ETOVAL
Ilustrovan gospodarski list,
U%*adno glasilo
c, kr. kmetijske družbe -^gjljp' vojvodine kranjske,
Urejuje Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
lnserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani K, na '/„ strani 16 K. na % strani 10 K in na '/8 strani 6 K Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Obseg: Opomin podružnicam in družbenim udom. — Vozne škropilnice za sadno drevje. - Ali kaže na Dolenjskem snovati kle-tarske zadruge, da se povzdigne vinska trgovina. — »Umno klelarslvo«, nova knjižica za slovenske vinšfiake — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske raznoterosti. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržnecene. — lnserati.
Opomin podružnicam in družbenim udom.
Podružnice, ki še niso pobrale, oziroma oddale letnine, naj to nemudoma store.
Vsakega uda prosimo, naj pridobi novih udov.
Za družbeno sadno drevje se je zglasiti do 15. februvarija.
Vsled letošnjega vremena je še čas travnike gnojiti s Tomasovo žlindro in s kalijevo soljo, kteri gnojili ima družba vedno v zalogi.
Kdor hoče, da živina pozimi dobro uspeva, ji mora poleg pri nas običajne krme pokladati tudi močna krmila, kakor so v prvi vrsti oljne tropine, ktere ima družba vedno v zalogi.
Kmetovalci, premislite že sedaj, ktera semena bo-dete potrebovali spomladi, da jih pravočasno naročite. Družba bo imela v zalogi rusko laneno seme, deteljno seme, semenski oves, in semenski krompir.
Neposredna naročila udov na razne potrebščine odda družba v tistih krajih, kjer imajo podružnice zaloge, v izvršitev podružnicam.
Osnujte v vsaki večji občini ali pokrajini svojo podružnico!
Vozne škropilnice za sadno drevje.
Naše sadno drevje boleha za mnogimi glivičnimi boleznimi, proti kterim rabimo razna sredstva, s kterimi
drevje škropimo. V prvi vrsti je omenjati raztopino bakrene galice, ki more mnogo škodljivih gliv zatreti. So pa tudi mrčesi, ktere moremo s škropljenjem zatirati, na pr. listne uši, krvave uši itd. Škropljenje sadnega drevja z navadnimi škropilnicami, kakor se rabijo po vinogradih, pa ni lahka reč in je vrhu tega zelo zamudno, zlasti tam, kjer so sadovnjaki obširni, drevje pa visoko ter razrastlo. Iz tega vzroka so sestavili večje, vozne škropilnice, s kterimi se hitreje dela in je mogoče tudi veliko drevje dobro in hitro poškropiti. Tako škropilnico je sestavila tudi tvrdka Ig. Heller na Dunaji (II/2 Praterstrasse, 49.), ktero popišemo v nastopnih vrstah. Popis razjasnjujejo pridejane podobe.
Vsi deli te škropilnice so medeni (mesingasti), brez usnjatih zaklopnic in zamaškov. Zaklopnice so namreč tudi medene in lahko pristopne. Peroti zaklopnic leže na natančno obrezanih ležiščih ter tesno zapirajo. Močno izdelan meden pah se dobro prilega v tlačno cev (škornjico). Ves stroj se da s pomočjo spon in vijakov pritrditi ali na konec ali pa na stran soda.
Škropilnica sega le malo čez sod, da se ne more zadevati ob drevesne veje, ki dol vise. Tekočina se meša z mešalno pripravo, ki je v zvezi z dvigalnim drogom. Dvigalni drog je premakljivo narejen, tako da se premika gor in dol, in se z njim lahko doseže večja ali manjša tlačilna sila. Pri naročitvah je natančno povedati, ali se bo stroj rabil na stoječem ali na ležečem sodu. V prvem slučaju tvrdka pridene natančno izdelan popirnat vzorec, po kterem je izrezati dno soda, da se stroj lahko vdene ali zopet vun vzame. Stroj za ležeč sod je izdelan nekoliko krajši. Dobe se škropilnice z eno ali z dvema kavčukovima cevema; če ima 2 cevi, lahko škropita dva delavca hkrati.
Podoba 1. kaže škropilnico, vdejano v stoječ sod, podoba 2. pa v ležeč sod. Podobi 3. in 4. pa kažeta škropilnici pri delu. Taka škropilnica stane pri gori imenovani tvrdki brez soda in voza 130 K, ako naj ima dve škropilni cevi, pa 140 K.
Ali kaže na Dolenjskem snovati kletarske zadruge, da se povzdigne vinska trgovina.
(Govoril g. B. Skalicky pri občnem zboru kmetijske podružnice novomeške.)
Ko je trtna uš na Dolenjskem večino vinogradov napadla in uničila, je poskočila cena dolenjskemu vinu (ktero je vsled svojega lahkega in kisla-stega značaja ne samo na Dolenjskem, ampak tudi po drugih nevinorodnih krajih kranjske dežele zelo priljubljeno), ker se je komaj toliko vina pridelalo, kolikor ga je bilo treba za domačo rabo.
Sedaj pa, ko se novi vinogradi zopet pridno za-sajajo, se je nadejati, da bode na Dolenjskem kmalu toliko vina, da bode naš vinogradnik zopet navezan na odjemalce iz oddaljenih krajev, na pr. iz Ljubljane, iz Gorenjske, Notranjske, Koroške i. t. d.
Dobro in pristno dolenjsko vino je v teh krajih, zlasti pa v Ljubljani, prav teško dobiti. V Ljubljani in drugod se večkrat pije vse za pristno dolenjsko vino, kar ima umazano rdeče barvo in je kislo.
Kako se iz isterskega vina ali iz slovečega tirolskega petijota v mnogih gostilnah ponareja dolenjski „cviček", o tem rajši molčim.
Kar se tiče isterskih vin in posebno tirolskega petijota, je pred vsem imeniten kočevski okraj. Kaj se tam čestokrat za vino pije, je neverjetno.
Da taka pijača kvari dobro ime dolenjskega vina, ki se da v mnogih krajih primerjati s priljubljenim nižeavstrijskim hribovskim vinom, je očividno, in je dolžnost dolenjskih vinogradnikov samih in sploh vseh drugih poklicanih mož, da to preprečijo.
Poleg tega, da se dolenjsko vino na ta način spravlja ob dobro ime, je navesti še to, da so mnogi
Podoba 1.
Podoba 2.
gostilničarji prisiljeni točiti istersko vino ali pa manj zanesljivi, celo sladki tirolski petijot. S tem se občinstvo sčasoma tako privadi na okus teh vin, da mu ne bode več dosti ležeče na našem prijetno kislastem in lahkem vinu.
Sveta dolžnost je torej skrbeti za to in delati na to, da naše dobro dolenjsko vino ostane pri odjemalcih tako priljubljeno kakor je bilo do se daj.
Kako naj pa na to delujemo? V prvi vrsti je treba zboljšati naše trgovinske razmere. Kdor sedanjih ne pozna, še ne ve, kako teško je dobro in pristno dolenjsko vino kupiti. Dosedaj je bila navada, da so
gostilničarji iz daljnih krajev sami hodili na Dolenjsko in so bili prisiljeni romati od zidanice do zidanice, vino pokušati in po majhnih množinah sku-povati. To ni le drago, ampak je tudi težavno in sitno delo. Mi moramo za-naprej vinskim kupcem bolj iti na roke in jim nakup dobrega in pristnega dolejskega vina tako olajšati, kakor to delajo po drugih vinskih deželah.
Poleg tega moram pa poudarjati, da je v korist našega vinstva, ako se vino izlahka prodaja, kajti naše zidanice niso za to, da bi se vino v njih dolgo časa hranilo, ker so pozimi premrzle, poleti pa pregorke.
Vse te razmere bi se najlaže zboljšale, ako bi se ustanovile kletarske ali vinarske zadruge. Pred vsem bi bilo treba ustanoviti tako zadrugo v Novem Mestu, v središču Dolenjske, kjer imamo ne le napredne vinogradnike, torej pridelovalce, ampak tudi strokovnjake na razpolago in kjer so tudi prometne zveze najbolj ugodne.
Take kletarske zadruge, kakeršnih imajo posebno veliko v Nemčiji, obstoje v tem, da se združijo vinogradniki in da skupaj prodajajo svoja vina, da ga pa, če treba, tudi od drugih kupujejo, da ga dobe zadostno množino skupaj.
Taka zadruga bi pri nas poslovala na tale način. Vsak zadružnik bi moral najprej po velikosti svojega vinograda prispeti s kakim določenim denarnim zneskom ali s takoimenovanim opravilnim deležem. Poleg tega bi se izposlovala državna in deželna podpora, oziroma tudi brezobrestno posojilo.
S tako pridobljeno glavnico bi se! dobila vinska klet, nakupila bi se potrebna posoda in kletarsko orodje in od zadružnikov bi se kupovalo vino ali pa grozdje. Na Nemškem oddajajo] zadružniki večjidel že
grozdje, kar je zaradi na ta način prihranijo pravo vina, za potrebno sodo in orodje, po drugi strani pa zadruga dobiva grozdje, iz kterega lahko napravi več vredno vino, ker skrbi za pravilno kipenje, čisto posodo itd.
Vino je tudi veliko boljše, če kipi v veliki posodi in če se grozdje enakih vrst ali enake kakovosti skupaj meša.
Razen tega je pa sploh za trgovino, osobito za gostilničarje veliko bolje, če dobivajo vina ene kakovosti, ker zahtevajo to njih odjemalci, oziroma gostje.
Zaradi tega se v vseh drugih deželah, osobito na Francoskem, meša že grozdje ali pa mlado vino takih vrst skupaj, ktere svoje lastnosti medsebojno dopolnjujejo.
Tako mešanje raznih vrst vina (nemško Ver-schnitt, francosko coupage, beri: kupaž) se pri nas, žal,
tega do bro, ker si zadružniki
po eni po-
strani vso skrb za na-
Da se pri občinstvu obdrži lenjsko kapljico, bi bilo treba v ali pridobiti kako gostilno, kjer dolenjsko vino razne kakovosti.
Potem bi ne bilo mogoče, danes v mnogih gostilnah v Ljubljani
lenjsko vino
okus za pristno do-Ljubljani ustanoviti bi se točilo pristno
da bi
Podoba S.
se to, kar se za pristno do-prodaja, še za-naprej prodajalo, kajti vsak gost, in naj bi bil še tako slab paznavalec, bi imel priliko primerjati pristno dolenjsko kapljico s ponarejenim dolenjcem.
Iz vsega tega je razvidno, kako velikega pomena bi bile kletarske zadruge za Dolenjsko.
Zadruga bi se pač morala, vsaj za prvi čas, našim razmeram primerno prikrojiti; to, kar sem danes razložil, so le nasveti, le načrt, kako take zadruge v obče poslujejo.
Pri nas, kjer se v zadnjem času ustanavlja mnogo potrebnih in nepotrebnih zadrug, se ne sme pozabiti na zadruge, ki naj bi na Dolenjskem povzdigovale vinsko kupčijo in s tem vred tudi naše vinstvo.
smatra še za „pančarijo", dasi je v umnem kletarstvu ne Je neobhodno potrebno, ampak tudi zelo koristno.
In tako mešanje je le v veliki kleti mogoče, ako imamo veliko vina razne kakovosti in veliko posodo na razpolaganje, kakor bi to bilo mogoče tudi v za-druzni kleti. Ako bi zadruga potem ponudila 100 in vec hektolitrov vina ene kakovosti, bi dobila ne samo nitreje odjemalca, ampak bi vino tudi veliko bolje pro-uaia^kakor je je mogoče posameznim.
oba 4.
„Unmo kletarstvo",
nova knjižica za slovenske vinščake.
Kletarstvo je pri nas razmerno še na jako nizki stopnji, in sedaj, ko se obnavljanje vinogradov skoraj bliža koncu, morajo vsi krogi, ki imajo nalogo pečati se s pospeševanjem kmetijskega napredka, delati za povzdigo kletarstva. Naš deželni zbor, ki za kmetijstvo v resnici veliko stori, je sklenil izdati za pričetek
kratek, poljuden spis o umnem kletarstvu, kterega je naročil spisati deželnemu potovalnemu učitelju za vin-stvo gospodu Gombaču. G-osp. Gombač je svojo nalogo že zvršil, in knjižica je prišla ravnokar na svetlo pod imenom „Umno kletarstvo". Taka knjižica je bila tem bolj potrebna, ker sedaj Slovenci enakega spisa nismo imeli, kajti dr. Vošnjakova poučna knjiga o kletarstvu, ktero je izdala družba sv. Mohorja 1. 1873., je že zdavnaj pošla in je iz strokovnega stališča tudi že zastarela.
Ker je bil za to knjižico odmerjen določen obseg, so v nji opisane le najvažnejše kletarske reči, ktere mora vsak skrben vinogradnik poznati, ter se je opustilo nepotrebno opisovanje in pojasnjevanje osobito kletarskih tajnostij ali sleparij, kterili se nevedno ljudstvo tem bolj vneto poslužuje, čim bolj so prepovedane in čim strožje kazni jim prete. Tako na pr. delajo petijot, oslajujejo vino, delajo polvino (galizo-vano vino) itd. in vse to prodajajo pod imenom „na-ravno vino". Ni čuda, če se kupec ogiblje takih vin-ščakov! — Dalje dodajajo vinu zdravju škodljive snovi, na pr. salicilno kislino, saharin, glicerin, razna barvila itd. Vsega tega ni treba onemu, ki pomnožuje dobre vrste trt in ki pravilno kletari.
Pač pa se v knjižici prav pogostoma rabijo besede „snaga", „čistost" in „red" v kleti, kajti to je v istini prvi pogoj in glavna podlaga umnega kletarstva.
Pri kletarstvu je odstraniti še mnogo hib, in zato si je treba prizadevati, da se odstranijo sedaj vsaj naj-poglavitnejše ter se tako vinski kapljici, pridelani po naših lepih vinskih goricah, pribori dobro ime. Kaj čudno je, da se ljudstvo tako nezaupno poprijema ravno umnega kletarstva, ki je jako važen del vinstva, ter se rajši drži starih napačnih načel. To pa ni samo med nami Slovenci, marveč najdemo to nezaupnost do umnega kletarstva tudi v drugih deželah in državah. Naše stremljenje je in bodi to, da med ljudstvom odstranjujemo stare, sedanjim razmeram in zahtevam neprimerne navade.
Če bo vsakdo z grozdjem in vinom tako ravnal, kakor je opisano v tej knjižici, sme biti prepričan, da njegova vina zaslove in da bo vsak kupec najrajši k njemu hodil ter bode najrajši od njega kupoval, čeprav bode moral draže plačevati, kajti s takim vinom ne bode imel nikakih sitnostij več, nasprotno, vino se bode boljšalo od leta do leta.
Ta knjižica je sicer v prvi vrsti spisana za pri-prostega vinogradnika, vender utegne biti tuintam tudi drugim, zasebnikom in gostilničarjem, koristen svetovalec.
Iskreno torej želimo, naj bi tudi ta knjižica mnogo pripomogla k zboljšanju našega kletarstva, kakor je „Novo vinogradništvo" pripomoglo k zboljšanju vinogradništva.
Deželni odbor je izročil razpečavanje Gombačeve knjižice „Umno kletarstvo" c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubijani, pri kteri se dobivajo posamezni izvodi po 30 h, po pošti pa po 38 h. Denarje poslati naprej. Kdor naroči 40 izvodov skupaj, dobi jih za 8 K, oziroma po pošti za 8 K 50 h.
Vprašanja in odgovori.
(Dobro vemo, da je ta predel v našem listu najbolj priljubljen, zato ga bomo tudi v novem letu skrbno gojili. Vse družabnike ter tudi naročnike »Kmetovalca« pa prosimo, naj nam prav pridno stavijo vprašanja gospodarske vsebine; pristavljamo
pa, da bodemo ddgovarjali le na tista, ktera dojdejo s podpisom. V listu seveda ne bodemo prijavljali imen)
Vprašanje 1. Kupil sem bukov gozi, ki je zelo redko zarasten, ter bi ga rad spomladi s smrekami Zasadil. Ali gre to? (M D. v Š.)
Odgovor: To prav lahko storite, ker smreka v prvih letih ljubi varstvo po večjih drevesih. Očistite gozd ie to zimo vsega guzdnega plevela (grmovja itd.), slabega pohabljenega drevja, na mestih pa, koder je bukovina pregosta, jo razredčite. Spomladi zasedite prostor z mladimi smrekami. Če se čez 4 do o let bukve preveč razrastejo, jih morate polagoma zopet razredčiti, in ko smreke postanejo 3 do 6 metrov visoke, bukve sploh vse odstranite.
Vprašanje 2. Imam sod jabolčnika, ki je imel duh po posodi, kterega sem pa odpravil s finim namunim oljem. Sedaj je pa mošt bolj moten in temnejše barve kakor je bil po kipenju. Kaj naj storim z moštom, jia se mi ne pokvari in se zopet učisti? (J. K. T. v Š)
Odgovor: Kj ste moštu odpravljali duh po posodi, je prišel močno v dotiko z zrakom, zato je popolnoma naravno, da se je skalil. Če ima mošt dovolj čreslovine v sebi, se sainodsebe učisti, vender Vam pa priporočamo čistiti ga z žolico, in sicer potem, ko ste mu dodali tanina fčreslovine), ter ga pretočite v nekoliko zažveplan sod Kako je ta dela zvršiti najdete popisano v ravnokar izišli knjigi deželnega potovalnega učitelja za vinstvo Fr. Grombača „Umno kletarstvo", ktero dobite pri družbi va 38 h s poštnino vred.
Vprašanje 3. Moja goved večkrat boleha na zajedanju med parklji. Med parklji prične gniti in se včasih gnoj zaje do podplatov. Žival prične šepati in stresati z nogo; sicer je in pije kakor po navadi, a je klaverna. Gnoj, ki se izteka, je smrdljiv. Kaka bolezen je to in kako jo je zdraviti ? (J. Š. v H )
Odgovor: To bolezen imenujemo ugnido na parkljih, ki nastane vsled nesnage ali ranjenja Nad parkljema, v sredi med njima blizu svitka nastane najprej vroča, trda in zelo boleča oteklina, ki včasih parklja kar narazen tišči čez 8 —10 dnij se naredi majhna ugnida, iz ktere izfcče nekoliko zelo smrdeče gnojnice in razpadle tkanine če se ta ugnida ne ozdravi, potem se širi in globoko zajeda. Te bolezni nikakor ni prezirati kot malenkostno. Zdravljenje naj ima torej nalogo, da oteklino hitro naredi godno ter potem ii nastale ugnide hitro odpravi gnoj. V to svrho se rabijo topli obkladki iz lanene moke, kuhanega krompirja itd , ali pa se noga koplje v gorki vodi. Na vsak način je nogo varovati mraza, ali jo obkladati z ilovico; istotako je ne smemo polivati z mrzlo vodo ali mazati s svinčeno vodo, ker vse to bolečine mneži in ovira goienje otekline. Kadar je oteklina godna, jo moremo predreti. To je najbolje prepustiti kakemu veščaku. Mnogokrat se pa oteklina sama odpre. Ugnido je potem izprazniti in razkužiti. V to svrho se vzame voda, kteri se je dodalo na vsak liter 10 gr lizola. Na to se noga zavije v predivo in se obveže s kako cunjo. Ugnida na parkljih se ozdravi v 14—20 dneh, včasih pa je bolj trdovratna, zato priporočamo poklicati ob pravem času živinozdravnika.
Vprašanje 4. Imam leto starega junca, kteremu se je naredila na desni spodnji čeljusti za jajce debela bula.
Bula je prav pri kosti in koža nad njo se da premikati. Bulo sem mazal s toplim oljem in mislim, da se je nekoliko zmanjšala. Kaka bolezen je to in kako jo je zdraviti? (J. M. v D.)
Odgovor: Ona bula je morska kost ali pa mramor na spodnji čeljustni kosti. Vzrok obema boleznima je eden in isti, t. j. vnetje kostne kože ali kosti same, vsled česar se naredi bula Vnetje na3tane navadno vsled kakega trajnega pritiska, na pr. če mora žival iesti iz previsokih jasel in se drgne s čeljustno kostjo itd. če vnetje samoodsebe ponaha, potem
ostane bula, ktero imenujemo morsko kost. Morska kost ne dela nikakih bolečin in je brezpomembna, kvečjemu kazi vna-njost. Ako se pa vnetje nadaljuje, da se kost naprej napenja, potem pritisne gnojenje, ki kost razjeda. Za morsko kost se nam ni brigati; odpraviti se da pač z operacijo, ne pa s kako mažo. Važno je pa, da se precej odpravi vzrok vnetju, t j. tisto, kar je morsko kost povzročilo, na pr. previsoke jasli itd., drugače nastane čeljustni mramor, ki je zelo teško ozdravljiv, in sicer le z operacijo po kakšnem veščem živinozdravniku.
Vprašanje 5. Kaj je vzrok, da je povsodi tod, koder sem lansko leto gnojil s Tomasovo žlindro, vse prera-steno s predenico? (J. Š. v Z.)
Odgovor: Koder ete gnojili s Tomasovo žlindro, je vzrastlo veliko detelje, in ker je bila detelja na tem travniku ie po predenici okužena, se je sedaj razširila čez ves travnik. Pred gnojitvijo le niste opazili predenice, ker je bilo detelje malo in še ta je bila slaba; vsled tega je bila tudi predenica majhoa in je niste opazili.
Vprašanje 6. Kupil sem kravo, ki se ne pusti moliti. Ali ta napaka razdere kupčijo, in če jo razdere, v koliko dneh? (S. S. v B)
Odgovor: To je napaka, a nikaka bolezen Pri govedi razdere kupčijo samo pojatnica ali jetika, in sicer v 30 dneh.
Vprašanje 7. Pri davkariji v Komnu tirjajo po 60 h za vsako posestno polo, ktera se rabi kot priloga k prošnji ia breiobrestno posojilo V svrho obnovljenja vinogradov. Ali je to opravičeno? (F, Z. v S )
Odgovor: Tirjana vsota za spis posestne pole je davkariji predpisana, zato jo mora zahtevati. Vse vloge v tej zadevi so sicer proste koleka, a oprostitev drugih pristojbin ni nikjer izrečena.
Vprašanje 8. Na sicer kamenitem vrtu imam več jablan, ki razen dveh vse rode. Ti dve pa cveteta vsako leto, ne rodita pa nikdar. Kaj je temu vzrok in kako odpomoči? (F. K. v G.)
Odgovor: Da drevo ki redno cvete, vender ne rodi, more biti več vzrokov. Večkrat je vzrok vrsta; so namreč vrste, ki cveto, a malo ali nič ne rode. Take vrste je najbolje precepiti. Drugi vzrok more biti slaba in nerodovitna zemlja, ki drevesu ne more dati tistih redilnih snovij, s kterimi drevo dobi moč, da iz cvetja naredi plod. V tem slučaju se odpo-more z gnojitvijo, in je skušati tudi z umetnimi gnojili, kajti prav mogoče je, da zemlji manjka kake rudninske redilne snovi, na pr. kalija, fosforove kisline, apna itd Tretji vzrok pa more biti lastnost drevesa, da preveč raste v les; tako drevo navadno ne rodi. če drevo preveč raste v les, ga ne smemo obrezovati, ker potem še bolj poganja, temveč moramo preveliko rast zatreti, in sicer tem potom, da ostranimo del korenin.
Vprašanje 9. Ali je res ajdova slama škodljiva
stelja prašičem, češ da jih po njih prično noge boleti? (G. L v B.)
Odgovor: Ajdova slama ni škodljiva stelja. če prašiče bole noge, je vzrok prehlajenje, vsled kterega so dobili protin v noge Pač pa ajdova slama ni gorko ležišče, ker ie trda in se ne potlači izlepa, zato pa v svinjaku s prepihom ajdova stelja prepušča prepih skoz sebe, in zato ni koristna Če je pa svinjak dober, potem ajdova stelja prav nič ne škoduje. Ajdova slama moie biti kot stelja tudi takrat škodljiva, če ni dovolj suha, kar pa velja o vsaki stelji. Na mokri stelji ležeča žival izpariva vlago, na koži se nabira gorka vlaga, in ko žival v mrilem svinjaku vstane, ali pride na prepih, se pa prehladi in dobi protin.
Vprašanje 10. Pozimi imam v hlevu veliko nepriliko, da okna zamrzujejo in se le s silo dado odpreti, vsled česar
se kvarijo. Ali je kak pripomoček zamrznjenje oken preprečit? (A. F. v L.)
Odgovor: Da okno ne zamrzne in ne nastanejo take neprilike, potresite okenski oboj tam, kjer se dotika okvirja, s soljo. Sol se raztopi v vodi, in ta raztopina zmrzne šele pri 17 stopnjah mraza, kakeršaega pa po naših krajih ni nikdar po hlevskih oknih.
vprašanje 11. Ali je dobro vinske sode barvati Z
oljno barvo, da se laže snažni obdrže in da so ličnejši ? (J. P. v K.)
Odgovor: Barvanje vinskih sodov je zelo napačno, ker se s tem luknjice soda zapro ia zato vino v takih sodih slabo in počasi zori Vihu tega se pa les zaduši in tak sod izgubi trpežnost Vinska posoda se najbolje hrani, če se vsak teden ali vsaj vsakih 14 dnij dobro zbriše in slednjič obdrgne s cunjo, ki je nekoliko mastna od dobrega, nesmrdljivega olja. Tako oskrbovana posoda je vodno lična, temne bar?e, je trpežna in lesne luknjice ostanejo odprte.
Vprašanje 12. S kakšnim umetnim gnojem je treba gnojiti lanu? (M F. v L)
Odgovor'. Lan zahteva plevela prosto njivo s staro gnojno močjo, a ob setvi se mu prav izdatno pomaga s super-fosfatom in s kajnitom Zlasti kajnit je izborno gnojilo za lan, in prav toplo Vam priporočamo poskusiti ga. Kajnit naredi dolgo, močno in lepo vlakno, k čemur pomaga ne le kalij v kajnitu. ampak tudi njegove druge sestavine, kakor na pr. kuhinjska sol.
Vprašanje 13. Imam telico, ki ima po gornjem životu polno ogroev. Kako se odpravijo ogrci, in ali je res, da so ogt-rci dobro znamenje, češ da je taka goved zelo molzna in se rada pita? (J. B. v D.)
Odgovor: Ogrci so bule, ktere so naredile ličinke govejega zolja, ki so se zarile pod kožo. Te ličinke se morajo iz kože iztisniti ako je pa luknjica premajhna, naj se nekoliko razširi s kakim nožičkom Ker zolj najlaže zalaga jajca v tinko in nežno kožo, ki je obrastena z bolj redko in lino dlako, zato so živali s tako kožo največkrat in najbolj napadene, in ker je taka koža obenem resničen znak dobre molznosti in dobrega pitanja, zato je nekaj resnice na tem, da so živali z ogrci dobre.
Vprašanje 14. Kako naj idravim jablano, ki ima na deblu raka? Jablana je stara kakih 10 let (A. L. v Z.)
Odgovor: Eak je jako teško oziravna drevesna bolezen. Gaucher, jako sloveči sadjar, priporoča takole postopati: Rana se skrbno očisti, in sicer se izrežejo vsi bolni deli Podolgem čez rano se narede z ostrim nožem zareze, ki spodaj in zgoraj segajo kakih 20 cm čez rano Teh zarez se naredi 2 — 5, kar zavisi od širokosti rane. Zareze naj bodo enako oddaljene druga od druge Izrezane rane mladega drevja je treba zamazati z zmesjo iz ilovice, kravjeka in presejanega lesnega pepela, rane na starem drevju pa z vročim katranom.
Vprašanje 15. Ali sme lovski čuvaj vstreliti psa,
ki teka po polju, na katerem je zajčji lov? (G. H. v T.)
Odgovor: Lovski patent z dne 28 februvarija 1. 1786., ki je še vedno veljaven, določa v § 17. naslednje: V ta namen smejo lovskega lastnika lovci streljati pse, loveče v gozdu ali na polju. Izvzeti so pa psi, ktere smejo imeti varuhi, da odganjajo divjad.
Gospodarske raznoterosti.
— Državni melijoraoljski laklad, iz kterega se dovoljujejo prispevki za vodovode, za uravnavo vod i. t. d,, je določen za 1. 1901. na 2,500.000 K, in je za 500.000 K, višji kakor lansko leto.
—	Zastran orne rje na trtah je bilo pretekli mesec odposlanstvo nižeavstrijskih vinščakov pri kmetijskem mini-sterstvu. Minister je obljubil vse storiti, da se prepreči razširjanje te nevarne bolezni. Minister je zlasti obljubil, da prepove vsak uvoz ogerskih trt v Avstrijo, ker nam od tam preti največja nevarnost.
—	Avstrijsko državno vrtnarsko in sadjarsko razstavo hoče jeseni tega leta prirediti društvo vrtnarjev v Hie-tzingu na Dunaju, in sicer ob priliki petindvajsetletnice tega društva.
—	Poraba kalija V umetnih gnojilih je znašala 1 1899. na Nemškem 1,076.880 q, v Avstriji pa 22 561 g Na Nemškem je prišlo na 1 štirjaški kilometer obdelanega sveta v navedenem letu 306 leg kalija, v Avstriji pa 5'/2 kg. Kje smo še v Avstriji, celo pa pri nas na Kranjskem.
—	Nadzcrnike za sadjarstvo mislijo nastaviti na Češkem in na Moravskem, ki bi imeli enako nalogo pri sadjarstvu, kakor jo imajo nadzorniki za vinstvo pri naa. Tudi pri nas bi bil nadzornik za sadjarstvo jako potreben, kajti sadjarstvo je v naši deželi silno važna pomaga, za ktero se mora v bodočnosti vsekakor več zgoditi kakor se je doslej.
Gospodarske novice.
*	Z današnjo prvo številko smo pričeli XVIII. letnik. To številko dobe iz upravnih razlogov vsi dosedanji udje in naročniki. Prosimo, naj nam je nihče ne vrne, čeprav ne ostane v 1. 1901. družabnik, oziroma listov naročnik. Prav nujno prosimo, naj vsak, kdor lista sploh ali redno ne prejema, to takoj reklamuje pri družbi, oziroma pri upravništvu, ne pa pozneje, kakor se dosedaj pogo-stomo dogaja, da nam konci leta ob pobiranju ud-nine udje tožijo, da vse leto niso prejemali lista. Kaka pomota se pri družbi, kteri se je delo ogromno pomnožilo, prav lahko pripeti.
*	Živinsko sol priskrbuje družba svojim udom iz c. kr. zaloge na državnem kolodvoru v Ljubljani po izvirni ceni, t. j. po 10 K 46 h za 100% Kdor beče, da mu družba priskrbi te soli, naj pošlje denar naprej in vrhu tega 10 h za vozni list. Sol se mora namreč v skladišču precej plačati, pošiljanje po povzetju pa sol neprimerno podraži. Živinsko sol družba priskrbuje le udom, ki ne morejo sami v Ljubljano Ona je nima v svojem skladišču; zato naj tisti udje, ki hodijo v Ljubljano sami po blago, živinsko sol kupujejo naravnost v skladišču na državnem kolodvoru v Ljubljani (v Šiški).
*	Način plačevanja gospodarskih potrebščin, ktere družba oddaja svojim udom, je družba prisiljena to leto pre-ustrojiti. Družba bo odslej dajala vse gospodarske potrebščine le proti takojšnemu plačilu. Kdor bo pa hotel imeti kaj na upanje, bo moral pa privoliti, da njegov dolg prevzame kaka posojilnica. O vsem tem bomo še podrobno poročali, kadar glavni odbor vse potrebno ukreno.
*	Glede oddaje sadnega drevja v 1. 1901. opozarjamo na razglas med uradnimi vestmi v tej številki.
*	Oddaja gospodarskih potrebščin. Družba ima v zalogi in oddaja svojim udom:
Umetna gnojila: Tomasovo žlindro 100% po 7 K — h.
kalijevo sol	„ „ „ 12 „ 60 „
kajnit	„ „ „ 5 „ — „
Močna krmila: Lanene tropine „ „ „ 17 „ 80 „ sezameve „	„ „ „ 16 „ 40 „
kokosove „	„ „ „ 16 „ — „
postavljeno na ljubljanski kolodvor. Vreče so zastonj. Močna krmila in kalijevo sol je dobiti v vrečah po 50 kg, vse druge reči pa v vrečah po 100%. Oddajajo se le cele vreče.
* Prispevki za cesarja Franca Jožefa I. zaklad za stare, zveste kmetijske posle: Lavrenčič Ivan, dekan v Šmartnu, 1 K; Zore Ignacij, posestnik v Črnem Potoku, 1 K; Jeretin Martin, tajnik pri c. kr. okraj, glavarstvu v Gradcu pri Litiji. 1 K; Slane Franičšek, posestnik v Litiji, 1 K; Oblak Jurij, dež. okrož. zdravnik v Litiji, 1 K; Beneš Josip, lekarničar v Litiji, 1 K; Lebinger & Bergmarm, trgovec v Litiji. 1 K; Svetec Luka, c. kr. notar v Litiji, 2 K; Jenko Ivan, načelnik želez, postaje v Litiji, 1 K; Lapajne Štefan, c. kr. okr. viš komisar v Litiji, 1 K ; Arko Vencel, trgovec v Šmartnu, 40 h; Wakonigg Ivan, trgovte v Šmartnu, 1 K; baronica Apfaltrern Silsina, grajščakinja v Grmačah, 2 K; Jeločnik Anton, knjigovodja v Litiji, 1 K; Strzelba Josip, grajščak na Gerbinu, 1 K; Kobavs Ivan, posestnik in mesar v Šmartnu, 50 h; Polan Vencel, nadgozdar na Vogenšperku, 1 K; Knaflič Frančišek usnjar v Šmartnu, 1 K; Eozina Ignacij, posestnik v Leskoveu, 1 K; Matos Anton, posestnik v Kotu, 40 h; Hostnik Anton, posestnik v Rojah, 40 h; Barle Josip, posestnik v Cerkljah, 1 K; Kern Matej, trgovec v Cerkljah, 1 K; Kmet Andrej, nadučitelj v Cerkljah, 1 K; Šipec Mihael, posestnik v Češnjevku, 1 K; Gašperlin Lovro, posestnik v Pš. Polici, 1 K; J. E. Hočevar, lekar., posest, i. t d- na Zg Brniku, 1 K; Gašperlin Jurij, posestnik v Šmartnu, 40 h; Petkovšek Josip, učitelj v Velesovem, 20 h; Pavlic Ivan, posestnik na Sp. Brniku, 20 h; Jenko Josip, posestnik na Zg. Brniku, 40 h; Sajevec Ivan ml , posestnik v Velesovem, 50 h; Krč Štefan, posestnik v Gradu, 20 h.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 7. jannvarija 1901.
Seji je predsedoval družbeni podpredsednik gosp. ravnatelj Povše, navzoči so pa bili odborniki gg.: grofBarbo, Goli, Lenarčič, Pavlin, Rohrman, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik Pire.
Podpredsednik je naznanil, da je ob novem letu voščil obolelemu družbenemu predsedniku gosp. ces. svetniku I. Murniku v imenu glavnega odbora. Glavni odbor je to vzel z odobravanjem na znanje.
Glavni odbor je v deželni železniški svet za bodočo triletno upravno dobo izvolil odbornika g. J. Lenarčiča,
Z ozirom na poziv, naj se glavni odbor izreče o ukrepu gozdarskega kongresa za 1. 1900., s kterim naj se uvede poseben gasilni red pri gozdnih požarih, je glavni odbor ukrenil poprej, predno se izreče za tak red, ki bi utegnil občinam in poedincem nalagati nova bremena, poizvedovati, če na Kranjskem niso glede gozdnih požarov zadostovale naredbe gozdnega zakona.
Glavni odbor je ukrenil vse potrebno glede nakupa Toma-sove žlindre za 1. 1901.
Neke ponudbe rokopisa o mesogledstvu glavni odbor ni sprejel, ker je pričakovati novih naredeb o mesogledstvu.
Došle prošnje podružnic za prispevke k nakupu skupnih strojev je odbor rešil v okviru sredstev, ki so mu na razpolaganje.
C. kr. kmetijskemu ministerstvu predloženo prošnjo za podporo okrajni drevesnici v Črnomlju je glavni odbor sklenil priporočiti.
Pri c. kr. kmetijskem ministerstvu, oziroma deželnem odboru vložene prošnje mlekarskih zadrug v Radečah, v Boh. Bistrici in v Stari Fužini je glavni odbor sklenil toplo priporočene vrniti s prošnjo, naj se jim nakloni izdatna podpora.
Prošnje za sejme v Vidmu glavni odbor sedaj ne priporoča, ker so se glede prostora zedinile prizadete občine Videm, Kompolje in Podgora.
Za nove ude so se zglasili in bili sprejeti:
Ogorelec Vinko ml., posestnikov sin in c. kr. poštni upravitelj na Škofeljci; Sitar Erančišek, posestnik v Stožicah; Zavašnik Ivan, posestnik na Viču; Munih Josip, trgovec in posestnik pri Sv. Luciji ob Soči; Pezdir Frančikek, posestnikov sin v Vnanjih Goricah; Ahlin Josip, posestnik na Ježici; Snoj Frančišek, posestnik v Spodnjih Gameljnih; Škrjanec Anton, posestnik v Jaršah; Bregar Ignacij, posestnik na Muljavi; Bregar Ivan, posestnik in trgovec na Krki; Bordon Josip, posestnik v Padpeči in dacar v Dekanih ; Simonič Ivan, posestnik v Ručetni Vasi; Kočevar Ivan, posestnik v Božancu; Merkelj Simon, posestnik v Podkužah; Košir Ivan, posestnik v Kranjski Gori; Pečar I^an, posestnik v Kranjski Gori; Sodja Anton, posestnik v Jereki; Štravs Andrej, posestnik v Jesenici; Štavdohar Peter, posestnik in trgovec v Predgradu; Gašperlin Frančišek, posest, v Zg. Šiški; Arko Frančišek, posest, v Bukovici; Arko Alojzij, posest, v Brežak; Pahulja Frančišek, posest, v Bukovici; Kljun Andrej, posestnik v Bukovici; Kljun Frančišek, posestnik v Ribnici; Tršan Alojzij, posestnik v Tacnju; Markovšek Edvard, učitelj v Ljubnem; Bohinjec Ivan, posestnik v Ljubnem; Kokalj Ignacij, posestnik v Ljubnem ; Župančič Josip, posestnik in župan v Dolškem; Kolar Ivan, posestnik v Planini; Tegalj Ivan, posestnik v Planini; Skvarča Frančišek, posestnik v Grčaravcu; Vordren Vijem, gozdar v Kočevju; Logar Martin, posestnik v Stari Fužini; Cerk Marija, posestnica v Borovnici; Dekleva Leopold, posestnik v Vremskem Britofu; Narobe Ivan, posestnik v v Zgornjih Pirničab; Juvančič Alojzij, gostilničar pri Zidanem Mostu; Krajšek Pankracij, gostilničar pri Zidanem Mostu; Kamenšek Terezija, posestnica v Štrekljevcu; Šopšič Ljudevit, posestnik v Metliki; Jerina Ivan, posestnik v Metliki; Golob Frančišek, posestnik v Metliki; Zalokar Marija, posestnica v Metliki; Dr. Dereani Ema-nuel, zdravnik v Metliki; Jaklič Ivan, posestnik v Metliki; Ma-lešič Ivan, gostilničar v Metliki; Franc Alojzij, gostilničar in mesar v Metliki; Stare Mihael, posestnik v Koprivniku; Zupanec Frančišek, posestnik v Koprivniku; Majhenc Frančišek, posestnik na Vrhovem; Majhenc Ivan, posestnik na Vrhovem; Benedek Anton, posestnik in uradnik v Vel. Lašicah; Jelenec Matija, posestnik in mlinar v Vel. Lašičah; Botar Ivan, posestnik v Dvorski Vasi; Hočevar Frančišek, posestnik v Vel. Lašičah; Virant Josip, posestnik v Vel. Lašičah; Zakrajšek Ivan, posestnik v Perharjevem; Juvanec Josip, posestnik v Dvorski Vasi; Hočevar Josip, posestnik v Mali Slivici; Zabukovec Ivan, posestnik v Mali Slivici; Špehar Peter, posestnik v Daljnih Njivah; Šolska knjižnica v Vrhu pri Vinicij; Plos Jakob, posestnik v Viševku; Žnidaršič Ivan, posestnik v Vi-ševku; Zabukovec Josip, posestnik in gostilničar v Ložu; Južna Frančišek, posestnik v Ložu; Konig Ivan, posestnik v Mlaki; Grilc Anton, posestnik v Hrašah; Verhunec Josip, posestnik v Hrašah ; Vovk Frančišek, posestnik v Hrašah; Pernuš Josip, posestnik v Lescah; Wucherer Ivana, posestnica v Lescah; Kunčič Frančišek, posestnik v Lescah; Legat Frančišek, posestnik' v Lescah; Anžič Mihael, posestnik v Dobrunjah; Kovačič Jernej, poslovodja v po-pirnici v Goričanah in posestnik v Rakovniku; Jeljar Anton, posestnik v Stari Fužini; Markeš Ivan, posestnik v Stari Fužini; Vurh Anton, posestnik v Stari Fužini; Mencinger Ivan, posestnik v Stari Fužini; Oven Frančišek, posestnik v Ljubljani; Arko Anton, hoteljer v Bibnici; Mavrin Ivan, posestnik in gostilničar v Zagoz-dacu; Pešelj Peter, posestnik in trgovec v Zagozdacu; Kuntarič Ivan, posestnik na Pristavi; Reven Urban, posestnik na Vrhniki; pl. Pregl Adela, posestnica v Bihenberku na Goriškem; Grmek Alfonz, posestnikov sin v Avberu; Kozlevčar Anton, načelnik že-leznične postaje; Zalar Josip, črevljarski mojster in posestnik v Borovnici; Kranjc Josip, posestnik v Grahovem; Dolenec Veko-slav, posestnik na Proseku; vitez Nabergoj Ivan, posestnik na Pro-seku; Meglič Frančišek, posestnik v Mekinah; Meglič Vinko, posestnik v Okiču; Hribar Alojzij, posestnik v Okiču; Premelč Josip,
posestnik v Župelevcih; Božeglav Frančišek, posestnik v Lokvi pri Divači; Tome Josip, posestnik na Planini; Springer Emil, posestnik v Petrovi Vasi; Bradeško Anton, posestnik v Hlevnem Vrhu; Žnidaršič Anton, posestnik in gostilničar v Starem Trgu; Dular Matija, posestnik v Podborštu; Cizej Anton, posestnik v Prekopi; Koš-melj Anton, posestnik v Malem Logu; Anzeljc Ivan, posestnik v Malem Logu; Piščanec Anton, posestnik v Gvetrožu; Krejačič Jurij, posestnik v Vel. Cirkniku; Filip Pogačnik, posestnik in trgovec na Dobravi; Anton Debelak, posestnik na Zg. Dobravi; Matevž Fajfar, posestnik na Dobravi; Ivan Gradišar, posestnik in tesar v Zalošah; Jakob Kocijančič, posestnik na OtoCah; Ivan Avg. Pogačnik, mizar v Zalošah; Andrej Šoberl, posestnik na Zg. Dobravi; Josip Šoberl, posestnik na Zg. Dobravi; Ivan Zupan, posestnik in mizar v Zilošah; Frančišek Pogačnik, kolarski mojster na Dobravi; Avg. Peznič, posestnik v Otočah; Avsenik Ivan, posestnik na Zgor. Dobravi; Pretnar Ivan. posestnik na Zgor. Dobravi; Mi-klavčič Ivan, posestnik in mlinar v Podnartu; Kogovšek Jakob, posestnik v Smrečju; Sečnik Pavel, posestnik in mlinar v Buta-njevi; Vovk Jakob, posestnik na Jesenicah; Potočnik Anton, posestnik v Koroški Beli; Smolej Frančišek, posestnik v Koroški Beli; Erbežnik Jernej, posestnik v Koroški Beli; Noč Martin, posestnik v Koroški Beli; Malej Frančišek, posestnik v Koroški Beli, Smolej Andrej, posestnik v Koroški Beli; Malej Josip, posestnik v Potoku; Krevlič Josip, posestnik v Potoku; Soklič Jurij, posestnik v Potoku; Kraupp Moric, posestnik v Javorniku; Smolej Jakob, posestnik v Koroški Beli; Baraga Ivan, učitelj v Koroški Beli; Bajželj Ivan, posestnik na Jesenicah; Šifrer Katarina, posestnica v Žabnici; Berčič Andrej, posestnik v Žabnici; Dolinar Ivan, posestnik v Žabnici; Šifrer Martin, posestnik v Žabnici; Šifrer Ivan, posestnik v Žabnici; Potočnik Alojzij, učitelj v Žabnici; Oblak Josip, obrtnik v Žabnici; Beaedik Ivan, posestnik v Čepuljah; Zgaga Anton, posestnik v Podgreznu pri Zalem Logu; Zgaga Ivan, posestnik v Davči pri Zalem Logu; Anton baron Godelli pl. Tahnen-feld v Kodelijevem gradu pri Ljubljani; Prelogar Martin, posestnik v Črnem Potoku; Miiller Janko, posestnik in gostilničar v Črnomlju ; Šterk Josip, posestnik v Kočevju; Munda Janko, c. kr. okr. živino-zdravnik v Brežicah; Balon Miha, posestnik v Brežicah; ICene Frančišek, posestnik v Piršenbergu; Hotko Mihael, posestnik v Jeroslavcu; Šiškovič Karol, posestnik v Črnem Kalu; Šegula Ivan, posestnik v Hlaponih; Pogačar Ivan, posestnik v Badomljah; Cerar Martin, posestnik v Radomljah; Nastran Ivan, posestnik v Radomljah; Škrjanec Frančišek, posestnik v Radomljah; Engelmann Viktor, trgovec na Grosupljem; Grebenec Ivan, posestnik v Levstikih; Kunšek Anton, posetnik v Mangi; Gračnar Frančišek, posestnik v Dolu; Hodnik Mihael posestnik v Stari Fužini; Vabič Andrej, posestnik na Vrhniki; Gantar Ivan, gostilničar v Zavracu ; Bogataj Urban, posestnik v Potoku.
Naredbe glede oddaje družbenega sadnega drevja spomladi 1. 1901.
Glavni odbor je meseca novembra preteklega leta podružnicam razposlal naročilne pole za sadno drevje. Gg. ude prosimo, naj svoje naročitve priglase pri svojih podružnicah, oni pa, ki niso uvrščeni v podružnice, v družbeni pisarni v Ljubljani ustno ali pismeno
Oddajalo se bode visoko in pritlično drevje. Ker zologa posameznih skupin in različnih vrst ni velika, si družba pridržuje pravico, da preobilne naročitve skrči in namestu naročenih vrst, ki so že pošle ali jih sploh nimj, d£ drevesa drugih primernih vrst, ako jih bo še imela.
Naročitev na veliko število dreves družba ne bode zvrševala, ker je njena naloga pospeševanje sadjarstva po deželi sploh, in zato skrbi, da se dobre vrste kolikor mogoče razširijo med kmet-skimi posestniki.
Pri naročanju veljajo tele določbe:
1.) Podružnica sklene, sli vzame za svoje ude brezplačna drevesca ali ne. Ako jih vzame, potem mora poslati vso udnino glavnemu odboru v Lljubljano, ako pa jih ne vzame, ji ostane polovica udnine za podružnične namene; le udmno gg. učiteljev mora vso poslati glavnemu odboru.
2) Ako podružnica obdrži polovico udnine, morejo njeni udje dobiti po 4 drevesa za znižano ctno 2 kron.
3.)	Cena za vse drugo drevje je 70 vinarjev za drevesce.
4.)	Navedene cene veljajo na mestu drevesnice, oziroma na mestu kolodvora, in sicer z zavojem vred.
5.)	Vsa naročila je treba vsaj
do 15. feforuvarija 1. 1901. sporočiti družbi Kdor do lega časa ne naroči brezplačnega drevja, potem ne bo imel več pra\ice do njega
6.)	Ako bi utegnilo kaj drevja ostajati čez naročitve družbenih udov, je morejo dobiti neudje po kroni 20 vinarjev drevesce.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Oddaja cepljenih trt.
Kmetijska podružnica v Novem Mestu odda iz subvencijoni-rune trtnice Da pomlad
15.000 cepljenih trt
naslednjih vrst:
1.)	Za bela vina: kraljevina, laški rizling, beli burgundec, hrustljati španjol, zeleni silvanec, rdeči vrh, zeleni in rdeči vetlinec;
2.)	za črna vina: pcrlugalka in modra frankinja.
Trte so cepljene večjidel na riparijo portalis, le deloma na rupestris montikola.
Cena tem cepljenkam je določena na 10 h za 1 komad
Prošnje za cepljene trte se sprejemajo pri podružnici le o d vinogradnikov, ki imajo svoje vinograde v okrajnem glavarstvu novomeškem, in sicer zadnji čas do 1. febru-varija 1901. Na pozneje dešle prošnje se ne bo oziralo
Kmetijska podružnica v Novem Mestu,
dne 26. decembra 1900.
V. Rohrman. načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Sv. Križu pri Litiji, ki bode v nedeljo, 20. januvarija 1901 popoldne po krščanskem nauku v šoli v Sv. Križu.
SPORED:
1.)	Poročilo načelnikovo.
2.)	Plačevanje udnine za leto 1901.
3.)	Vpisovanje novih udov.
4.)	Naročanje drevesec.
5.)	Volitev novega načelnika.
6.)	Razni nasveti.
Kmetijska podružnica v Sv. Križu pri Litiji,
dne 6. decembra 1901.
Josip Pavli, načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice na Bledu, ki bode dne 27. januvarija ob pol štirih popoldne v dvorani „Blejskega doma".
SPORED:
1.)	Poročilo o podružničnem delovanju.
2.)	Račun za leto 1900. 3) Volitev odbora.
4.)	Predavanje gosp. ravnatelja Gustava Pirca.
5.)	Razni nasveti.
6) Plačevanje zaostale udnine in sprejemanje novih udov.
A. Wester s. r., t. č. načelnik.
St. 19 362.
Razglas.
Kraljeva deželna vlada v Zagrebu je z razglasom z dne 22. decembra t. 1, št. 87.526 preklicala prepoved uvažanja prašičev iz obfine Podboršt v okraju Litija.
To se tem potom razglaši z ozirom na tuuradni razglas z dne 11 decembra t. 1, št. 14.406.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani dne 29. decembra 1900.
Št. 398.
Razglas.
Na podstavi ces. ukaza z dne 15. septembra 1S00, drž. zak. št. 154., s kterim so bila premenjma nektera določila ces. ukaza z dne 2. maja 1899, drž. zak. št. 81., o odvračanju in zatiranju svinjske kuge, in v zmislu ukaza ministerstev za notranje fctvari, za pravosodje, za trgovino, za železnice in za poljedelstvo z dne 18. septembra 1900, drž. zak. št 155,, se v sporazumljenju s c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko razglaša za I. četrtletje 1901 nastopna
vrednostna tarifa
za vsak kilogram žive teže pri zdravili prašičih za rejo, da se določi odškodnina po določilih člena I., § 3. b, ces. ukaza z dne
15. septembra 1900. A. Prašiči za rejo deželnega plemena:
1.)	Prašički do 3 mesecev.......K t-—
2.)	Prašiči do 1 leta.........> — 85
3.)	Prašiči nad 1 leto.........» —-80
B.	Prašiči za rejo
iz križanja z angleško pasmo:
1.)	Prašički do 3 mesecev	.....K 110
2.)	Prašiči do 1 leta........v » — 95
3.)	Prašiči nad 1 leto.........» -"90
C.	Prašiči za rejo
čistega plemena (angleški) importirani in doma zrejeni:
1.)	Prašički do 3 mesecev.......K	l-80
2.)	Prašiči do 1 leta.........»	130
3.)	Prašiči nad 1 leto.........»	V10
Za one prašiče, ki so bili uradoma zaklani in se je pri njih, našlo, da so bili okuženi, se s pridržkom določi §§ 5. in 6. ces. ukaza z dne 15. septembra 1900, toda brez drobu v popolnoma iztrebljenem stanju, daje povračilo iz državnega zaklada samo v znesku E0 odstotkov zgoraj navedene vrednostne tarife. Pri plemenskih prašičih pa pristoja k po gori navedenih vrednostnih po-stavkik dognanim odškodninam še 25 °/0 dodatek (§3 c ces. na-redbe z dne 15 septembra 1909).
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 8. januvarija 1901.
Listnioa uredništva.
J. TJ. na P. Kako je postopati, da se razdele skupna zemljišča, je popisano v zadnjih številkah lanskega »Kmetovalca«.
J. O. v L. Odgovor na Vaše vprašanje zaradi sušenja mesa v dimu bi bil predolg, če bi ga objavili med vprašanji, zato hočemo v kratkem prinesti poseben opis o tem predmetu.
J. Z. v K. Zakon je sicer na Vaši strani, dosegli pa ne bo-dete nič, ker bo prav gotovo 99 vaščanov od 100 proti Vam.