponedeljek, 9. novembra 2009, je odšla h Gospodu Kristina Potočnik. Rodila se je 18. dec. 1936 v Murskih Petrovcih v Sloveniji.
Iskrena hvala g. Valentinu Batiču za molitve v pogrebnem Zavodu in pogrebno sv. mašo. Hvala organistu Andreju P. za igranje pri sv. maši. Hvala sestri Kristini za obisk. Hvala ge. Cvetki Andrejaš za delo v župnišču. Hvala nosilcem krste: Stefan & Erwin Banfi, Steven Maric, Ernie Vrecic Jr., Maks Bajc in Andrew Potocnik (vnuk).
Iskrena hvala vsem njenim prijateljem, za izkazano ljubezen.
»Tiste, ki so nam najdražji, nas nikoli ne zapustijo. Živijo še naprej v prijaznosti, ki so izkazovali, tolažbi, ki so jo delili in ljubezni, ki so jo prinesli v naše življenje.«
Draga Kristina, imamo te radi. Vedno boš v naših srcih!
Žalujoči: mož Karlo, otroci Joe in Nada, sin Jim z ženo Marijo, vnuki Amanda, Andrew, Andrea, Olivia in Joanna
Duhovniki in župljani cerkve sv. GREGORIJA VELIKEGA
na 125 Centennial Parkway North, Hamilton, Ont., L8E 1H8 Tel.: (905) 561-5971
voščimo obilo božjega miru in blagoslova za božič ter srečno in uspešno novo leto
V____J
Župnijsko občestvo Brezmadežne
739 Brown's Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7
vošči vsem župljanom in rojakom
polnost veselja in svetonočnega miru ter zdravo, srečno in blagoslovljeno novo leto
KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo želi
vsem rojakom, posebno ženam in materam, vesele božične praznike in milostipolno novo leto
CLANICE KATOLIŠKE ŽENSKE LIGE PRI MARIJI POMAGAJ
Voščimo vsem župljanom, dobrotnikom in vsem, ki boste brali to voščilo:
Veliko božje milosti in blagoslova za božič in vnovem letu
Društvo SIMON GREGORCIC
Vošči vsem članom in prijateljem ter vsem Slovencem zares vesel božič in obilo lepih dni v letu 2010
RIDLEY FUNERAL HOME
zeli vesel božič in srečno novo leto
h
3080 Lakeshore Blvd. West (At 14th St.,} Etobicoke, Ont., M8V 1K3 George M. Nill (416) 259-3705 Community Funeral Preplanning Centre www.ridleyfuneralhome.com
Prijatelji, naj vam bodo srca polna miru in veselja božične noči. Želijo uslužbenci in odborniki
KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
747 Browns Line, Toronto, M8W 3V7 Tel.: (416) 252-6527 611 Manning Ave., Toronto, Tel.: (416) 532-4746 E-mail: main@krek.ca website: www.krek.ca
Odbori, upravnik in uslužbenci želijo vsem članom, njihovim družinam in vsej slovenski skupnosti, da bi bili božični prazniki napolnjeni z dobroto in da bi bilo leto 2010 blagoslovljeno.
Župnijska hranilnica in posojilnica Slovenija
Slovenia
ШШ Credit Union
www.iloveniacm.or-.cn
725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario 611 Manning Ave., Toronto, Ontario 23 Delawana Drive Hamilton, Ontario
(416) 255-1742 (416) 531-8475 (905) 578-7511
am
DPIM
I!
tjtmout: tEMtttwts
мгчгккш^« TCFC«ra
Upamo,da nas ne boste potrebovali, sicer pa naj bo blagoslovljen Bočič in srečno novo leto
www.catholic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544
Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Christ the King, Markham (905) 471-0121 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 Resurrection, Whitby (905) 668-8912
л
CIRIL in MILENA SORŠAK z družino
želita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem blagoslovljen božič in uspeha polno novo leto 2010
FLEGAR PLASTERING & CERAMICS LTD.
Tony Flegar	Tel.:(416) 458-5050
14 Wiarton Crt., Thornhill, Ontario, L3T 2P4
Vsem dragim rojakom in še posebej obiskovalcem milosti polne božične praznike in blagoslovljeno leto 2010
Veselje in radost božične noči naj vas osrečuje tudi v novem letu
GRADBENO PODJETJE
JOŽE KASTELIC LTD.
770 Browns Line, Toronto, Ont., M8W 3W2 • (416) 255-2085
V____J
122 Božja beseda Oktober/November/December 2009
r
л

ABC Fire Door Testing & Manufacturing Ltd.
Obilo blagoslova za božič, zdravja in sreče v novom letu želijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
družine Ludvik, Mike in Bili Stajan
Tel: (905) 891-1680 Fax: (905) 891-1631 920 Lakeshore Rd. E., Mississauga, Ont. L5E 1E1
Milosti polne božične praznike in zdravo ter božjega blagoslova polno novo leto vam srčno želi
MIJA FERKUL z družinami
Tel.: (416) 255-2179 183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5
Zobni zdravnik
Dr. A. P. KAČINIK z družino
vošči vsem slovenskim rojakom, posebno še svojim pacientom, vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 2010
Rosedale Medical Centre, 600 Sherbourne St., Suite 401,
(Bloor - Sherbourne subway)
Toronto, Ont., M4X 1W4 Tel.: (416) 922-1161 Fax: (416) 960-3298 Email: kacinik@interlog.com
J
Vesele božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto želi vsem prijateljem in znancem družina
DARKO & MARIA MEDVED
ivodeH
Vso polnost blagoslova božične noči in srečno, veselo novo leto želi vsem prijateljem in znancem
DRUŽINA JEREB
1460 Venta Ave., Mississauga, Ont., L4X 1E1 Tel.: (905) 848-5731
DRUŽINA SLANIČ
želi vsem prijateljem in znancem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2010 Mississauga, Ontario
V_J
r
л
Vsem znancem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
TRIGLAV ELECTRIC LTD. Rudi Mihelič
1529 Trotwood Ave., Mississauga, Ont., L5G 2Z8 Tel.: (905) 278-0284 • Cell (647) 504-7839 RUDY
Blagoslovljen božič in srečno leto 2010 želi podjetje
QUALITY PAINTING & DECORATING
Top Quality ◊ Neat ◊ Precise
VICTOR KRAMPELJ (905) 274-4640 1186 Haig Blvd. Mississauga ON L5E 2M7
želi svojim članom in znancem blagoslovljen božič in uspešno novo leto
društvo večerni zvon - evening bell
želi vsem članom in članicam društva, prijateljem in obiskovalcem društvenih prireditev
blagoslovljene božične praznike in uspeha polno novo leto Odbor društva
SLOVENSKO LOVSKO IN RIBIŠKO DRUŠTVO
Odbor
J
Vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto želi vsem prijateljem in znancem
KOMPAS EXPRESS AGENCIJA
Vaš center za cenena skupinska potovanja v domovino ali obratno; potni listi, najem avtov, income taxes,
prošnje vseh vrst itd. Dr. Karel Žužek, Robert Žužek, Peter Urbanc, notar 741 Bloor Street W. Toronto Tel: 416-534-8891
JOŽE ŠKOF Z DRUŽINO
vošči vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno ter zdravja polno novo leto
J. M. DIE LIMITED
899-909 Pantera Drive, Mississauga, Ontario, L4W 2R9 5226 Timberlea Blvd, Mississauga, Ontario, L4W 2S5
Tel.: (905) 625-9571
SILVO TEKAVCiC z družino
želi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
SILVO TILE CO. LTD. 61 Carson St., Toronto, Ontario, M8W 3S1 Tel: (416) 252-2444 • (416) 543-8089
ROBIN ELECTRIC CO. LTD.
Electrical Contractors 1-2011 Plessis Rd. Winnipeg, Man., R3W 1S4 Tel. (1-204) 224-1605
LASTNIK STANE in ERNA VRSNIK
želita vsem rojakom in prijateljem milosti polne božične praznike in srečo v letu 2010
л
salzburg interiors & furniture limited
ŽELI VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO KLAUS, JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111
RICHWAY CONSTRUCTION LTD.
želi vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno, zdravja polno novo leto vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
družina JOHN VRBNJAK
Tel. Bus.: 905-683-5150 23 East Dr., Unionville, Ont., L6G 1A3 Tel. doma: (905) 477-3357
VSESLOVENSKI KULTURNI ODBOR
Forum za kooperacijo in koordinacijo med slovenskimi organizacijami Marjan Kolaric, predsednik Tel: 905-285-0979 E-posta: marjan_kolaric@hotmail.com 770 Brown's Line Toronto, Ontario, M8W 3W2 Tel: 416-259-1430 Faks: 416-259-9210 www.theSlovenian.com
RADIO GLAS KANADKSIH SLOVENCEV
Oddaja preko CHIN FM 100.7 vsako nedeljo pozno popoldne od 5:00pm do 6:00pm
PUBLIKACIJA GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Izide vsaka dva meseca z namenom informirati o dejavnostih v slovenski skupnosti in prinašati novice iz Slovenije
INFORMACIJSKI CENTER
je namenjen skupnosti, da razkaze in oglasa gradivo, ki je povezano z dejavnostmi drustva ali samo drustvo in organizacijo, odprt vsak četrtek od 6. do 9. ure zveccer in vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldan
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2010 vam iz srca želimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora
Za dobro voljo
Drugi je njegov prevajalec.
"Jožek, ali si danes kaj pomislil na Boga ?" vpraša katehet pri verouku. "Seveda sem. Pri kosilu sem mami
rekel: O moj Bog, spet to zelje!" - • -
-	Zakaj prosimo Boga vsak dan za kruh?
-	Zato da dobimo vsak dan svežega.
- • -
-	Kaj je bilo najhuje pri vesoljnem potopu?
-	Najhuje je bilo to, da še niso imeli dežnikov.
- Čudno! Le kam gre zrak, ki ga porivam v manšeto?
-	Zakaj si izrezal iz časopisa tisti članek: "Kako dočakati sto let?"
-	Zato, da ga tašča ne bi videla.
- • -
-	Ali veš, da je bil Ivan dva dni med življenjem in smrtjo?
-	Nič čudnega! On je že od nekdaj velik mečkač.
-• -
-	Vse, kar napišem, ljudje z veseljem prebirajo.
-	Kaj pišete romane?
-	Ne, jedilne liste.
- • -
-	Spelca, se ne boš teti zahvalila?
-	Kaj naj pa rečem ?
-	Kaj pa reče mamica očku, ko ji da denar?
-	Ali je to vse?
Manj se kot mladenič naučiš, manj boš kot starec pozabil.
Človek se najraje skrije v besede.