v s ' V ' S \ * \ I h' \ Slovenski vertnar z oziram n a sadno razstavo v Ljubljani Na svitlo dala c. k. kmetijska dražba v Ljubljani. Doklada Novic 1848. leta. Natisnil Jožef Blaznik. urirfi$*# « * ifiAlMtobl v # : w$fr*3K#n #«£»«** # 4s i & b {» j j rv ?. 4 /. PredgoTor. JiFil iubi prijatli! Gospod Pircov „Verfnch M Vam je dobro znanj zlate bukvice so, ktere bi se ne smele v nobeni hiši na kmetih pogreševaii. V njih dobivate podučenje, prav po do¬ mače pisano, v vsih rečeh sadjoreje — samo nekaj silno po- trebniga v njih ne najdete, namreč: popisa mnogoverstnih sadnih plemen, brez kteriga sadjorejcu ni moč sadjoreje na višji stopnjo povzdigniti, vert z žlaiinimi plemeni obsaditi, malopridnim plemenam pa slovo' dati *). Perva potreba je tedej, de vemo, de so žlahne in n e- žlahne plemena med sadjem, in de vemo in poznamo vse plemena po njih pravih imenih. Nemci imajo v ti reči veliko vednost, in nemški vertnarji na tanjko ločijo eno pleme od druziga; vsako po njegovim imenu zaznamovajo, ktero ni le v kaki vasi znano, ampak s tacimi imeni, ktere celi svet pozna. Lejte, tako se razumejo tudi daljni sadorejci med seboj, ker so v imena povsod stanovitne in na tanjko zaznamovane! Če želi kak Ljubljansk zveden sadjorejec iz Tiroljskiga, iz Gradca ali Dunaja kako sadno drevesce dobiti, zapiše le ime, in ni se mu treba bati, de bi kakošno napčno pleme dobil, ker so take vertnarske imena povsod znane. Slovenci nimamo dozdej še nič taciga stanovitniga, zakaj naši spredniki si niso nič kaj v ti reči prizadevali. Ne mo¬ remo sicer reči, de bi ne imeli slovenski kmetje v svojih vertih nič žlalinih sadnih plemen — imajo jih, tode malo — in le n ek ter i med njimi se bolj poganjajo za požlahnjenje sadjoreje Deželske prekucije so tega krive, de Novice, primorane z dra¬ ži mi rečmi se pečati, niso že davnej pričijoče doklade bravcam prinesle. Vrednistvo. 1 * in so si začepili že marsikako žlahno drevo’. Ali pravnih v sadjoreji sploh veljavnih imen še nimajo, ker imena, ktere so pri nas po kmetih navadne, so ali clo napčne, ali v po¬ sameznih krajih tako, v družili pa spet drugači znane, de je taka zmešnjava med njimi, de so pri lanjski sadni razstavi umni možje dolgo premišljevali in si glave belili, kako bi se dala ta reč, ki je tako imenitna in potrebna, stanovitno do¬ gnati. — Kaj so neki na zadnje ti možje po dolgim premišlje¬ vanji sklenili? Enoglasno so rekli, de poprej se ne more sadjoreja na Slovenskim na višji stopnjo povzdigniti, prediu ne bo edini imenik sadnih plemen po Slovenskih deželah vpeljan, in sicer tak, ki je po nemških, že po svetu znanih imenih, napravljen. Drugači ni mogoče, razumlji¬ vost v ti reči med Slovenci in Nemci vpeljati, ki si eden dru- zimu sadne plemena dajejo. Po ti poti pa bo Slovenec Nemca, in Nemec Slovenca razumel — in vsih žmešnjav bo konec. Vse nepopolne in napčne slovenske imena se morajo tedej zavoljo tega večidel zavreči in nove po nemškim imeniku vpe¬ ljati. Zraven njih se bojo pa navadne slovenske pristavile v rasjasnjenje noviga primka. To je za z dej edina pot, slo¬ vensko sadjorejo na višji stopnjo povzdigniti. Po tih vodilih smo ravnali pri imenovanji sadnih plemen lani v Ljubljanski razstavi; tako je tudi sledeči popis naprav¬ ljen , pri kterim so nas nar pridniši v težavnim delu podpirali vsim Slovencam dobro znani botanikar gosp. Andrej Flajš- man, gospod pater Ben ven ut Kr o bat, zvedeni mož v sadjoreji, gosp. Dr. Strupi, pridni oskerbnik družbiniga verta, in pa gosp. Ferd. Šmidt iz Šiške, verli ud kmetijske družbe. — Vsim tem gospodam se tukaj v imenu kmetijske družbe lepo zahvalimo, še posebej pa gosp. Flajšmanu zato, de je po dokončanim razstavnim delu sledečo osnovo jabelčnih in hruševih plemen in pa naslednji imenik v red djal. Preden ga pa začnemo, damo osnovo jabelčnih in hruševih plemen v poduk. Vredništvo Novic. Osnova jalielenili plemen po popisu gosp. DiJa, učeniga in po celim svetu znaniga sadjorejca. •Fabianov sad — jabelko — vsak pozna. Kako se pa v ple¬ mena razdeli, tega vsak sadjorejec ne razume; zato je potrebno, de se od tega ob kratkim nekoliko na znanje da. Tisti, kteri hočejo to z vedi ti ali znati, morajo posebno na vunanje in no¬ tranje znamnja jabelk dobro gledati. Vunanje znamnja so: širokost in visokost sadu, nje¬ gova muha, recelj in lice; znotranje pa: meso, okus, peš- kiše, predali in peške. Pervič: koliko je jabelko visoko ali dolgo, široko ali vozko, ali je dišeče ali ne? — Muha je verh jabelka odperta ali zaperta, v petero zobčikov raz¬ deljena, pri nekterih je zelena, pri nekterih pa že suha. — Recelj je dolg ali kratek, suhljat ali mesnjat. Liceje gladko ali robato, sperviga zeleno, potlej belorumeno, rudeče, pisano, rujavo, pikasto, pikčasto, mrežasto, mačeradasto, lisasto in kader pa sad dozori, postane belo — vošeno — ali zlatorumeno. Znotranje znamnja so: jabelčno meso' je namreč: belo, rumeno, rumenkasto, rudečkasto, terdd ali mehko, kis- liga ali rez ni ga, slad ki ga, sladkorni ga ali grenkiga okusa. Peškiše ima po petero ali tudi le po č ve ter o pre¬ dalov, kterih luknjice so velike ali majhne, prostorne ali vozke, v kterih se okroglaste, podolgaste, na dolgo špi- časte, rujave ali rujavkaste, Černe ali černkaste peške znajdejo. Po teh znamnjih se jabelka v veliko plemen (@nttung) — plemena v 7 verst ^laffc), vsaka versta pa v rede (Ovbiuing) razdele. V J. versto se štejejo robači (]5fantapfeQ, to je tiste ja¬ belka, ktere imajo robove ali grabničke okoli muhe in čez celo lice do receljna; nekteri imajo tudi ru¬ dečkasto meso pod kožico ali lupino, in velike in pro¬ storne peškisa. Ta versta se razdeli v tri rede. V pervim redu so kalvilarji (Calville), kteri so podol- gasti, špičasti, robati, in imajo okus rudečih jagod ali maline, — v drugim redu so klopotci (©ddotrercipfel), v kterih peške ropočejo, so podolgasti in imajo sladko, nekoliko rezno meso; — v tretjim redu so gulderlini (@u(ber(in<0, kteri so močno štucasti, okoli muhe ro¬ bati in imajo visoke peškiša. V II, versto se štejejo rožčarji ( 79 ? ofenčipfel), kteri nimajo velicih peškiš, ampak popolnama zrašene, okoli muhe imajo tanjke robčike in prav dobro diše; nekteri imajo rudečkasto meso in rudeče žilice pod kožico, tode se dajo malo časa deržali. Ta versta se razdeli v dva reda; v pervi red se verste špičaste ali podolgaste, v drugi pa okrogle ali plošnjate jabelka. V III. versto se šlejejo ramburji (Dtambour* obrv tpfunbapfel), kteri so med vsimi plemeni nar debelejši jabelka, na eni strani so večidel višji kakor na drugi, in imajo debele robove od muhe proti receljnu in rahlo in prijetno meso. Ta versta se razdeli v dva reda; v pervi red štejemo jabelka z velicimi in širokimi peškiši, v drugi pa z vozkimi. V IT. versto se štejejo rajneti ali kosmači (SReiiietfe), h kte- rim tudi mošanegarje, parmene in pepine verstimo. Ta versta ima nar boljši in nar žlahnejši jabelka, ki se v štiri rede razdele. V pervi red grejo tiste jabelka, ki imajo le eno farbo, namreč: zeleno, belo ali rumeno; v drugi red se verste tiste, ki imajo rudečo farbo; v tretji pa tiste, ki imajo rujavo farbo po obličji, v če- terti red pa grejo jabelka z zlato rumenim obličjem. V T. versto seštejejo pisanci (©treifliitcje), ki imajo od muhe do receljna bleke, pike, lise in so vozko- ali pa ši- rokorudeče pisani. Ta versta se razdeli v štiri rede. V pervim redu so plošnjati, po navadi širji kakor višji; v drugim redu so pri receljnu široki, proti muhi pa špičasti; v tretjim redu so podolgasti in na obe plati štučasti, v četertim redu so pa proti re¬ celjnu in muhi okrogli. V TI. versto štejemo špičarje (®pi(}apfeQ; te jabelka so špi¬ časte, bele, rumene ali rudečkaste, nikoli pa pisane, in imajo srednje peškiša. Ta versta se razdeli v dva reda. V pervi red grejo podolgastošpičasti, v drugi pa tisti, ki so pri receljnu široki, proti muhi pa špičasti. In v Til. versto se štejejo ploščarji ('Plattčipfd), ki so vse¬ lej širji kakor višji, niso pisani ampak le beli ali rudeč- kasti. Ta versta se v dva reda razdeli; perviga reda so zlo plošasti, druziga pa okrogli. II. Osnova liruševfli plemen po popisu slavnima gosp. Dohnala. TFisti, kteri hočejo hruške v plemena, plemena v verste (klase) in pa rede razdeliti, se morajo pri njih ravno tako vesti, kakor pri jabelkih, namreč de na vunanje in notranje znaminja pazijo. V u nanj e znaminja so: širokost in visokost hruške, dolgi ali kratki, suhljati ali mesnati recelj, ali je muha verh sadu, v manjši ali veči jamici vrašena, v štiri ali pet zobčikov razdeljena, zaperta ali odperta, ali je lice gladko, grampasto, robato, zeleno, belo, rumeno, rudeče, pisano, rujavo, pikasto, pikčasto, kader pa sad dozori, postane belo — vošeno — in zlatorumeno. Notranje znamnja so pa: belo, rumenkasto, rudečkasto, mehko, masleno, terdo ali pusto meso, ktero je ali kisliga, rezniga, sladkiga, slad¬ kornima, ali pa grenkljatiga pokuša, pa le malo ali clo nič ne diši. Peškiše ima petero ali pa čvetero predalov, kteri so veliki ali majhni, prostorni ali tesni, v kterih se okrogle, podolgaste nadolgo špi- časte, rujave, rujavkaste, Černe, černkaste peške najdejo. Po teh znamnjih se hruške v plemena, in plemena v VI verst, in vsaka versta v dva reda razdele. V I. versto seštejejo drobne hrušice, ki so po debelosti perve po škurševimi hrušicami (©peierlinflbirri), ki že pred mescam kozoperskam dozore, so prav dobre in tudi do¬ bro diše. V pervi red te verste grejo muškateljce, ki so bolj ali menj rudeče in po pižmu diše, imajo muš- katelarčni pokus, so malokdaj višji kot širji, večidel so okrogle in z odperto muho. V drugi red grejo pa be¬ lice, ki so rumenkaste, zelenorumene in rumenobele, nikoli papopolnama rudeče, imajo belo sočnato meso in posebni muškatni pokus, in so višji kot širji. V II. versto se štejejo hruške, ki so sočnate in prav dobro diše, ki jih ljudje pri mizi veliko obrajtajo, so po- sebniga dišavniga in cimetoviga pokuša; niso zlo de¬ bele in pred mescam kozoperskam dozore. V pervi red grejo dušečice in rudečice, ki so rudečorujavkaste in večidel rujave ali z rijo prevlečene; meso je kerhko in zlo sočnato, večidel so sladkiga, ne preveč močniga, ampak prav prijetniga pokuša, ki ga dušečkni pokus imenujemo, in so po velikosti širji kakor višji, torej po navadi okrogle. V drugi red se štejejo gvirčarce, ki so mnogoverstne podobe, dobro diše, so sočnate in imajo veliko pokusne dišave. Vse hruške tedej, ki po¬ leti zorijo in nimajo lastnosti muškate 1 j c, belic, du- šečic, puternic, bergamot in pomarančnic, se v ta red štejejo. V III« versto grejo kutnarce,ki so precej debele, dobriga sladkorniga pokuša in po začimbi diše, pa vender niso tako dišavniga pokuša, kakor poprejšnjih dveh verst, so koristne za kuho kakor tudi za mizo. V pervi red grejo kristnovke, te hruške so bolj terdiga mesa, ki se v ustah ne razstopi, so pa vender sočnate in dobriga pokuša, večidel bolj dolge kot široke, po dobroti so perve za maseljnicami. V drugi red se štejejo sal- nice, tudi mnogoverstnih podob, srednje debelosti, soč¬ nate, imajo muzgosto ali salnato meso, v dobroti so pa perve za knakarcami. V IV. versto štejemo nešpljarce mnogoverstnih podob in de¬ belosti, so posebno sočnate hruške in v jeseni zorijo, in bojo, če nekoliko časa leže, dobre za jesti. V pervi red se štejejo puternice, ki so popolnama sočnate hruške in mehkiga in v ustah raztopljiviga mesa, in prav dobriga pokuša, ki se brez vsiga hrustanja v ustah raztope, in so večidel z rujavo kožico ali z rujavimi pikami obdane; zimske so in jesenske. V drugi red se razdele maselnice in sladkornice, ki v ustah, kader se je¬ do, hrustajo in so poletne, jesenske in zimske hruške. V V. versto se štejejo jabelčnice, ki so večidel okrogle in srednje debelosti, kader zrele postanejo, imajo rumeno ali rumenkasto kožico, meso je kerhko, imajo prijeten duh in dober pokus. V pervi red se razdeie berga¬ mot e, ktere so okrogle ali plošnjate, imajo menj ali več rujavo kožico, kerpko, pa vender sočnato sladko- dišeče in muškateljno meso. V drugi red se razdele pa pomarančarce, te hruške so okrogle, imajo neravno in pa svetlo gladko kožico kakor pomoranče ali citrone in na pol raztopljivo sočnato meso, s posebnim pižmo- vim pokušam. V VI. versto štejemo butence, ki so malokdaj sirove dobre zajesti, imajo po navadi pusto in terdo meso, in so le zimske hruške, ki se le za jesih, vino in kuho porabijo. V pervi red se razdele funtnice ali libernce, ki so nar debelši med vsimi hruševimi plemeni. V drugi red štejemo pa moštnice in vinočnice, ki imajo kerhko svalkasto pa osušno meso, so drobnejši kot funtnice in so posebno dobre za mošt. Imena jalielk. ktere na Krajnskim rastejo, s pravimi vertnarskimi imeni po slovensko in nemško. Zvezdice pri imenih pomenijo veči ali manjši vrednost. Ena zvezda * pomeni dober sad; dve zvezdi še boljši; tri zvezde pa nar žlahniši sad.—Kjer nobene zvezde ni, je to znamnje, de ni nič posebnima. — Pri n eniških'imenih (acih plemen, ki imajo več sort, naj bravec pristavi-vselej zgorno poglavno ime plemena. 1 . Adventnik, Slfctmitčnpfcf. * 2 . Alantnik, SUontnpfel. ## 8. Apčik černi, fcbroarjer Sipi. ** 4. — rudeči, rotber. 5. — zeleni, griiiier. 6. Atlasnik zeleni zimski, gruiter ffiinter.-SItlndopfel. * 7. Avdakarčik rumeni, elber Slubcufer. V# 8. — zeleni, gruiter. * 9. Bele, 2Betgapfe[. # 10 . Belefler holandski rudeči, rotber poffanbtfcper 93elefleur. 11. Bobovnik rajnski debeli, greger rpetnifeber S3opnapfef ** 12 . Cesar AIexander rusovski, .ftoifer Slferaiibevnpfcl. 13. — debeli pisani, groger geftreifter jfaifernpfel. ** 14. — zeleni, griiner. # 15. Citronatnik, Gjitronntapfef. ## 16 . Čebular rudeči, rotber @tettiner. 17. Divi eni k debeli, groger Sungfercipfel. ## 18 . D v oj čič plošnati rumeni, plotter gelbcr Broiflittgčapfef. 19. Dušečik Majsnarjev, SO? e igli er S&urjapfel. ## 20 . — rumeni, gelber. * 21 . Faron debeli rudeči jesenski, groger rofper .fperbfbftarod. ** 22 . Golobičar beli jesenski, roeiger gerippter JperbfhStnubliiig. 23. — beli Majerjev zimski, 5J?eper’č meiger gotibeiuipfef. ## 24. — beli poletni, rceiger @0111111 er. ** 25. — kraljevi, fonigltcber STaubliiig. ## 26 . — krivavo rudeči zimski, blutrotper 2Dinter=£aubfrng. 27. — rožni, rofetifarbiger. 28 . — rudeči jesenski, rotber Jper6jf. ## 29 . — rudeči zimski, rotber 28intcr. 30. — sladki rudeči pisani, ftiger rofbgeftreifter. * 31 Grofenštajnar, ©rdfenjteiner. 82 . Gulderlin (ali štucelj) angležki beli, toeiger englifcber ©ni,' berling. 10 33 . 34 . 35 . 36 . 37 . 38 . 39 . 10 . 41 . 42 . 43 . 44 . 45 . 46 . 47 . 48 . 49 . 50 . 51 . 52 . 53 . 54 . 55 . 56 . 57 . 58 . 59 . 60 . 61 . 62 . 63 . 64 . 65 . 6 6 . 67 . 68 . 69 . 70 . 71 . 72 . 73 . 74 . . 75 . 76 . 77 . 78 . 79 . 80 . 81 . Gulderlin kutni, guittenformiger ©tilberliitg. ** — lotrinski, f ! ot(trtiiger bunter. ** — nemški, beutfcl>er. — pisani španski, geflreifter ©pottifcfter. ** —■ rudeči, rot[>ev. ** — rumeni, gelber. — rumeni angležki, gelber ©nglifclter. — zeleni dolgi, langer griiner. ** — zeleni pisani, griiner geftieifter. * ■ 5 *' sladki, fiiger. # Holandec beli, trteijjer Jpolldnber, — sladki, fiigcv Jagodičar šlezviški, ©cftlečmiger Grrbbeernpfel. Ja nežni k rudeči pisani, rotlter geflreifter iHnidnpfel. ## Jeruzalem ec, Oerufdembopfel, %% Kalvilar beli jesenski, roeifje .gterbffdalbille. ## — beli laški zimski, nteige ifoltenifclje SSinter. — beli vošeni, meige 28e golbgelbe. **** 86. •— granatni angležki, englifclje ŠSraitat. ■*** 87. — Karpentinov drobni, flciue terpentin. ## 88. ' — kraljevi, jtonigč. 89. — Majsnarjev rujavi alantni, s J0?eigncr graue Sltfant. 90. — Maškonev terdi rumeni, 9J?abfontl Itarte gelbe. 91. — mačeradasti, Jpieroglipfteit. 92. — Montfortski rujavi, 5)ioutfortč graue, 93. — mašancgarni, ©oreborfer. ## 94. — mrežasti jesenski, gejtricfte Jfjerbjt. 95. — limonni, (limoni. 96. — lotrinški, £otftringer. ** 97. — parižki ramburjov, sparifer D?ambour. 98. — pikasti, getilpfelte. 99. — pisani jesenski, geftreifre jperbfl:. ### 100 . — plošasti rumeni, gelbe platte. ** 101 . — plošnjati, platte. ## 102 . — plošnjati pisani, geftreifte platte. ** 103. — podoigasti rudeči pisani, (ange rotbgejlrcifte. ## 104. — poletni rudeči, rotite ©ommer. %% 105. — portugeški rujavi, ^portugiejlifctte gratte. 106 . — postervni, goretlen. ## 107. — Ramburjov, SRombour. %% 108 . — rudečkasti, rofblidte. ### 109. — rudeči, rotite. *** no. — rudečopisani zeleni, fattge rotftgejlreifte gritne. m. — rujavi jesenski, grane jperbjt. 112. — rujavi jesenski zeleni, graue gnine jperbjt, ## 113. — rujavi zimski, graue SBinter. 114. — rumeni, gelbe. ** 115. — rumeni jesenski, gelbe JperbR. # 116. — rumeni sladkorni, gelbe 3ud<’*'. *** 117. — zlatorudečkasti, golbrotbe. ### us. — zlatorumeni, golbgelbe. ### 119. — zlatorumeni siadki poletni, golbgelbe fujje ©ommer.^ 120 . — zeleni angležki, gnine Gntglifcbe.' # 121 . — zeleni jesenski, g rune Jherbft, %%% 122 . — zeleni sladki, gnine fuge. * 123. — zgodnji muzgasfi rudeče blekasti, rotftgeflecfte ®Jarf'-- rcineftc, ### 124. — zelenkasti rujavi, griiiie graue. * 125. ^ — velikomuhasti rudeči rujavi, rotbgraue ^elcjt. ** 126 . Kutnar angležki zimski, ©uglifcber SBintenCluitteiiftpfel. ## 127. Limončar sladkorni, 3 ll čf etv ^ ,t,1t>nt£> Pf ? l. 128 . Malinčar Harlemski rudeči, Jparlemer rotjter Igtimbeeropfel.## 129. — Majsnerjev jetrorudeči, SDleijhter leberrof|ter. ## 12 130 . 131 . 132 . 133 . 134 . 135 . 136 . 137 . 138 . 139 . 140 . 141 . 142 . 143 . 144 . 145 . 146 . 147 . 148 . 149 . 150 . 151 . 152 . 153 . 154 . 155 . 156 . 157 . 158 . 159 . 160 . 161 . 162 . 163 . 164 . 165 . 166 . 167 . 168 . 169 . 170 . 171 . 172 . 173 . 174 . 175 . 176 . Malinčar podolgasti rudeči, tnnger rot^cr, ## — poletni, ©omnier. — rudeči, rotber. *** — rudečorujavi, rottjbranncr. — rujavi jesenski, grauer jperbft. Matan beli pisani, rociger eflreiftcr SDJatnpfet. — dimasti, brauner. * Mošancgar černi, fcbmarjer S3or6bovfer. # — jesenski, Jperbft. — poletni, ©oinmer. % — zeleni, grfiner. — zimski, 28iuter. — žlahni, ebter. — sladki, fliper. ## Mo št ni k grenkljasti, bitterfiiger @pbcropfet. — grenkljasti drobni, fteiner bitterfiiger. Parmenc angležki rudeči zimski, Crngtifcfie rotf)e 28iitferpar? mane. — zimski, 2Binter. Pepinc angležki zlatorumeni, @ngtifcf;er ©otb^eppiitg. ### — kerinov, $errp. ** — rumeni, getber. # — rumeni sladki, nelber filter. # — zlati, @otb. — sladki jesenski, ffiger Jperbfl. Pisane Bazeljski plošnjati, ©afeter ptaffer ©treifting. ** — beli poletni, meiger ©ominer;©trict)flpfct. ## — litiharski plošnjati, ?iittict)erplatte. — Minasov, 9ftinač. ** — pravi zimski, ecbfer SJBinter. # — rožni žlahni, ebter Dfofen. — rudeči dveletni, rctl;er jmei Snfjr bnuernber. ## — rudeči šavmburski, ©cbaumburger purpur. # — zimski, 28inter. — zimski zlatorumeni, 28 in ter gofbgetber. %% — zlatorumeni drobni zimski, fteiner 2Binter gotbgetb. * — sladki, fiifjer. * — ternaški, »cit pernate. ** Princeznik, «prtrijeffinapfef. * — francozki žlahni, gran$6fifcf)er ebter. %% — žlahni, ebter. Rambur (ali liberna) angležki bahaški, Grngfifctjer ^pratjb Dfambonr. — beli poletni lotrinski, roeiger ©ommer>?otfjringcr. # — debeli, groger Cob, fpfunbapfet). — dušeči, ffitirj. ## — kalvilni rumeni, getbe (Jatbitf. ## — kisli zimski, faurer 2Binter. — kosmačev, Stf einetten. ** 13 177. Rambur Pleisnerjev poletni, 5>leižiicr ©ominer;9? — zimski beli, rneige SSinter. 209. S tetin ar (ali Čebular) rudeči, rotber ©tettiiicr. ** 210 . — rumeni jesenski, gelbcr Jpcrbjl. ** 211. — rumeni poletni, gelber ©ommer. # 212. — rumeni pravi zimski, mabrer gelber ffiinter. ** 213. Tofelj beli jesenski, meiger .frerbfMtaffctapfel. ’ ;h; ' 214. — beli zimski, meiger UBinter. 215. — rudeči, rotber. * 216. Turban turški, £urfifcger Sutibopfef. 217. Valjarčik Ecestinski krasni, ©jeflitter )3rncbtmfllje. 218 . Vij olj čar, SSeilcbenapfel. 219. — kornelov, <5 o r n e 1 ^ tteuer. %% 220. Vos kar, ffiadišapfel. ** 221. Zamurček, sUJobrettfopf. ## 222 . Zla tič kevski, ©olbopfel poit $em. 223. Župane, Stmtmannžopfel. ' ;;h * 224. Mongaranc, ©raitatapfel. Imena hrušk, ktere na Krajnskim rastejo, s pravimi vertnarskimi imeni po slovensko in nemško. -i- Ambreta prava zimska, maljre 2Binfer*2Imbrefte. *** Apot eknica dušeča poletna, miiefirte ©onim, 2lpotl;eferbirne. — jesenska rumena, gelbe Jjerbft. ## — poletna, ©ommer. ** — rajnska jesenska, rbcitiifcbe £erbjt. ## — zimska, Sffiiuter. ## Belica debela fertavkina, groge freifelfortnige 931onfctfe. Bergamota krasana, (Sroffane SSergamotte. jesenska, JperbfT. ### 3 . 4 . 5 . 6 . 7 . 8 . 9 . 4 0 . 14 . 12 . 13 . 14 . 15 . 4 6 . 1 7 . 18 . 19 . 20 . 24 . 22 . 23 . 24 . 25 . 26 . 27 . 28 . 29 . 30 . 34 . 32 . 33 . 34 . 35 . 36 . 37 . 38 . 39. 40 . rudeča, rotbe. rujava kratkorecljata, zgodnja, friibe. ** zimska, SBittfer. ** švajcarska, ©cbmeijer. grane furjflielige. Bučnica rudeča, rotpe glafcgem jturbičbirne. # Butenca, SSiitfenbirne. Cesarnica Ferdinandova, j?aifer gerbinanb36iriie. Citronka jesenska, £erbjb@itroitenbiriie. ** — rudečkasta, rotpbacfige. ** Dagobertovska, ^Dagoberfučbirne. % Dehantovka bela, vueige Eecbantčbiriie. — poletna, ©ommer. — rudeča, roibe. — rujava, grane. ### Dišavnica zgodnja zelena, frfijje grihie ©emuvjbirne. Drobnica, fleine SBirtbfcbaftžbtrtie. Divjakina lamoška, 2BiIbliitg »on ?a COtotte. ## — Montinška, SBilbliitg »ott SRonttgnp. — šamonteljska, SBilbliitg @|jaiimontef. Dišečka debela poletna, groge ©ommer-Utuffelet. ## — debela zimska, groge SBinter. '*** dolgorecljata poietna, langflielige ©ommer. ## — jesenska pikasta, punftirte Jperbfl- ** — poletna rumena, gelbe ©ommer. * — poletna zelena, grune ©ommer. — Rajmska, »on IK^eimS. *** — rujava jesenska, grane Jperbfl. * Funtnica, ^pfunbbirne. * Gospodična, ^raueiibitiie. # Gosposka zimska, 58inter?Jperreubirne. ’ 15 41. Hardenpontna zimska, iffiinter*J?arbenpontžbirne. ** 42 . Hermanka, Jpermaitnčbirite. ### 43. Jabelčnica, ?tpfefbirne. 44. Jajčnica zimska, ffiiitfer.-@ierbirne. 45. Jovanka Nadvajvodova, @rj(;erjog 3oIjattnšbirne. ### 46. — Junkarjeva rujava, gratte Sittiferftannebirne. ## 47 . Kalabašnica, @afebaj[e 50oS. ** 48. Kalviljnica, 6aI»iII6trne. 49. Karvojnica, platte SEtrtjjfcbaffčbirne. 50. Kervavka poletna, ©ommer*S3tutbirne. ## 51. Knakarca, &nacfbtrne. 52. Kolomarska Prajljeva, $)reuB Sototnaebirue. ### 53. Kolomaška žlahna zimska, Grotomašbirne. ### 54. Kompereta, (Somperette. *** 55. Kraljevka zimska, 2Btnter.'$6nig6btrne. 56. Kristnica Brisliška dobra, SSruffeter gufe (Sjjriflbirne. * 57 . Kumnarca nemška, bentfcbe Hiimmetbirne. * 58. Kutnarca Lipavska, Sffitppacber Guitfenbinte. * 59. Lasanca kvintinova, Safac Dež Guintinpe. *** 64. Lujzika prava žlahna, majtre gute Suife. %% 62 . Lovska, Sngbbirne. ### 63. Manarca, 9)?attabirite. 64. Marjana Princezna, jprtnjejjtn Oftananite. 65. Martinka rujava, graue 9)iartius>birtie. ## 66. Marknica, Skarftbirne. ** 67. Mačkovka, ^afeenfo-pf. * 68. Maseljnica herbonska, Jpetbcjter ©cbmatgbirne- * 69. — Šenertova, ©cbonertž Dntferoiger ©cbmatjbtrue. 70. Medenica debela plošnjata, groge platte Jpottigbirne. ## 71. — Hališka rumena, Jpaltfcbe gclbc. ** 72. Moštnica dunajska, ffiietter SJiojtbirne. # 73. — černikasta, fcbroarjlicbe. 74 . Muškateljca bela, meige SKuSfafeUerbitrne. 75. — drobna, fleinjte. ## 76. — drobna dolga poletna, Ffefne tange ©ommer. 77 . — drobna rumena, fleine gelbe. * 78. — jesenska, fterbfi. *** 79. — poletna zelena, gvune ©ommer. # 80 . Napoljonka, Slapoteonebirne. ## 81. Neopolitanska kraljeva, itouigčgefcfieiif »on S^eapet. * 82 . Nešpljarca, 9WiSpeIbirne. 83. Ozimka angležka dolga zelena, Grngtifcbe tange grune SSiufer* bi v n e. ^ 84. — dolga zelena saksonska, ©dcbftfclje tange griitie. ### 85. — savtmanova, ©autmannč. 86. Ovsenica, Jjpnferbirne. 87. Pastirka dolgorecljata zimska, griitie taitgjtief. £irfenb. ## 88. Persnica lepa, SSenužbritft. ** 89 . Pomarančnica okrogla, ruttbe ^onteraitjeiibirne, ## 16 90 . 9 1 . 92 . 93 . 94 . 95 . 9 «. 97 . 98 . 99 . 4 00 . 401 . 402 . 4 03 . 404 . 405 . 406 . 407 . 408 . 409 . 14 0 . 111 . 112 . 118 . 114 . 115 . 146 . 117 . 118 . 119 . 120 . 124 . 122 . 123 . 124 . 125 . 126 . 127 . 128 . 129 . 130 . 134 . 132 . 133 . Pomarančnica plošnjata, platfe. * — rumena, gelbe. — zelena, griine. ** — zgodnja zlatorumena, fru£je gofbgelbe. * — zimska, UBinter. Postarvniea, goreltenbirne. Puternica bela jesenska, roeige Jperbgbnlferbirtie. ### — bela pozlačena, rueige oergolbctc. ### — Dilova, IDield. ### — Hardenpontova zimska, .gmrbeirpontč SBfuter. ### — jesenska rudeča, rotite Jperbft. *** — jesenska rudečorujava, rot&grane Jperbfh ### — jesenska rajava, groue Jnerbjt. ### — kolomasova jesenska, @o(omač ipcrbjt. ### — Napoljonova, Utapolconč. — Normenska rudeča jesenska, 9?ornten. rotlje Jperbjl. — rujava zimska, grmie SBinter, *** — rumena poletna, gelbe ©omuier. — zimska, ffiinfer. Robina zimska, ffiintemibine. Rožčarca rumenorujava, gelbgraite 5Rofen6irne. *** Rujavka debela, groge Sftictbirne. * Saicburgarca, ©oljbiirgerbirtte. *** Salnica, ©climeerbirne. Silvesterca zimska, ffiinter ©pfoefierbirne. Sladkornica Hrisliška, SBrtiffelcr 3'Kffrbinte. — jesenska zelena, griine jperbft ## — zelena velikanočna, griine Sjter. Sluznica, £>ienftbofl>enbirne. # Smokvarca (ali figarca Majsnarjeva) dolgorecljata, 90ieig; nerč fangftiefige geigenbirne. — kratkorecljata, furjftielige. # Steklenka, glafcbenbirne. # Streljska (ali lovska), Sngbbirrte. * Švajcarca pasasta, ©ctnocijerftofe. ** Tepka, 9Uofibirne. Ternovka bela zimska, voeiger ffiiiiferborn. ** — rudeča zimska, rotger SBinterborit. — zelena, grtiner UBinterboru. ## — zimska, SSBinterborn. ** Velikanočnica zimska, 28inter;£)jterE>irne. ## Virguleska, SSirguleufe. Vodenica, lange griine iperbjtbirne ob. UBafjcrbirite. ### Zgodnjica drobna rumena, Heine gefbe $ru(;birne. * Mogulka velika, groge SDlogtif. ## P O p 1 § lanjske Ljubljanske sadne razstave, tistim v razum, ki so sadja v razstavo poslali, de bojo zvedili, kak osne plemena de so poslali, in kako se prav za prav imenujejo. Scer pa so tudi tiste imena pridjane, s kterimi so sadjorejci svoje sadje v razstavo poslali. Številke, ki proste stoje, so številke pod kterimi je bilo sadje v razstavo vzeto.— Številke pa, ki so z dvema kljukcama ograjene, so številke pred- postavljeniga imenika, v kterim prave vertnarske imena zapisane stoje, torej naj vsak sadjorejec v predpostavljeni imenik pogleda. — Cerka C—0 kaže, de je to pleme zavoljo maloprid¬ nosti brez imena. I. Gospod Alojzi Urbančič, grajšak Preddvora in Ster- mola, so poslali 64 plemen jabolk, te so: 1. (iso.) 2. (l71.) 3. (l76.) 4. (55.) 5. (63.) 6. ( 22 .) 7.(53.) 8. (78.) 9. (187.) 10. (l30.) 1 1. (1 79.) 12 . (l 83.) 13. (203.) 14. (136.) 15. (62.) 16. (28.) 17. (138.) 18. ( 128 .) 19. ( 213 .) 20 . ( 155 .) 21. ( 29 .) 22 . ( 44 .) 23. ( 1 69.) 24. ( 179 .) 25. (189.) 26. (si.) 27. ( 154 .) 28. (143.) 29. (15 8.) 30. (116.) 31. (156.) 32. (62.) 33. (31.) 34. (65.) 35. ( 193 .) 36. ( 191 .) 37. ( 1 85.) 38. ( 103 .) 39. ( 139 .) 40. ( 70 .) 41. (94.) 42. ( 93 .) 43. ( 100 .) 44. (l 40.) 45. ( 1 78.) 46. ( 1 94.j 47. ( 151 .) 48. (218.) 49. (119.) 50. (20.) 51. (l44.) 52. (98.) 53. (89.) 54. (5.) 55. (» 3 .) 56. ( 42 .) 57. ( 111 .) 58. (6 7.) 59. ( 102 .) 60. ( 7 .) 61. (68.) 62. ( 219 .) 63. ( 141 .) 64. (4 9.) Hrušek pa 10 plemen, te so: 1. (65.) 2. ( 105 .) 3. (j 3 j.) 4. ( 9 j.) 5. ( 106 .) 6.(87.) 7. ( 106 .) 8. ( 124 .) 9. (71.) 10. (l 19.) II. Gosp. Sudašek Gregori, kmetovavic iz Tujnie izMekin- skiga kantona, je poslal 66 plemen, te so: 1. (172.) 2. (65.) 3.(78.) 4.(38.) 5.(128.) 6. (30.) 7.(4.) 8.(3 8.) 9. (78.) 10. Rotelnji ( 214 .) 11. Terkelnji (isi.) 12. Tofelnji (35.) 13. Rožmani (l 43 .) 14. (—.) 15. Zra- velnji (58.) 16. Bernardinarji (06.) 17. Ipavke (67.) 18. Liberne ( 107 .) 19. ( 11 8.) 20. ( 62 .) 2l v . ( 175 .) 22. (212.) 23. Piškurji (37.) 24. (- .) 25. Čebularji (35.) 26. (218.) 27. (190.) 28. (83.) 29. (125.) 30. Raški kosmači ( 122 .) 31. (87.) 32. (is.) 33. (33.) 34. ( 221 .) 35. Mošancgarji ( 111 .) 36. Mile rožice (30.) 37. Revčki (—.) 38. (29.) 39. (7.) 40. Rudeči špin- celnji ( 20 j.) 41. Lahinje ( 120 .) 42. ( 123 .) 43. (8.) 44. Pljučnih (135.) 45. ( 193 .) 46. ( 186 .) 47 . Laški špinceljnji ( 205 .) 48. ( 1 35.) 49. Mehke udne ( 166 .) 50. Rudeči tofeljni ( 209 .) 51. (i83.) 52 . Zoromašnice (i n.) 53. Terde udne (194.) 54. Verbovci ( 22 .) 55. Jevške rudeče (30.) 56. Mošancgarji ( 141 .) 57. Per- kalnji (i36.) 58. ( 1 58.) 59.( 179 .) 60. Kopcinarji ( 29 .) 61. Nemški tofeljni (451.) ( 52 . (si.) 63. (179.) 64. 215.) 65. ( 193 .) '66. (1 S3.) Hrušek pa le 4 plemena, te so: 1. (—.) 2 . Vode¬ nice ( 431 .) 3. Prešupnice (9.) 4. Puternce (4 os.) III. Gospod Florjan Kori, posestnik v Krajnji, so poslali 57 plemen jabeik, teso: 4. ( 1 8 9.) 2.(243.) 3.(50.) 4.(31.) 5. (.31.) 6. (70.) 7. (M). 8.(469.) 9.(in.) 10. (105.) 1 1. (1 14.) la. (65.) 13. (4.) 14. (42.) 15. (139. 16. (60.) 17. (28.) 18. (483.) 19.(436.) 20 . (88.) 21.(30.) 22 . ( IS7 .) 23 . (24 9.) 24 . (24 4.) 25 . (l43.) 26. 209. 27. (223.) 28. (4 38.) 29. (95.) 30. (200.) 31. (210.) 32. (195.) 33. (70.) 34.(119.) 35. (208.) 36.(165.) 37. (4 9 9.) 38. (158.) 39. (30.) 40. (38.) 41. (74.) 42. (156.) 43. (156.) 44. (28.) 45.(212.) 46.(191.) 47. (7.) 48. (53.) 49. (—.) 50. (1 93.) 51.(32.) 52.(7.) 53. (—.) 54. (30.) 55. (1 90.) 56. (22.) 57. (67.) UII. Gospa Frančiška žlahtna Vestova, posestnica Šroten- turna, so poslali 24 plemen jabeik, te so: 1. (i58.) 2. (m.) 3. ( 412 ). 4. ( 20 .) 5. (i 18 .) 6. (sognile.) 7. (ni.) 8. (96.) 9. (30.) 10. ( 101 .) 11. ( 209 .) 12. (30.) 13. (98.) 14. (7.) 15. (34.) 16.(136.) 17. (-.) 18. (sognile) 19. (i69.) 20. ( 167 .) 21. (1 82 .) 22. (38.) 23. (1 90.) 24. (4 37.) Hrušek pa 16 plemen, te so: 1. ( 12 6.) 2. ( 124 .) 3. (—•) 4. (i3i.) 5. (402.) 6. (sgnile.) 7. ( 27 .) 8. (122.) 9.(130.) 10.(36.) 11.(8.) 12.(117.) 13. (105.) 14. (125.) 15. (29.) 16. (67.) V. Iz verta c. k. kmetiške družbe v Ljubljani je bilo 34 ple¬ men poslanih, te so: 372.(212.) 343 ( 179 .) 243. ( 115 .) 425. (143.) 176.(61.) 43.(94.) 36.(423.) 207.(158.) 203. (38.) 184. ( 53 .) 387. (98.) 96.(92.) 163. ( 33 .) 321. (96.) 12. ( 93 .) 132. ( 1 6 9.) 408. ( 142 .) 377. ( 209 .) 423. ( 1 . 99 .) 383 ( 194 .) 384. ( 194 .) 38. ( 52 .) 251. (84.) 24 4. (29.) 406. ( 28 .) 329.(89.) 129. ( 90 .) 230.(sognjile.) 198. ( 3 8.) 382. ( 4 86.) 158. ( 104 .) 233. (169.) 179. (141.) 181. (209.) 157Va- (ei.) Hrušek pa 6 plemen, teso: 295.(88.) 295%. (95.) 370. ( 128 .) 350. (nezrele.) 205. ( 62 .) 168. ( 117 .) VI. Gospod Tur n Vincenci, grajšak v ltad olj ci so po¬ slali 31 plemen jabeik, te so: 1. ( 121 .) 2. zgodnje ru- dečke (ss.) 3. ( 214 .) 4. (i4i.) 5. ( 220 .) 6. debelci ( 212 .) 7. ( 53 .) 8. ( 205 .) 9. sirosci (ev.) 10. pucmani 19 l.) 11. zidančiki (30.) 12. vodnje (67.) 13. kristanci 14.) 14. Železnikarji ( 26 .) 15. sladkeljni ( 194 .) 16. ( 12 .) 17 . peškači (i38.) 18. robači ( 162 .) 19. medveš- ciki (3.) 20. zeleni sladkeljni (—.) 21. latinici ( 7 .) 22. rutmani (i6i.) 23. ( 209 .) 24. (67.) 25. karželjni (58.) 26. dunajčani ( 172 .) 27. lanenci ( 139 .) 28. voskarji ( 193 .) 29. ( 14 .) 30. cigani ( 128 .) 31. ( 211 .) Hrušek pa 9 plemen, ta so: 1. gospodične ( 37 . 2. rumenke ( 71 .) 3. karvojnice ( 49 .) 4. figarce ( 119 . 5. tepke ( 124 .) 6. (96.) 7. (gnjile.) 8. liberne (46. in 9. (70.) VII. Gospod Rudeš Jožef, grajšak v Ribnici in v Faj- stenbergu so poslali 33 plemen jabelk, te so: iz Rib¬ nice 1. (70.) 2. ( 45 .) 3. (i 8 7.) 4. (44.) 5. (73.) 6. (1 18 .) 7. (209.) 8 . ( 39 .) 9.(172.) 10.(213.) 11.(141) 12. (142.) 13. (202.) 14. (l 67.) 15. (136.) 16. (194.) 17. (166.) 18. (15.) 19. (169.) 20. (67.) 21. (37.) 22. (48.) 23. ( 211 .) 24. (29.); iz Feistenberga pa te: 1. (gnjilo.) 2.(13.) 3.(217.) 4.(98.) 5.(70.) 6.(139.) 7. (214.) 8. (l88.) 9. ( 1 39 .) Hrušek pa le eno pleme, to je (96.) VIII. Gospod Miiller Janez, posestnik na Viču so poslali 48 plemen jabelk, te so: 1. (i87.) 2. (i93.) 3.(53.) 4. (119.) 5. (173.) 6.(157.) 7.(209.) 8. (l51.) 9.(157.10. (212.) 11. (128.) 12. (33.) 13. (4.) 14. (ll6.) 15. (l 36.) 16. (38.) 17. (189.) 18. (l 58.) 19. (126.) 20. (30.) 21. (40.) 22. (104.) 23. ( 212 .) 24. ( 1 43.) 25. ( 161 .) 26.(7.) 27.(205.) 28.(29.) 29. (2 j 3 .) 30.(6 7.) 31. ( 142 .) 32. ( 1 89,) 33. ( 29 .) 34. ( 168 .) 35. ( 214 .) 36. ( 11 8.) 37. ( 209 .) 38. (e.) 39. ( 220 .) 40. (78.) 41. ( 143 .) 42. ( 77 .) 43. ( 190 .) 44. ( 182 .) 45. (69.) 46. ( 21 .) 47. ( 193 .) in 48. ( 7 .) Hrušek pa dve plemeni, teste: 1.(127. in 2.(124.) IX. Gospod Šmidt Ferd., kupec in posestnik v Šiški so poslali 23 plemen jabelk, te so: 1. ( 12 .) 2. (188.) 3. (125.) 4. (79.) 5. (99.) 6. (167.) 7. (58.) 8. ( 210 .) 9. (216.) 10. (76) 11. (19 4.) 12.(82.) 13.(90.) 14.(108.) 15. (149.) 16. (101.) 17. (10.) 18. (88.) 19. (89.) 20. ( 114 .) 21. (35.) 22. ( 102 .) in 23. (i58.) X. Gospod Souvan Franc Ksav., kupec in posestnik v Ljubljani so poslali 20 plemen jabelk, te so: 1. ( 21 .) 2. (126.) 3. (112.) 4. (171.) 5. (133.) 6. (209.) 7. (24.) 8. (64.) 9. (193.) 10. (142.) 11. (143.) 12. (110.) 13. (213.) 14. (158.) 15. (118.) 16. (87.) 17. (138.) 18. (i 62 .) 19.(144.) 20.(193.) — Hrušek pa 4 plemena, in te so: 1. ( 81 .) 2. (isi.) 3. ( 102 .) 4. (9.) XI. Gospodje bratje Kastelic, posestniki v Ljubljani in zgornji vasi poleg Zatičine so poslali 27 plemen ja¬ belk, namreč: 1. ( 182 .) 2. (129.) 3. (13.) 4. (173.) 5. 2‘C- 20 bernardinarji tudi cesarji (210.) 6. kutnarji (144.) 7. (127.) 8. (187.) 9.(193.) 10. (172.) 11.(127.) 12.(20.) 13. prižčiki (n.) 14. jevcgarji (i54.) 15. (213.) 16. (209.) 17. (142.) 18. (lil.) 19. (175.) 20. (193.) 21. (i6i.) 22. (94.) 23. (169.) 24. (141.) 25. (44.) 26. (142.) 27. (144.) Hrušek pa 3 plemena, te so: 1.(67.) 2.(no.)3.(9i.) XII. Gospod Pobovšar Matija iz Rudnika pri Kamniku Mekinške komisije je poslal 33 plemen jabolk, v te so: 1. (62.) 2. (58.) 3. (167.) 4. Perhaje (51.) 5. Žlibarce (194.) 6. Tenteij (212.) 7. (111.) '8. (205.) 9. (209.) 10. liberne (67.) 11. laški ravelj (39.) 12. ruduška (154.) 13. dolenc (214.) 14. rotelj (28.) 15. jevska (194.) 16. bevček (119.) 17. vašca (—.) 18. milaroža (—.) 19. (—.) 20. udnc (211.) 21. (—.) 22. zeleni špincelj (-.) 23. (—.) 24. cigani (128.) 25. (96.) 26. cigani (221.) 27. (m.) 28. (152.) 29.(143.) 30. ravelj (40.) 31. zelenec (4 54.) 32. (-.) 33. (7.) XIII. Gosp. Kunstel Janez, fajmošter v Lesah, so poslali 63 plemen jabelk, namreč: 33. (180.) 34. (172.) 35. (44.) 36. (67.) 37. (10.) 38. pod to štivilko nismo no¬ beni ga jabelka najdli. 39. (167.) 40. (15 s.) 41. (4.) 42. (163.) 43. (201.) 44. (187.) 45. (31.) 46. (i82.) 47. (sognile.) 48. (38.) 49. (119.) 50. (53.) 51.(158.) 52. (214.) 53. (190.) 54. (169. 55. (70.) 56. (54.) 57. (98.) 58. (24.) 59. (213.) 60.(110.) 61.(138.) 62.(6 7.) 63. (40.) 64.(210.) 65.(209.) 66.(179.) 67.(209.) 68. (1.) 69. (96.) 70. (e.) 71. (-.) 72. (182.) 73. (169.) 74. (29.) 75. (70.) 76. (158.) 77. (191.) 78. (145.) 79. (193.) 80. (53.) 81. (-.) 82. (68.) 83. (195.) 84. (62.) 85. (31.) 86.(219.) 87.(151.) 88. (sognile.) 107. (179.) 117. (66.) 118. (8.) 119. (156.) 120. (183.) 121. (44.) 122. (138.) Hrušek so poslali pa 29 plemen, te so: 89. (8 7.) 90. (96.) 91. (sognile.) 92. (119.) 93. (2.) 94. in 95. (sognile.) 96. (96.) 97.(96.) 98. (116.) 99.(124.) 100. (49.) 101. (-.) 102. (94.) 103. (94.) 104. (sognita.) 105. (87.) 106. (2.) 108. (81.) 109. (46.) 110. (—.) 111. (sognile.) 112. (70.) 113. (127.) 114. (102.) 115. 116. in 126. so sognile preden so bile keršene. XIV. Gosp. Huber Franc, c. k. učenik risanja v Ljub¬ ljani, so poslali 24 plemen jabelk, namreč: 1. ( 182 .) 2. (136.) 3. (158.) 4. (158.) 5. (70.) 6. (38.) 7. (171.) 8. (l 94 .) 9. (171.) 10. (411.) 11. (141.) 12.(479.) 13. (118.) 14. (179.) 15. (208.) 16. (154.) 17. (209.) 18. ( 210 .) 19. ( 151 .) 20. ( 154 .) 21. (2i4.) 22. ( 22 .) 23. ( 145 .) 24. je sognilo. XV. Gosp. Arko Jernej, fajmošter v Vodicah, so poslali 28 plemen jabelk, te so: 1. starjenski zelenci ( 33 .) 2. 21 drobni tofeljni (5.) 3 . sladkani ( 193 .) 4. udne ( 37 .) 5. m e I i k a n i sladki ( 192 .) 6. metliške (31.) 7. raveljni (i 48.) 8. Železnikarji ( 7 .) 9. belci (23.) 10. bokselni ( 112 .) 11. verbiči (i58.) 12 . rudečmani ( 128 .) 13. mu- škateljci ali štuci ( 144 .) 14. pisanci ( 30 .) 15. mosanc- garji (m.) 16. kosmači (s?.) 17. zeleni terdinci ( 143 .) 18. tofeljni ( 214 .) 19. ipavke (65.) 20 . gracarji ( 179 .) 21 . hribovci ( 2 .) 22 . peškurji ( 70 .) 23 . spinceljni ali štuci ( 203 .) 24 . jevske ( 193 .) 25 . terdini ( 1 6 7.) 26 . rajnete (i69.) 27 . kislici (3S.) 28 . zinici štajarski ( 39 .) Hrušek pa eno, zelenke ali ušperne ( 97 .) XVI. Gosp. Kuralt Janez, fajmošter v Mengšu so poslali 35 plemen jabelk, te so: 1. liberne ( 172 .) 2 . ramburji (iso.) 3. rudeči jesenski spinceljni (i83.) 4. štuceljni ( 199 .) 5. rudečerji ( 133 .) 6. sladkači ( 193 .) 7. vžarne (to.) 8. cigani ( 29 .) 9. kerposci ( 182 .) 10. mošancgarji (142.) 11. pisanci ( 1 , 82 .) 12. rudečke (46.) 13. tofeljni rudeči (us.) 14. tofeljni beli ( 214 .) 15. dolinarji ( 119 .) 16. ozimci ( 53 .) 17. ( 199 .) 18. kosmači ( 107 .) 19. šmarnice ( 30 .) 20.(31.) 21. ( 199 .) 22. (—•) 23. (iss.) 24. Škofji ( 182 .) 25. jesenski spinceljni (38.) 26. pi¬ sanci (i67.) 27. užarne ( 143 ) 28. kosmači (86.) 29. rudečarji ( 7 .) 30. ustnarji ( 111 .) 31. mile rože ( 154 .) 32. laški raveljni ( 7 .) 33. užarne (7.) 34. (—.) in 35. raveljni ( 40 .) Hrušek so pa le eno pleme poslali in sicer pu- terno (9 6.) XVII. Gosp. Pintar Jernej, kmetovavec od sv. Tomaža pri Selcah iz Loškiga kantona so poslali 25 plemen jabelk, in sicer: 1. bele mužnike ( 203 .) 2. rudkovice (i68.) 3. belke ( 42 .) 4. vosolnike (167.) 5. ovske(i93.) 6. vodnarje (i58.) 7. kapucinarje (i 95.) 8. cigane ( 20 . 9 .) 9. mediške ( 37 .) 10. serčke (28.) 11. cesarje, ropot- nike ali oljke ( 174 .) 12. pasavke (436.) 13. (167.) 14. trapotce (i58.) 15. bitnike ( 37 .) 16 . rujave kosmače (m.) 17. pšikune ( 193 .) 18. perine (1 s 9 .) 19. cigane ( 72 .) 20. pisance (53.) 21. kelderčki (--.) 22. okro- glovke (—•) 23. kosmače (—.) 24. zelene kosmače (—) 25. udne (—.) Hrušek so poslali pa 12 plemen, te so: 1. pule (88.) 2. pozne ozimke ( 94 .) 3. puternce zimske ( 108 .) 4. lederšice (33.) 5. glažarce ( 13 .) 6. sladkunje (—.) 7. kerhljevke ( 3 .) 8. lepši kot boljši (—.) 9. tepke (i 24 .) 10. štučice (ne.) 11. ušperne (—.) 12.jesenske rujavke (—). XVIII. Gosp. Jan Jakob, fajmošter v Čermošnicah so po¬ slali 23 plemen jabeik, to je: 1. (i84.) 2. (194.) 3. (172.) 4. (179.) 5. (34.) 6. (42.) 7. (206.) 8. (40.) 9. (210.) 10. (l 13.) 11. (193.) 12. (141.) 13. (—.) 14. 3 22 058.) 15. (7.) 16. (m) 17. (214.) 18. (158.) 19. (194.) 20. (151.) 21 . (28.) 23. (31.) 23. (9.). Hrušek pa 4 plemena, te so: 1. Bunke (70.) 2. (70.) 3. (l 19.) 4. (96.) 5. (124.) XIX. Gosp. Aleš Anton, učenec v Ljubljani, so poslali 33 plemen jabelk, te so: 1. Iorenčki (no.) 2. kosmači (so.) 3. kosmači rujavi (89.) 4. jevske (193.) 5. cigani (132.) 6. cesarji (222.) 7. ipavke(ii9.) 8. ketelni (37.) 9. tofeljni (211.) 10. tofeljni ruileči (67.) 1 1. tofeljni zeleni (—.) 12. libre (67.) 13. pljučnice (j36). 14. šmarnice (30.) 15. pisance (i36.)*16. latinice (7.) 17. re- pelji (37.) 18. dunajčani (3.) 19. belke (42.) 20. šlu- eeljni (211.) 21. štuceljni pozni (38.) 22. sviselki zgod¬ nji (—.) 23. sviselki pozni (158.) 24. kljuke kostne (80.) 25. gambovci (142.) 26. samorašne ( —.) 27. mošanc- garji (141.) 28. rofoški (38.) 29. (31.) 30. (110.) 31. (169.) 32. (31.) 33. (30.) XX. Gosp. Kramar Franc, tehant v Loki so poslali 15 plemen jabelk, te so: 1. špinceljni (47.) 2. rudeči kosmači (168.) 3. paradižarji (i58.) 4. belke (52.) 5. muzenke (27.) 6. posodarji (172.) 7. posavke (136.) 8. gambovčki (140.) 9. hlebčkarji (212.) 10. lesnike (209.) 1 1. vodnji [udne] (1 5s.) 12. komendarji (67.) 13. tofavta (142.) 14. (53.) 15. paradižarji (172.) Hrušek so pa le eno pleme poslali, to je buterno ( 96 .) XXI. Gosp. Gestrin Ferdinand, suknostrižic v Ljub¬ ljani, so poslali 12 plemen jabelk, te so: 1. (172.) 2. (71.) 3. (196.) 4. (178.) 5. (179.) 6. (64.) 7. (l5S.) 8. (22.) 9. (193.) 10. (212.) 11. (47.) 12. (128.) XXII. Gosp. Hudovernik Primaž, posestnik v Radoljci, so poslali 10 plemen jabelk, te so: 1. (31.) 2'. ( 179 .) 3. (21.) 4. (36.) 5. (140.) 6. (142.) 7. (6.) 8. (31.) 9. (33.) 10. (158.). XXIII. Gosp. Poklukar Jožef, fajmošter na Bobrovi, so poslali 20 plemen jabelk, te so: 1. mošancgarji (ni.) 2. gambovci (no.) 3. tofeljni (214.) 4. rudeči tofeljni (209.) 5. (128.) 6. Čebularji (67.) 7. cigani (219.) 8. kristani (29.) 9. leberni (43.) 10. (179.) 11. verbike (193.) 12. vodni (158.) 13. debele lahine (22.) 14. la- hine (7.) 15. Železniki (—) 16. perpognjenci (7.) 17. kosmači (ii3.) 18. medenice (—.) 19. mediske (208.) 20. sivčki (1.) XXIV. Gosp. Dolinar Luka, fajmošter pri sv. Martinu v spodnjim Tuhinj i, so poslali 12 plemen jabelk, nam¬ reč: tentelnov (iss.) 2. mehkih jurkov (187.) 3. laških jevcgarjev (i33.) 4. lučanov (53.) 5. ( 194 .) 6. (6.) 7. gavtrožnice (58.) 8. (55.) 9. (1 72.) 10. volika (z 10 številko nismo nobeniga jabelka prejeli.) 11. ( 209 .) 12. (44.) 23 Hrušek so poslali pa 3 plemena, namreč: 1. bunk (70.) 2 . puželj (—0 3 . pern (M9.); razu n teh so po¬ slali pozneje tudi dve od nekterili zelenke, kilovke ali zimske rujavke imenovane (6 7.) XXV. Gosp. Škofič Jožef, po domače Šunkar, posestnik iz maliga Mengša, so poslali 14 plemen jabelk, nam¬ reč: 1. libernih (jiso.) 2 . mlinarjev (172.) 3. (474.) 4. (si.) 5. (172.) 6. zelencov (210.) 7. laških tofeljnov (213.) 8. Železnikarjev (209.) 9. jevsk (193.) 10. pisancev (30.) 11.(1 98.) 12 , udinj (38.) 13.(38.) 14. ipavk (67.) XXVI. Gosp. P ret nar Franc, kmetovavec v B e gnali, so poslali 17 plemen jabelk, te so: 9. karželjni (48.) 10. cesarji (172.) 11. černevške (221.) 12 . tofeljni (214.) 13. šrofci (180.) 14. židance (29.) 15. pohance (22.) 16. korošeljni (209.) 17. zelenci (210.) 18. kristanci (ia8.) 19. lahne (5.) 20 . poljanci (40.) 21 . gospodsci (38.) 22 . rudeči pohanci (187.) 23 . rudečmani (133.) 24 . bevčki (214.) 25. Čebularji (67.) Hrušek so pa 8 plemen poslali, te so: 1. kraljice ( 121 .) 2 . funtnice (88.) 3. sterdenke ( 15 .) 4. zimske | zimščice] ( 81 .) 5. puterne (96.) 6. ušperne (—.) 7. ledrarce ( 119 .) 8. štručice ( 118 .) XXVII. Gosp. Pfeifer Janez, učenec v Ljubljani, so po¬ slali 13 plemen jabelk, te so: 1. ( 214 .) 2 . (—.) 3.(49.) 4. ( 52 .) 5. (— .)' 6. (52 ) 7. (-.) 8. (-.) 9. (-.) 10. (—) 11- C-0 !*• C-O 13. (—) Hruške so pa pred keršitevjo sognile, sama pod šte¬ vilko 5. je ostala (70.) XXVIII. Gosp. Košane, nekdajni mežnar per D. Marii v Poli bliz Ljubljane so pernesli 12 plemen jabelk, te so: 1 . vošenice (170.) 2. čebulari (209.) 3. jevegarji (158.) 4. jevegarji rumeni (193.) 5. tofeljni (213.) 6. šmarnice je¬ senske (30.) 7.jevske zelene (493.) 8. rumeni špinceljni (205.) 9. sladki minihi (30.) 10. slahčiči (143.) 11. sa- morašniki (4 5 4.) 12. zeleni špinceljni (22.) XXIX. Gosp. Iglič Anton, posestnik per stari Loki, so po¬ slali 13 plemen jabelk, te so: 1. pisanka ( 159 .) 2. beli piškur (—.) 3. čern piškur (4 36 .) 4. mošanegar ( 142 .) 5. Čebular ( 209 .) 6. dimci (j 36.) 7. špinceljni ( 205 .) 8. terdi sladkarji ( 30 .) 9. (30.) 10. ( 30 .) 11. ( 145 . ) 12. (15 8.) 13. (30.) in eno puterno (9 6.) XXX. Gosp. Pi vk Matij a, posestnik vHasbergu blizo Pla¬ nine, so poslali 14 plemen jabelk, te so: 1. (178.) 2 . (70.) 3. (179.) 4. (158.) 5.(55.) 6. (142.) 7. (182.) 8. (37.) 9.(213.) 10. (58.) 11. (50.) 12. (37.) 13. (89.) 14. (us.) in Hrušek pa dve plemeni 1. (70.) 2. (9 6.) XXXI. Gosp. Burgar, tehant v Šmartnim per Litii, so po¬ slali 12 plemen jabelk, namreč: 1. (209.) 2.(61.) 3. 24 (87.) 4.(31.) 5.(138.) 6. (34.) 7.(38.) 8. (169.) 9. (9,8.) 10. (23.) 11.(78.) Vi. (167.) XXXII. Gosp. Ravnikar, fajmošter v Seli perTuhini, so po¬ slali 12 plemen jabelk, te so: 1. (52.) 2. (65.) 3. le- piči ( 64 .) 4. pikci ( 106 .) 5. pirhovci (i4i.) 6. rujayci (m.) 7. miklavžovci (4 72.) 8. rožni raveljni (85.) 9. pir- liovke ali robači (40.) 10. laški raveljni (36.) 11. tre- bušniki (67.) 12. kutmani ali rumeneške (13.) XXXIII. Gosp. Kala n M ati j a, kmetovavec iz Go d eš i č, loškiga kantona, so poslali 11 plemen jabelk, te so: 1. robač (185.) 2. Čebular (209.) 8. špinceljni (158.) 4. ropotavc (70.) 5. (72.) 6. Železnikarji (iei.) 7. pne (i9.) 8. ur- bančik ( 194 .) 9. (i60.) 10. mošančgarji poletni (i39.) 11. sognil. in eno hruško. 1. (91.) XXXIIII. Gosp. JagodicMiha, kmetovavec iz Srednjih Jarš, so poslali 11 plemen jabelk, in te so: 1. perhajovke(i79.) 2. Čebular ( 209 .) 3. rumene (i39.) 4. ustarc (92.) 5. vudne (i.) 6. kosmač (m.) 7. tofeljni ( 214 .) 8. (—.) 9. ozimci (—.) 10. ( 121 .) 11. (—). XXXV. Gosp. Bevk Jožef, kaplan na Vačah, so poslali 13 plemen jabelk, te so: 1. rumeni špinceljni (205.) 2. na¬ geljni ( 209 .) 3. leberniki (1 75.) 4. keteij ali tetel(i93.) 5. persnik (167.) 6. robač (59.) 7. jevsk rumen. (19S.) 8. mužel ( 143 .) 9. rudeč tofelj ( 209 .) 10. ravelj ( 121 .) 11. mila roža ( 190 .) 12. zeleni jevsk (n.) 13. šmar- nik ( 1 91.) Hrusek pa 9 plemen, te so: 1. kibovke (67.) 2. bunke ( 3 .) 3. rujavke ( 119 .) 4. mojšice (sognile.) o. tepke ( 124 .) 6. černivke (—.) 7. ozimka ( 31 .) 8. šen- tinka (62.) 9. ozimska ( 91 .) XXXVI. Gosp. Malnaršič Jožef, kaplan v Sent Lenartu, so poslali 13 plemen jabelk, to je: 1. (56.) 2. (i84.) 3. (214.) 4. (38.) 5. ( 162 .) 6. (209.) 7. (—.) 8. ( 4 .) 9. (sognile.) 10. ( 44 .) 11. ( 205 .) 12. (38.) 13. ( 7 .) Hrušek pa 2 plemeni, ti ste: 1. (49.) 2.(62.) XXXVII. Gosp. Volčič Janez, bogoslovec v Ljubljani, so poslali 13 plemen jabelk, te so: 1. bele ipavke (57.) 2. rudeče ipavke (169.) 3. vovske (119.) 4. jesenske vovske (145.) o. muženki (205.) 6. posavkc (i36.) 7. tofeljni (21 1 .) 8. okroglice (—.) 9. pisanke (—.) 10. rudeščice (—.) 11. kosmači ( 11 6.) 12. sladkuei (so.) 13. lesnike (—.) Hrušek pa so poslali 12 plemen, te so: 1. bunke ( 70 .) 6. vovkule (88.); vse druge so pa pognile, pre¬ den so keršene bile. XXXVIII. Gosp. Seršen Jožef, iz Ves ca iz Smeledmskiga kantona, so poslali 9 plemen jabelk, namreč: 1. ( 31 .) 2. ožarinj (58.) 3. ciganov ( 193 .) 4. sladčičev ( 179 .) 5. zelencov ( 174 .) 6. tetelnov ali hlebeov ( 472 .) 7. 25 ter d inčo v 9. m eh kanov ( 210 .) ( 23 .) 8. cesarjev (to.) in pa eno hruško ( 99 .) XXXIX. Gosp. Križu er Jožef, iz spodnjima Bernka, so poslali 8 plemen jabelk, namreč: 1. ( 179 .) 2. ( 177 .) 3. (38.) 4. pucmanov (70.) 5. Čebularjev (i89.) 6. špi— carjev (i69.) 7. tofeljnov ( 214 .) 8. robačev ( 7 .) Hruški pa 2. in sicer: l.(ioo.) 2.(70.) XXXX. Gosp. Kristan Matevž, fajmošter na Vačah, so po¬ slali 8 plemen jabelk, te so: 1. ( 112 .) 2. ( 141 .) 3. (t.) 4. (158.) O. (140.) 6 . (-.) 7. (42.) 8. (—•) Hrušek pa 4 plemena, te so: 4. masevne (68.) 5. masevne (sognile.) 6. puterne (9G.) 7. černiške(-.) XXXXI. Gosp. Hočevar .Jožef, iz Rodice, so poslali 7 plemen jabelk, te so: 1. jevske (3t.) 2. cigani ( 29 .) 3. bevci ( 22 .) 4. tofeljni ( 214 .) 5. rumenci ( 1 39.) 6. Čebularji (209.) 7. piškurji (-58.) Gosp. Tomažič Matevž, posestnik iz Rodice, so poslali 7 plemen jabelk, te so: 1. vušpernarji ( 212 .) 2. tofeljni ( 214 .) 3. cigani ( 133 .) 4. jesenski špinceljni ( 53 .) 6. mile rožice ( 194 .) 6. zeleni kosmači ( 121 .) 7. šmarnice ( 139 .) XXXXHI. Gosp. Šarc Matevž, v Presarji poleg Hemca, XXX XII. poslali 6 plemen jabelk, namreč: 1. ipavk (67.) (70.) 4. 6 . čebu— zo 2. ciganov (58.) 3. "jesenskih špinceljnov laških tofeljnov ( 21 3.) 5. dolinarjev ( 1 7 9.) larjev ( 209 .) XXXXIV. Gosp. Dremel Andrej, fajmošter v Ra dej ča h, so poslali 5 plemen jabelk, to je: 1. ( 141 .) 2. ( 214 .) 3. (67.) 4. (89.) 5. (7.); in pa' tri plemena hrušek, te so: 1. (je sognilo.) 2. ( 120 .) 3. (je tudi sognilo.) XXXXV. Gosp. Gorjanc Jakob, iz Vovčjiga Potoka, so poslali 5 plemen jabelk, te so: 1. tofeljni ( 213 .) 2. pisanci ( 1 58.) 3. dolenci (78.) 4. muškatelarji (93.) 5. (59.) XXXXVI. Gosp. Pajk Juri, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani, so poslali 4 plemena jabelk, te so: I. ( 209 .) 2. ( 214 .) 3. ( 14 .) 4. ( 109 .)'in 2 plemeni hru¬ šek, te ste: 1. (84.) 2. (88.) XXXXVII. Gosp. Danič Andrej, posestnik in vlastnik v Ma¬ lim Mengšu, so poslali 4 plemen jabelk, te so: 1. spehani ( 70 .) 2. čebulari ( 209 .) 3. bavke (67.) 4. vipavci ( 182 .) XXXXVIII. Gosp. S m r e k ar An to n, fajmošter vZI ati m Polj i, so poslali 12 plemen hrušek, te so: 1. debele drob¬ nice ,C-0 2. samorašnice (—.) 3. ušperne (sognile pred keršitevjo). 4. belce (sognile.) 5. žlahnice (sognile.) 6. gašparnice (sognile.) 7. špehovke (—.) 8. rudečke (sognile.) 9. rujavke ( 119 .) 10. bunke sognile.) 11. korošice (sognile.) 12. (sognile.) 26 XXXXIX. Gosp. Uršič, fajmošter iz Kamne Gorice, so po¬ slali 3 plemena jabelk, le so: 1. ( 172 .) C 213 0 3 . (ni) XXXXX. Gosp. Korent Miha, kajžar iz Mengša, so poslali 3 plemena jabelk, te so: 1. mlinar ( 174 .) 2. beli špin- celjni ( 205 .) 3. jevske ( 193 .) XXXXXI. Gosp. H o z m a n, učenec v Ljubljani, so poslali 4 plemena jabelk, te so: 1.'cesar ( 172 .) 2 . sivec ( 23 .) 3. karželj ( 29 .) 4. tofeljni ( 211 .) XXXXXII. Gosp. M os tar An d rej , fajmošter v Račah, so poslali 3 plemena jabelk, te so: 1. (172.) 2 . (67.) 3. (—.) Hrušek pa 3 plemena I.(ii9.) 2 . (—.) 3.(~.) XXXXXIII. Gosp. Velasti Vincenci, posestnik in kupec v Ljubljani, so poslali pod številko 5. ( 25 .) in hru¬ šek pa 4 plemena, te so: i. (133.) 2 . (55.) 3. (87.) 4. (87.) XXXXXIV. Gosp. Kopač Andrej, fajmošter v Begnah, eno jabelko. 1.(53.) in 3 plemena'hrušek 1. ( 119 .) 2 . (63.) 3. ( 102 .) XXXXXV. Gosp. Zajic Ignaci iz Šentvida pri Ipavi, so poslali eno jabelko: 1. ( 224 .) in dve hruški: 1. (58.) 2. (81.) XXXXXVI. Gosp. J elen Jan ez, iz Podobovca naDolenskim, so poslali 4 plemena hrušek, te so: 1. (si.) (2. (ss.) 3. (70.) 4. (4 6.) XXXXXVII. Gospa žlahtna Val d er a v iz Ljubljane, so po¬ slali dve hruški, in te ste: 1. (47.) 2 . ( 102 .) \XXXX Vlil. Gosp. Zevnik Jožef, posestnik v Ljublani 1. t. d., so poslali 13 plemen hrušek, te so: 1. ( 123 .) 2 . (69.) 3. (64.) 4. (53.) 5. (6.) 6. (104.) 7. (28.) 8. (sognila.) 9. (84.) 10. (61.) 11. (48.) 12 . ( 128 .) 13. (l28.) LX. Gospa Kalkarjeva iz Krajna so poslali: 1 hruševo pleme (80.) Pristavek. Razun jabelk in hrušek smo v razstavo mnoziga sadu od naslednjih gospodov dobili, to je: Od gospoda Matija Ver- tovca, fajmoštra iz Šentvida nad Vipavo 45 plemen, od gospe Šivichofnove, gosp. Jakoba Štergerja in gosp. Jan. Ro¬ deta tudi po več plemen žlahniga grozdja. Orehov ste poslala: gospa Škarja in pa gosp. Janez Miiller iz Viča. Gospod M. Pajk, fajmošter iz Polja so poslali Šent Elenske pšenice in de¬ belih lešnikov. Gospod And. Kopač, fajmošter v Begnah so poslali 6 plemen prav lepe turšiče. Od gosp. Ferd. Gestrina smo prejeli 2 plemeni buč. Gospod D. S. Struppi, oskerbnik družbniga verta na Poljanah so poslali raznih plemen buč, pše- 27 niče, turšice, krompirja, korenja, kolerab, retkve in žela. Gosp. Jan. Pristov, posestnik v Ljubljani so poslali prav debeliga in lepiga korenja. Gospod Jož. Gagarin, teliant v Krajnji so po¬ slali Bortfeldske repe; gosp. Jož. Zaler, posestnik v Ljubljani pa lepiga in debeliga krompirja; gospod Ign. Bernbaher, po¬ sestnik v Ljubljani škurševih hrušec; gosp. S. Tomc, iz Kra- loviga pa lepiga krompirja in fižola. Od gosp. V. Velastita, kupca in posestnika v Ljubljani smo prejeli prav žlahnih breskev, od gosp. J. Pajka debelih smokev; od gospoda J. Kuralta iz Mengša tudi zali breskev. Po gosp. L. Kunčiču iz gosp. Ru- deševiga verta iz Fajstenberga lepih /n debelih kutinj in nešpelj. Od gosp. And. Dreni el n a, fajmošter v Ratečah prav lepih češ¬ pelj; od gosp. F. Ks. Souvana, kupca in posestnika v Ljubljani lepih nešpelj. Od visokorod. grofa V. Turna, grajšaka iz Ra- doljce lepih lemon in kutinj. Od gosp. And. Fleišmana, iz bo- taniškiga verta mnogoverstnih, koristnih, rastlinskih sadov, med kterimi je bilo več strupenih, v podučenje varovati se jih. V raztavo poslanih j ab el k je bilo 223 plemen, posamez¬ nih pa 3039: h ruš ek pa 130 plemen, posameznih pa 672. To očitno kaže, de ima krajnska dežela že veliko žlahnih plemen, posebno j a bel k — in vender še to ni vse, ker iz Dolenskiga smo clo malo v razstavo dobili. IS .* * . ' » < *•:•») )•((•/’ . iliiJIlJOlJ’ f 9pifnij) .anlj®' *! .'Siif ii«l>..Hj *»:• .u;.\'-o.oifv .luF - r,* ( (..■• ; si;"*'A . :■.;•■!•.••: . ; :••■' T: -t.j.H »To,1 v. . , v " s tj ki ■ * , ■:«; • «X, , 0 . o ' ; :j'T*i aifeblalliofl ih-,: ~«Vq t T‘ sl ;oi ■ r : ;. n: • * . • • , .<') : i.-i sij. •7' ijjRiji!- VI v ul i I - i o. V . ‘>0»-. J ••: ‘/liiji-iiriA i:q '«<■: /d ■ si *>laui;aA jsbnqi4« fro, tij! .!-.)> jrd| M ... .'■■■ v tj .jiMiii‘ni? . . . • h u/. .rjgojj b<> 1n'R{Wl!iil'.V ‘.-.vi' !/>.'■»>: y is: •• ; ,» .»_>! 'i Jut ;jbq Xf.isjr.*{ir • i* < T .7 ' .,r« .lxm Jtskl /• O iiitjTl -0(1 si . K ii ii tfl ri i 'j f 'i .bil A 1>4) • .: i ‘: II 1» bara - ,7oli«j>. rii^pUJuBi-.itd •'{- n :i &h‘h i^ikdar.i , -xa«in-oq di'. : ?f .irnivi Mj • 'fcisfc «• I’ .S >i) : »ii«! ... : CV. 5 > '■ ■■. ■ ; (!K)K «q bili ♦ . ngiil-.na.lo*! sij aa.i' *. ts>y lir si ■?« rib n tv ii. -- lilaftcj sonjd mtifl ■ ,. u * «•' r. \ \ r < % I >>•' ■*, f