ŠTEVILKA LETO LIS, 3. AWII 7.Q7Q CENA 1.SQ EUR O i V-, : »rt i O - »O M Šolanje na daljavo ostaja do preklica Bodo učitelj i in učenci zmogli opraviti zastavljeno delo? STRAN 4 Dr. Jernej Pintar: »V boju s časom prvi prototipi respiratorjev že zadihali« STRAN 8 MlNJ MARnlíTING tí Slrtit BENCINSKI SERVIS mm s. ■ Cfl "o -t- STRAN 7 STRANICE NAROČILA KURILNEGA OLJA tet. 02 845 0126, 03 752 07 08 i$a| li ^ K__ V centru starejših se trudijo, Srečko Pisnik prejel zlati da stanovalci in zaposleni medalji za novi ostajajo zdravi inovaciji STRAN 10 STRAN 11 Oglasi 2 Savinjske novice št. 2, 13. marec 2020 27 Iz vsebine: Novi ukrepi Gibanje omejeno na območje občine, dovoljene izjeme.............................................. Lekarne Pacienti lahko dvignejo zdravila le za en mesec.................................................. Zdravstvena postaja Nazarje Obstoječim razpokam so se po potresu pridružile nove........................ Tretja stran .........6 .........6 .......10 Elektro Celje, DE Velenje V kriznih razmerah nemotena oskrba z električno energijo .... .........11 Kmetijska zadruga Šaleška dolina Uspešen zagon zadružnega odkupa hlodovine........................................................12 Slovenija Off-Road Radovljica 2020 Marolt in Pogačar zmagala v kategoriji 2.000 ccm...............................................19 Pouk na daljavo se obnese, a ne povsod Vrtci, osnovne, glasbene, srednje in višje strokovne šole, univerze in samostojni visokošolski zavodi, pa tudi organizacije za izobraževanje odraslih so od 16. marca zaprti. Klasičnega pouka ni in ga do nadaljnjega ne bo, nihče pa si v tem trenutku ne drzne z gotovostjo napovedati, kdaj se bodo razmere (tudi v šolstvu) vrnile v ustaljene tirnice. Izobraževalni proces medtem poteka na daljavo in večina tistih, ki so vanj vključeni, je po treh tednih izvajanja dokaj zadovoljna. Ne glede na to je med posameznimi šolami opaziti velike razlike, ne le v tehnološki opremljenosti izvajalcev in uporabnikov, ampak tudi v zahtevnosti pouka. Zato so na zavodu za šolstvo pripravili priporočila, za katera pa nekateri ravnatelji trdijo, da niso življenjska. Nekateri učitelji pošiljajo učencem naloge po elektronski pošti ali jih objavljajo v spletnih učilnicah, nekateri pošiljajo tudi navodila v obliki video zapisov. Drugi vsega tega ne počnejo in prav ta neenotnost je zmotila nekatere starše, saj imajo občutek, da morajo učenci posameznih šol doma delati bistveno več kot učenci drugih šol. Sprašujejo se, ali bo znanje otrok ob koncu šolskega leta med šolami primerljivo. Iz ankete, v kateri je sodelovalo okrog petnajst tisoč staršev, je mogoče razbrati, da slednji največje izzive pri pouku na daljavo zaznavajo zaradi težav pri dostopu do spleta, nezadostnega poznavanja računalniške tehnologije, velikih obremenitev staršev, počasne komunikacije z učitelji, velikih razlik v obsegu snovi in motivacije učencev, da bi pouk na daljavo razumeli kot redno šolsko delo in ne kot počitnice. Na ministrstvu za šolstvo so v tem času ugotovili, da najmanj 700 otrok, ki so vključeni v izobraževalni proces, nima računalnika. Reševanja te težave so se lotili tako, da so nekatere šole svoje računalnike posodile učencem, hkrati pa je stekla akcija zbiranja donatorskih sredstev, ki še traja in v kateri gospodarski subjekti, torej podjetja in podjetniki, v materialni ali finančni obliki, zagotavljajo računalnike, dostop do spleta in drugo potrebno opremo za učence, ki se ne morejo izobraževati na daljavo. To, kar (znova) ugotavljam po današnjih jutranjih radijskih poročilih, je, da so takšne plemenite poteze donatorjev večinoma prezrte, tu in tam so omenjene nekje med vrsticami, bistveno pogosteje pa so delodajalci prikazani kot brezobzirni izkoriščevalci, ki - vsaj nekateri - celo v času krize zahtevajo od zaposlenih, da delajo. Pri konkretnem prispevku poročevalec, kot je to najbolj običajno, ni navedel nobenih konkretnih podatkov, ne števila takšnih delodajalcev ne panoge, kjer naj bi se to dogajalo, vse kar na splošno in povprek, samo da se pompozno sliši. In večina temu seveda verjame. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 14, 3. april 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savirijsne novice št, 14 3. apiil 2000 3 1 Tema tedna, Anketa ŠOLANJE NA DALJAVO OSTAJA DO PREKLICA Bodo učitelji in učenci zmogli opraviti zastavljeno delo? Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je konec prejšnjega tedna sprejelo odločitev, da se pouk na daljavo za vse ravni izobraževanja nadaljuje vse do umiritve epidemije novega koronavirusa oziroma do takrat, ko bo drugače odločila zdravstvena stroka. Začetne težave ob zagonu pouka na daljavo so večinoma rešene, stanje je po ocenah pristojnih bistveno boljše. Šolsko ministrstvo je osnovnim šolam v minulem tednu z okrožnico posredovalo dodatne strokovne smernice za izvedbo ključnih oblik izobraževanja na daljavo in jih pri tem spodbudilo, da vse napore usmerijo v zaključevanje pouka skladno z veljavnim šolskim koledarjem. STANJE, KI GA V ŠOLSTVU ŠE NI BILO Mag. Samo Kramer, ravnatelj OS Ljubno in vodja aktiva ravnateljev Zgornje Savinjske doline, je povedal, da se v vseh osnovnih šolah v naši dolini trudijo z različnimi pristopi učenja na daljavo v želji, da bi vzdrževali in nadgrajevali sedanjo raven znanja pri učencih ter jih spodbudili k doseganju ciljev v skladu z učnimi načrti. Po njegovem prepričanju tako ravnatelji kot učitelji učencem ves čas nudijo strokovno podporo v vsebinskem smislu ter pomoč pri razumevanju izredne situacije. Po njegovih besedah trenutno stanje zahteva temeljito poznavanje procesov poučevanja ter veliko angažiranje ravnateljev pri načrtovanju in usklajevanju aktivnosti. »Pri tem nam pomagata naše ministrstvo in zavod za šolstvo. Iz izkušenj iz prvih dveh tednov izobraževanja lahko ugotovimo, da je bilo uspešno, a naporno za vse. Gre za stanje, ki ni normalno in ga v šolstvu še ni bilo.« KAJ BO Z LETOŠNJO MATURO? Za srednješolce je moč reči, da so pri poznavanju spletnih orodij na višji ravni kot osnovnošolci. Kako poteka delo na Gimnaziji Celje Center (GCC), je povedal ravnatelj Gregor Deleja. Kot je razložil, pri njih na daljavo poteka vse - od pouka do zelo potrebnega svetovalnega dela, knjižnice, laborantskega dela, administracije in računovodstva. Za šolsko poslopje v tem času skrbita hišnik in ravnatelj, zelo pomembno je tudi delo računalničarjev. Na GCC zaradi izdatne investicije v izgradnjo lastnega omrežja v tej situaciji niso odvisni od ponu- Naša anketa Kaj prinaša učenje na daljavo Že več kot dva tedna so izobraževalne institucije zaprte. V situaciji, v kateri so se znašli tako učitelji kot učenci, je učenje na daljavo izjemnega pomena. Kot kaže, se učenci in dijaki zavedajo, da so za svoje znanje odgovorni sami, zato se navajajo na spremenjen način dela. Seveda pa način komunikacije ni pristen kot v šoli. Kaj o tem menijo sogovorniki? o \ Ema Begič, Šmartno ob Dreti Učenje preko spleta je težje, saj ne dobimo razlage, snov predelamo sami. Kljub temu, da si lahko razporedimo čas sami, je v šoli bolj organizirano in kvalitetnejše učenje. Všeč mi je, da se ne vozim z avtobusom vsak dan in ne vstajam zgodaj, kar mi prihrani veliko časa. V prostem času grem ven ali se pogovarjam na socialnih omrežjih. Pogrešam svoje prijateljice in sošolke. Upam, da se bo situacija kmalu popravila in bomo lahko naša življenja vrnili nazaj na stare tire. Tanja Podkrižnik, Primož Profesorji pošljejo naloge, kot so delovni listi, izdelava seminarske naloge, prepisovanje snovi v zvezek in podobno. Nekatere naloge je potrebno tudi ob pravem času vrniti nazaj. Meni je takšen princip dela popolnoma všeč. Ko se naveličam računalnika, grem ven v naravo, delam na kmetiji, imam tudi nekaj več časa za harmoniko. Trenutna situacija se mi zdi grozna, zato bi bilo najbolje, da bi upoštevali navodila institucij, ki so za to pristojne. Jan Ročnik, Juvanje Ta čas, ko sem doma, opravljam šolske obveznosti, ki nam jih pošiljajo profesorji. Prav tako se udeležujem predavanj, ki potekajo preko video konferenc. Takšno učenje se mi zdi zahtevnejše, saj se moram celotno snov naučiti sam, kar mi vzame več časa, kot če bi jo razložil profesor. Bolj mi je všeč, da hodim v šolo, saj se lahko družim s sošolci, ki jih v tem času pogrešam. Z njimi sem v kontaktu preko telefona, dopisujemo si preko družbenih omrežij. f^S: Vid Čeplak, Nazarje Ko so nam v šoli povedali, da bomo doma, si nisem mislil, da se bom tega tako hitro naveličal. Preko šolske e-učilnice prejemamo podrobna navodila, kaj moramo predelati, na kak način. Do-poldneve tako večino časa preživim ob računalniku in knjigah. Ker obiskujem tudi glasbeno šolo, ~ imam še pouk kitare na daljavo preko skypa. Zanimivo, vendar upam, da ne bo trajalo predolgo. Ker se s prijatelji in sošolci ne moremo družiti, jih pogrešam. Žiga Poznič, Mozirje V času zapiranja šol sem opravljal obvezno prakso v enem od podjetij v naši dolini, zato tudi nimam veliko obveznosti. Prekinitev obvezne prakse v delavnici je bila zame velik šok, saj sem se navadil na ljudi in način dela. Čas, ki ga imam, posvetim mlajšemu bratu, ki obiskuje osmi razred in mu pomagam pri usvajanju znanja na daljavo. Želim si, da vse čim prej mine, pogrešam namreč sošolce in druženje. Sistem učenja na daljavo mi ni ravno pri srcu, imam raje pravi pouk. Pripravila Marija Šukalo, fotoarhiv anketirancev 4 Savinjske novice št. 13, 27 marec 2020 p Aktualno dnikov, ki so preobremenjeni. Tudi na srednjih šolah je po besedah Deleje delo zastavljeno večplastno in sledi rednemu urniku, preverjanje je sprotno. Povedal je še, da nestrpno pričakujejo informacijo, »kaj bo z letošnjo maturo, saj naše maturantke in maturanti situacijo sprejemajo še bistveno težje kot ostali dijaki.« DIJAKI DELO PREKO SODOBNIH TEHNOLOGIJ SPREJEMAJO LAŽJE Mediji opozarjajo, da veliko učencev nima primerne povezave ali opreme za takšen način dela. Na GCC takšne težave dijakov rešujejo z izposojo šolskih prenosnikov in tablic, na pomoč so jim priskočili tudi mobilni operaterji. Te- žave, ki so nastale po prvih dneh, so na GCC in še marsikje drugje ugotavljali s pomočjo anket med dijaki in učitelji. Generalno gledano so po besedah Deleje dijaki s to obliko dela bolj zadovoljni kot učitelji: »Gre za generacijski razkorak, ki je najbrž ravno na področju dojemanja sodobnih tehnologij največji. V pov- prečju dijaki pri tej obliki dela porabijo dobrih pet ur na dan, učitelji pa več kot osem. Zelo delovno intenzivna za nas sta bila tudi prva dva konca tedna. A tudi najbolj zagreti borci proti tehnologijam v šoli so se zelo hitro prilagodili in jih sprejeli v svoje pedagoško življenje.« Tatiana Golob Mag. Samo Kramer, ravnatelj OŠ Ljubno, vodja aktiva ravnateljev v dolini: »Pomembna naloga v teh izrednih razmerah, ki je zaupana ravnateljem in učiteljem, je zelo zahtevna. Osebno lahko rečem, verjamem pa, da to velja za vse ravnatelje v naši dolini in širše po Sloveniji, da smo se vsi po svojih najboljših močeh lotili tega izrednega stanja. V želji, da bi naši učenci, kolikor je mogoče v danih razmerah, kar najbolje nadaljevali s poukom na daljavo, si med seboj pomagamo in prenašamo dobre izkušnje in pristope na vse. Dnevni trud, napori in visoka motivacija naših učiteljev nam omogočajo, da tovrstno izobraževanje teče. Z otroki in starši smo v rednih kontaktih in verjamem, da se vsi skupaj trudimo po svojih najboljših močeh. V prihajajočih tednih bo nujno potrebno upoštevati določene dejavnike, na katere opozarjajo strokovnjaki za pedagoško psihologijo. Verjamem, da nam bo skupaj s starši, ki so tudi zelo obremenjeni v teh časih, uspelo premagati razmere in se bomo kar se da najhitreje vsi skupaj vrnili tja, kamor spadamo. V šolske klopi, skupaj z vsemi sošolci in učitelji. Prepričan sem, da se bomo iz te situacije naučili veliko. Zagotovo bomo spoznali, da je vsak podarjen trenutek dragocen, vsako sočutno dejanje velikega pomena in da ničesar na tem svetu ne sme biti samoumevno.« Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje Center: »Če bi kogarkoli na GCC pred mesecem dni vprašali, ali verjame v to, da bomo šole zaprli in delali od doma, ga najbrž ne bi bilo junaka, ki se ob tem ne bi namuznil. Pa vendarle smo v letošnjo pomlad vstopili v neki novi resničnosti, ki se je pred dnevi zdela povsem nerealna. Na dan, ko smo prejeli obvestilo, je na ravni vseh celjskih srednjih šol stekla hitra akcija (bistveno hitrejša in učinkovitejša kot na ravni sistema) in menim, da smo se srednje šole v Celju zelo hitro zorganizirale in dorekle okvire dela na daljavo, ki smo ga posamično prilagodili specifikam naših šol. Menim, da bo izkušnja dragocena tudi za to, da bomo znali bolje in več sodelovati ter tehnologijo vendarle prepoznali kot dobro pomočnico. Moje drugo didaktično upanje pa je zazrto v to, da bomo končno znali prevetriti naše učne vsebine in se znebiti balasta. Po prvih dveh tednih moram izreči zelo veliko zahvalo vsem - dijakom, staršem in učiteljem, ki so izziv sprejeli z odprtimi srci in glavami ter začeli ustvarjati novo resničnost, za katero si želim, da bo boljša. Da vendarle ne pozabimo in sprejmemo to zgodovinsko lekcijo življenja in narave. Moja največja želja v tem trenutku je, da se čim prej zopet snidemo v živo, vsi zdravi in polni zanosa, pa tudi novih življenjskih modrosti in prioritet, za katere upam, da jih bomo odkrili v teh dneh in tednih.« Jernej Marinšek, ravnatelj Glasbene šole Nazarje: Tudi v Glasbeni šoli Nazarje smo z delom na daljavo pričeli 23. marca. Učitelji so po prvem tednu dela na daljavo pripravili obširno poročilo o poteku dela. Iz njega izhaja, da so z učenci in starši uspešno navezali kontakte, se z njimi dogovorili, na kakšen način bo potekal pouk, ter pričeli z delom preko elektronskih komunikacijskih kanalov, video konferenčnih platform, posnetkov, delovnih listov ... Dejstvo je, da so učitelji zelo hitro prilagodljivi, zato bomo zmogli preseči tudi to oviro. Sam učitelje spodbujam, da ta čas izkoristimo tudi za drugačne vsebine, ki v »normalnih« razmerah nimajo prostora v našem kurikulumu. Zato lahko učenci pričakujejo naloge in navodila za delo v drugih oblikah in vsebinah. Vsekakor pa je potrebno krepiti otrokovo odgovornost, samostojnost in mu tako dvigovati samozavest, kaj vse zmore sam. Na ta način se učenci učijo tudi funkcionalne pismenosti, poleg tega so deležni spodbude k uporabi socialnih omrežij v izobraževalne namene. Vse bližnje dogodke, vključno z našim projektom »Maestoso«, smo odpovedali. Morda nam bo jesen bolj naklonjena in bomo katerega izmed teh dogodkov izpeljali takrat. Rad pa bi pohvalil učence in starše za kvalitetno in ažurno delo, saj vemo, kako obremenjeni so z osnovno in srednjo šolo. Na Svet zavoda sem podal tudi predlog o oprostitvi materialnega prispevka staršev za april, ki ga je Svet zavoda tudi potrdil. Tako bo G$ Nazarje tudi po tej plati prišla nasproti staršem, saj so ekonomske razmere v tem času vsekakor na preizkušnji.« 5 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 p Aktualno NOVI UKREPI ZA ZAJEZITEV ŠIRJENJA KORONAVIRUSA • • I v« I v« I I« •• Gibanje omejeno na območje občine, dovoljene izjeme Da bi še bolj omejili širjenje epidemije z novim koronavirusom, je vlada sprejela odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah ter prepovedi gibanja izven občin, ki je stopil v veljavo v ponedeljek, 30. marca, in bo veljal do preklica. Ta torek smo imeli v Sloveniji 841 okuženih s koronavirusom, hospitalizira-nih je bilo 119 ljudi. V Zgornji Savinjski dolini smo imeli v torek tri potrjene primere okužbe. PREPOVED GIBANJA IZVEN OBČINE Od ponedeljka velja prepoved gibanja zunaj meja občine. Vladni odlok ob tem določa nekaj izjem, kot so prihod na delo, opravljanje kmetijskih dejavnosti in nego družinskih članov. Dovoljen je dostop do tistih trgovin in storitev, ki v času epidemije ostajajo odprte, kot so trgovine z živili, bencinske črpalke, banke in pošte, do komunalnih storitev, do avtomobilskih servisov in podobno. Če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali poti. Dostop do javnih par- ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Veliko pomanjkanje zaščitnih sredstev V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje se podobno kot drugje dnevno soočajo z velikim pomanjkanjem zaščitnih sredstev, ki so nujno potrebna za nemoteno delovanje ambulant in drugih služb, predvsem patronažne in reševalne službe. DELAJO IZKLJUČNO DOPOLDAN »Zaradi racionalizacije opreme ordinacije na zdravstveni postaji Nazarje od ponedeljka, 30. mar- ca, dalje delajo izključno v dopoldanskih terminih. Ob popoldnevih bo zdravstveni dom zaprt. Ukrep je nujen zaradi zmanjševanja tveganja pred okužbami ter varčevanja z zaščitno opremo. Ordinaciji v Lu-čah in na Ljubnem enkrat tedensko delata popoldan kot doslej,« je sporočila Božena Herzog, v. d. direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Štefka Sem kov in drugih sprehajalnih površin je dovoljen le v občini stalnega ali začasnega prebivališča. Pogoje dostopa lahko s sklepom omeji župan, ki lahko tudi prepove dostop na določene javne kraje in površine v občini. OBVEZNA UPORABA ZAŠČITNIH MASK IN ROKAVIC Poleg tega je na zaprtih javnih krajih obvezna uporaba zaščitnih rokavic in zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela, kot so rute ali šali. Upokojenci lahko nakupujejo le še od 8. do 10. ure zjutraj. Ta termin je rezerviran še za invalide in nosečnice. Živilske prodajalne morajo biti sicer v skladu z vladno odločitvijo odprte od 8. do najmanj 18. ure. S tem naj bi zagotovili tak delovni čas, ki omogoča nakupe brez pretirane gneče vsem prebivalcem. Ob nedeljah in praznikih morajo biti zaprte vse trgovine, ne pa bencinski servisi in lekarne. FINANČNA POMOČ DRŽAVLJANOM Vlada je sprejela tudi »protiko-ronski« paket ukrepov, ki je oce- njen na tri milijarde evrov. Poleg že napovedanih ukrepov za pomoč gospodarstvu, samostojnim podjetnikom in upokojencem so med drugim vključili pomoč za redne študente, družine s štirimi ali več otroki ter prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Prav tako bodo vsi, ki v teh kriznih časih delajo, njihova zadnja izplačana mesečna plača pa ni presegla trikratnika minimalne plače, prejeli 200 evrov mesečnega kriznega dodatka. OBVEZNO RAZKUŽEVANJE VEČSTANOVANJSKIH STAVB Nov ukrep vlade je tudi, da morajo lastniki oziroma upravniki večstanovanjskih stavb po novem vso opremo v skupnih prostorih v ali ob večstanovanjskih stavbah razkužiti najmanj dvakrat dnevno -gre predvsem za kljuke na vratih, ograje, stikala za upravljanje in kabine dvigala, stikala v skupnih prostorih ter oprijemala in drugo opremo, kjer je mogoče ob redni uporabi pričakovati več stikov rok s površinami. Štefka Sem Z okužbami z novim koronavirusom se borijo v že več kot 200 državah na svetu. . Na svetu se je do konca marca okužilo že več kot 870 tisoč ljudi, umrlo jih je več kot 43 tisoč. Po izbruhu na Kitajskem sta največji žarišči v Evropi v Španiji in Italiji, kjer je umrlo največ ljudi (več kot 12 tisoč). Največ okuženih (188 tisoč) pa je v Združenih državah Amerike. SPREMEMBA DELOVNEGA ČASA IN IZDAJE ZDRAVIL V LEKARNAH Pacienti lahko dvignejo zdravila le za en mesec V času izrednih razmer od 18. marca dalje lekarne v dogovoru z ministrstvom za zdravje delujejo v skrajšanem delovnem času. Lekarniška zbornica Slovenije zato prebivalce prosi, da pred obiskom lekarne preverijo odpiralni čas svoje poslovalnice. V Lekarni Gornji Grad smo preverili, kakšne so zaloge zdravil in kako se sedaj izdajo zdravila na recept in brez recepta. ZALOGA ZDRAVIL NI PROBLEMATIČNA Mag. farmacije Tanja Veršnik nam je povedala, da stranke največ povprašujejo po zdravilih brez recepta, ki vsebujejo paracetamol, ter prehranskih dopolnilih za dvig imunske odpornosti, predvsem tistih, ki vsebujejo vitamin C in vitamin D3. Zaloga zdravil pri dobaviteljih in v lekarnah je za zdaj dobra, neproblematična. Omejena izdaja je le posledica sprejete odredbe s strani ministra za zdravje. IZDAJA ZDRAVIL LE ZA EN MESEC Država je do sedaj v zvezi s preskrbo zdravil sprejela odredbo, s ka- tero omejuje izdajo zdravila na recept na en mesec in nakup zdravil brez recepta na eno pakiranje na osebo. Veršnikova je še povedala, da je trenutno dobava razkužil, zaščitnih mask in rokavic motena, saj jih dobavitelji preprosto nimajo na zalogi, če pa zalogo že imajo, je le-ta v omejenih količinah. »Situacija je takšna, da povpraševanje zdaleč presega ponudbo.« V LEKARNO NAJ GREDO ZDRAVE OSEBE »Stranke vstopajo v našo le- karno posamično in si po vstopu najprej razkužijo roke. Stranke tudi prosimo, da v primeru znakov okužbe dihal (vročina, kašelj, težko dihanje) ostanejo doma. Po zdravila v lekarno naj napotijo zdravega svojca oziroma drugo zdravo osebo,« je povedala Veršnikova in dodala, da je bila donacija razkužila s strani gornjegrajske občine, namenjena razkuževanju rok strank in zaposlenih v lekarni, zelo dobrodošla. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 p Aktualno EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA V Mozirju stekla proizvodnja zaščitnih mask Kriza zaradi epidemije sega na vsa področja našega življenja. V želji, da bi se pred novim korona-virusom vsaj delno zaščitili, smo pričeli nositi maske, a povpraševanje po njih presega ponudbo. Da bi omilili situacijo, so se izdelovanja omenjenih zaščitnih sredstev lotili tudi v Mozirju. Urška Marolt s hčerko Martino jih šiva iz pralnega materiala za večkratno uporabo, družina Lukač pa jih izdeluje iz celuloze in so za enkratno uporabo. PRALNE OBRAZNE MASKE ZA VEČKRATNO UPORABO Maroltovi sta naredili trislojno masko iz poliestra, v kateri srednja plast odbija vodo. »Pralna je na 90 stopinj Celzija. Lahko se nosi od dveh do štirih ur, nato jo je potrebno prekuhati ali prelikati,« je opozorila Urška Marolt in pojasnila, da se je tega lotila na prigovarjanje strank ter zaradi trenutne situacije v državi. Kljub temu, da njeni izdelki niso za uporabo v zdravstvu, temveč za običajne ljudi, po nje- nih besedah zmanjšajo verjetnost okužbe tudi za 50 odstotkov. MASKE ZA ENKRATNO UPORABO TESTIRANE Družina Lukač se je izdelave mask Pri Lukačevih izdelujejo zaščitne maske za enkratno uporabo za kupce v tujini in doma. lotila načrtno in jih poslala na testiranje v ljubljanski klinični center. Tam so jim dali zeleno luč za izdelavo in zapisali, da so maske iz ustreznega materiala ter primerne za zaščito širše populacije. Njihove maske so namreč štirislojne. »V našo proizvodnjo je poleg zaposlenih vpeta vsa družina,« je povedala Milena Lukač in dodala, da njihove izdelke naročuje-jo tako v Sloveniji kot v tujini. Zdravniki poudarjajo, da mask ni treba nositi vsem. Te vzamemo, če se odpravimo v trgovino ali se ne moremo izogniti srečanju z drugimi ljudmi. Če nosimo masko mi, ščitimo druge, če jo imajo drugi, ščitijo nas. Se vedno pa velja, da ostajajmo doma, če je le mogoče. Če se že odpravimo ven, spoštujmo razdaljo vsaj 1,5 metra do drugih tudi v zaprtih prostorih. Tekst in foto: Marija Šukalo SOLIDARNOSTNI PROJEKT NAJDIBON.SI ZA PODJETNIKE Svojim trgovinicam, frizerjem ... lahko pomagamo tudi tako Ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa bodo pustili negativne posledice na celotnem gospodarstvu, že sedaj jih občutijo številni podjetniki. Ti ne morejo opravljati storitev, zato so takoj ostali brez vsakršnega priliva sredstev. Podjetnikom v pomoč za premostitev tega težkega obdobja sta No-vomeščana Sara in Janko Tomšič preko spleta pripravila prodajni kanal najdibon.si, ki ga lahko uporabijo vsi podjetniki v Sloveniji brezplačno in svojim strankam digitalno ponudijo svoje vrednostne bone. PROJEKT SOLIDARNOSTNE NARAVE Vlada je že pripravila nekaj ukrepov v pomoč malim in mikropod-jetjem, vendar je lahko to za marsikoga premalo. Dodatno jim lahko pomaga projekt solidarnostne narave, za podjetja ni nobenih provizij niti stroškov. Na spletni strani AJPES BELEŽI IZREDNO POVEČANJE VLOG ZA IZBRIS ESPEJA So se podjetniki z zaprtjem dejavnosti prenag ili? najdibon.si se brezplačno srečata ponudba vrednostnih bonov podjetij in povpraševanje solidarnih državljanov. Podjetniki lahko preko te spletne strani ponudijo bone za svoje storitve, ki jih lahko državljani koristijo po zaključenih zaje-zitvenih ukrepih. S svojo solidarnostjo lahko ljudje pomagajo tudi lokalnim podjetnikom, katerih storitve že sicer koristijo, seveda, če se bodo le-ti na strani registrirali. TVEGANJE OBSTAJA Tomšičeva ob tem kupce bonov opozarjata, da tveganje obstaja, saj ni zagotovil, da bo izbrani podjetnik po koncu epidemije zopet odprl svoja vrata. Na spletni strani je že registriranih dobrih 200 ponudnikov, precej tudi iz Savinjske regije, iz Zgornje Savinjske doline do zaključka redakcije ni bilo registriranega še nobenega ponudnika. Tatiana Golob Posledice epidemije novega koronavirusa so že udarile po samostojnih podjetnikih. Kot kažejo prvi podatki iz baze sklepov o izbrisih es-pejev AJPES je bilo še pred koncem marca letos na mesečni ravni iz registra izbrisanih največ espejev od leta 2009 (najstarejši dosegljivi podatki). Ti podatki zajemajo vso Slovenijo. Podatke stanja v SASA regiji bomo pridobili do prihodnjič. IZSTOPAJO GOSTINCI, PREVOZNIKI, FRIZERSKI SALONI ... Številni podjetniki so se zaradi prisilne popolne prekinitve njihove dejavnosti za nedoločen čas odločili, da prenehajo poslovati oziroma opravljati dejavnost. Po poročanju spletnega portala Finance.si je bilo v bazi Ajpes še pred koncem meseca marca vpisanih že 1.573 sklepov o izbrisu espeja, kar je 50 odstotkov več izbrisov kot februarja. Poleg tega je po njihovih informacijah pričakovati, da bo ta šte- vilka še večja, saj imajo na AJPES še več kot 200 vlog za izbris. Pri odločitvi za prenehanje dejavnosti izstopajo gostinci, prevozniki, frizerski saloni, manikure ... ZANIMANJE ZA VNOVIČNO ODPRTJE ESPEJEV Ob koncu marca pa je postalo jasno, da bo država samozaposle-nim krila prispevke, oproščeni bodo plačila akontacije dohodnine, ob izpolnjevanju določenih pogojev bodo upravičeni tudi do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače. To je povzročilo veliko zanimanje za vnovično odprtje espe-jev tistih, ki so jih mogoče preura-njeno zaprli. Ali bodo ti podjetniki prav tako upravičeni do svežnja ukrepov, še ni znano, na Obrtno--podjetniški zbornici Slovenije pa so prepričani, da bi država morala poskrbeti tudi za takšne primere. TG 7 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Intervju DR. JERNEJ PINTAR, DIREKTOR TEHNOLOŠKEGA PARKA LJUBLJANA V boju s časom prvi prototipi respiratorjev že »zadihali« Dr. Jernej Pintar: »Zdravniki pričakujejo vrhunec obolelosti čez nekaj tednov, glede prototipa respiratorja je videti, da smo pravočasni.« Ravno v času, ko v Tehnološkem parku Ljubljana potekajo številne aktivnosti za razvoj prototipa respiratorja, ki bi pripomogel pri reševanju življenj v boju z novim koronavi-rusom, smo k intervjuju povabili direktorja dr. Jerneja Pintarja. Kljub izredni zasedenosti si je direktor tehnološkega parka, ki prihaja z Ljubne-ga ob Savinji, vzel nekaj dragocenega časa in nam predstavil svojo uspešno poslovno pot ter hkrati pojasnil potek razvoja nadvse specifične in občutljive medicinske naprave. - V Tehnološkem parku Ljubljana ste ustanovili eno od treh slovenskih skupin strokovnjakov, ki si prizadevajo za razvoj prototipa respiratorja oziroma ventilatorja za mehansko predihavanje. Dodatne respiratorje bi v Sloveniji nujno potrebovali ob pričakovanem porastu okuženih z novim koronavi-rusom. Torej bijete bitko s časom? Akcija se je pričela v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, natančneje na Zbornici elektronske in elektroindustrije. V nadaljevanju so se jim pridružili številni drugi partnerji, med njimi tudi Tehnološki park Ljubljana. Skupine inženirjev sedaj pospešeno razvijamo prototipe mehanskih respiratorjev, s katerimi lovimo časovno okno do viška obolelosti. Dobra novica je, da so prvi prototipi že »zadihali« in da nastaja več različic respiratorja, a pot je še dolga. Pri tem velja opozoriti, da ne gre le za napihovanje mehov, ampak za naprave, ki sestavljajo natančne mešanice čistega kisika in zraka glede na stopnjo obolelosti. Te mešanice nato prilagajajo glede na kapaciteto pljuč posameznega bolnika in njegove zaplete pri dihanju. - Torej delujete v dveh smereh; skupine strokovnjakov, ki razvijajo »zasilne« prototipe, s katerimi bi uspeli zadostiti potrebam v zelo kratkem časovnem obdobju do viška epidemije, na drugi strani si prizadevate razviti celovit respirator s certifikatom in vsemi potrebnimi testiranji, za kar bo seveda potrebnega bistveno več časa? Skupine si med seboj pomagajo, izmenjujejo informacije in rešitve, intenzivno sodelujejo in so pravi zgled pomoči, aktivizma, strokovnosti in podpore. V tem času smo spoznali toliko neverjetnih posameznikov kot prej v celem letu ne. In ko sproti nastajajo nove iniciative, takoj začenjamo dihati s skupnimi pljuči. Spoznavamo, koliko dragocenih ljudi premore Slovenija. To so skupine vrhunskih inženirjev v podjetjih, zdravniki iz UKC, ki dajejo smernice za vse možne kombinacije zapletov in načine uporabe respiratorja v težkih situacijah, podjetja, ki brezplačno zagotavljajo razvoj, podjetja, ki so v pripravljenosti, če bo potrebna proizvodnja, ter organizacije, ki jih po svojih močeh podpiramo, povezujemo, opremljamo: Tehnološki park Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, Inštitut Jožef Stefan, fakulteta za elektrotehniko, Tecos ... - Pri svojem delu vedno znova poudarjate pomen sodelovanja. Znamo Slovenci sodelovati? Slovenci smo vrhunski tehnologi, le prema-lokrat zares sodelujemo. Namesto, da bi raje zgraditi eno skupno zgodbo, naredimo dve posamezni. Ko pogledam od zunaj, prav ne morem verjeti, koliko neverjetnih zgodb ima Zgornja Savinjska dolina: gospodarskih, športnih, glasbenih, kulinaričnih, od obnove po poplavah do svetovnega pokala v skokih. Dolina šteje le okrog 16.000 prebivalcev. Si mislite, kaj bi bilo, če bi bilo par milijonov Zgor-njesavinjčanov? Postali bi razvojni motor Evrope! (smeh) Zato je moje sporočilo zelo preprosto - v mlade zasejte kulturo sodelovanja in bodo na svoji poti naredili ogromno dobrega. Če se bo kdo izšolal za inženirja, pa se kmalu vidimo na skupni poti. - Sedaj živite v Ljubljani, sicer pa prihajate z Ljubnega ob Savinji, kamor še vedno radi zahajate, kajne? Ja, prihajam z Ljubnega in mojega očeta, Raj-ka Pintarja, poznate ne le kot bivšega urednika Savinjskih novic, ampak tudi iz zgodbe o svetovnem pokalu ženskih smučarskih skokov, ki se dogaja na Ljubnem ob Savinji. Seveda sem velikokrat v dolini, pri družini, na dogodkih, na pohodih v hribe in podobno. In občasno srečam prijatelje iz tistega časa, ko smo skupaj vodili Klub zgornjesavinjskih študentov. Vsi so presenetljivo prodorni. Nekaj posebnega je »v vodi« v Zgornji Savinjski dolini, da je tam toliko aktivnih ljudi. - Izobraževali ste se v tujini, študirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer ste tudi doktorirali. Kaj vam je tujina dala, česar vam mogoče Slovenija ne bi mogla dati? Prva prava tujina zame je bila srednja šola na Norveškem. Tam sem se naučil izredne pestrosti kultur in prepričanj, saj nas je bilo 200 otrok iz 100 različnih držav. Med sošolci sem imel prijatelje iz Sahare, ki še nikoli niso videli snega in so takrat prišli med ledene norveške fjorde. Na šo- »Dobra novica je, da so prvi prototipi že »zadihali« in da nastaja več različic respiratorja, a pot je še dolga.« li smo imeli otroke ulice iz »SOS vasi« mest, kot sta New Delhi in Rio de Janeiro, pa tudi otroke bogatih zahodnjakov. Vse barve kože, vse religije, kulture, znanja, premoženja in vsi v enem talilnem loncu. - Poleg vašega imena in priimka sem zasledila naziv graditelj tehnološke skupnosti v Tehnološkem parku Ljubljana. Trenutno ste direktor omenjenega parka. Kako je potekala vaša poslovna pot? V času mojega študija se je združila skupina mladih iz celotne doline in odločili smo se razviti študentsko kulturo. Postavili smo prostore in aktivnosti po vseh krajih, uredili telovadnice za študentski šport, spodbujali kreativno delo mladih, financirali šolanje jezikov, prirejali zabave ter še in še. 2e takrat smo videli, kaj lahko na- 8 Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 Intervju, Iz občin redijo posamezne skupine, ki se odločijo skupaj potegniti vrv. Kasneje sem šel še nekajkrat v tujino, se »matral« z doktoratom in sproti skoraj 10 let gradil posebno podjetniško skupnost. V nekem prelomnem trenutku pa sem se posvetil novemu izzivu - razvoju skupnosti vrhunskih tehnoloških »Skupine si med seboj pomagajo, izmenjujejo informacije in rešitve, intenzivno sodelujejo in so pravi zgled pomoči, aktivizma, strokovnosti in podpore.« podjetij v Tehnološkem parku Ljubljana. Sprva kot graditelj skupnosti in novih programov, kasneje kot vodja. - Očitno so nove tehnologije vaše področje. Kako bi nam v nekaj besedah predstavili Tehnološki park Ljubljana? Posebnost Tehnološkega parka Ljubljana je, da so na enem mestu zbrani talenti mnogih podjetij, ki svoje tehnologije prodajajo po celem svetu. To je bazen vrhunskih kompetenc - od razvoja do prodaje. Nekateri proizvajajo laserje za operacije oči, drugi kontrolne sisteme za atomske pospeševalnike, tretji elektromotorje za avtomobile ... V ekipi imam par neumornih ljudi, ki bi prej izdihnili, kot se vdali. S takšno ekipo ni težko skakati čez ovire, tudi če nas vsake toliko časa povsem položi na tla in se tri dni pobiramo. - V začetku marca je v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije potekal vsakoletni mednarodni dogodek Dan odprtih podatkov. Kakšna je pri tem vaša vloga? Gre za pobudo države, da odpre nekatere svoje baze podatkov in da lahko podjetja iz teh podatkov naredijo kakšen poslovni model. Ameriške in kitajske firme to prakticirajo že desetletja in so daleč spredaj, zato si želimo, da bi tudi Evropska unija in Slovenija dobila kakšno takšno zgodbo. - Sodelujete tudi v metodološki komisiji za nagrado slovenska gazela. Ta komisija že vsa leta skenira rastoča podjetja, kako se razvijajo, se primerjajo s tujimi konkurenti, kako so vodena in kako skrbijo za kakovost in podobno. Na osnovi tega »zdravega je- »Si mislite, kaj bi bilo, če bi bilo par milijonov Zgornjesavinjčanov? Postali bi razvojni motor Evrope!« dra« pripravimo ocene ter predloge za regijske gazele in potem za končni izbor. Pri končnem izboru ima zadnjo besedo Svet gazel, ki ga sestavljajo pretekle gazele in kjer sedi eden najbolj zglednih in znanih ljudi naše doline Mirko Stra- šek, generalni direktor KLS Ljubno. Mislim, da ga največkrat srečam ravno na tu in na skokih na Ljubnem ob Savinji. - Poleg vsega naštetega ste predavatelj javno-zasebnega partnerstva. S tega področja ste napisali knjigo. Moj neuradni mentor je bil dr. Veljko Rus, ki mi je bil kot tretji dedek. Pri njem sem predaval, glavna stvar pa so bili najini pogovori. To je človek, ki je v prejšnjem sistemu postavil prvi MBA program za najbolj napredna industrijska podjetja tistega časa (Unior, Iskra ...), zaradi česar so ga odpustili iz fakultete in je bil dolga leta brezposeln, niso pa si upali zapreti programa, saj so v njem sedeli glavni gospodarstveniki. Veljko se je šolal v ZDA in na Japonskem ter je v SFRJ prinesel nekaj ključnih znanstvenih metod. Njegovo ime je pri meni napisano z zlatimi črkami. Veljko je bil tudi tako prijazen, da je napisal predgovor k moji knjigi. Zal ga ni več med živimi, bo za vedno z mano. - Od kod črpate motivacijo za vse te aktivnosti? Hribi, hribi, hribi. Moja ljubenska družina se kar boji, kadar lahko jaz izbiram, kam gremo v hribe. Mnogo vas srečam ravno tam, na klopcah, razglednih točkah, gozdnih poteh, a vedno vsi s polno sapo in močnim pogledom. Barbara Rozoničnik OBČINA LUCE V novi centralni čistilni napravi zagnali poskusno obratovanje V novi čistilni napravi so začeli s poskusnim obratovanjem. (Fotodokumentacija Občine Luče) Po večletnih prizadevanjih so v Lučah zgradili novo čistilno napravo, saj stara ni bila več kos svoji nalogi in sedanjim zahtevam. Prejšnji mesec so začeli s poizkusnim obratovanjem nove naprave. DOVOLJ VELIKA KAPACITETA Naprava deluje na sodobni tehnologiji po principu usedanja in biološke razgradnje ter čiščenja odplak. Gre za trimodularni razdelilnik; prvi je grobi usedalnik, sledi biološko čiščenje in še en usedalnik. Z lučko centralno čistilno napravo upravlja Javno podjetje Komunala Mozirje, ki izvaja tudi monitoring. Vsa kanalizacija je s stare čistilne naprave že preusmerjena v novo, ki bo poskusno delovala do konca leta. Naprava ima zmogljivost 600 populacijskih enot, in kot je povedal župan Ciril Rosc, bo ta kapaciteta zadostovala za dalj časa. Občino je investicija veljala okoli 300 tisoč evrov. UREDITEV OKOLICE Sledi ureditev zunanjosti samega kontejnerja, v katerem poteka čiščenje, in okolice čistilne naprave, da bo ta po videzu kar najbolj prijazna, saj stoji naprava na samem vstopu v Luče. V ta namen se je občinski svet na nedavni seji seznanil z možnimi predlogi glede ureditve. Studijo variant so izdelali in predstavili domači študenti, ki študirajo na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, skupaj z mentorjem Rokom Zni- daršičem. Preden bodo zavzeli končno stališče, je s predlogi potrebno seznaniti pristojne institucije, vse od vodarjev do naravovarstvenikov, in tudi domačinov. Predlagane rešitve je potrebno še finančno ovrednotiti. Marija Lebar Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 9 Organizacije, Zdravstvo DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Trudijo se, da stanovalci in zaposleni ostajajo zdravi Z okužbo z novim koronavirusom se srečujejo v več domovih za starejše, največ primerov tako med varovanci kot med zaposlenimi imajo v Šmarju pri Jelšah in Metliki. V DEOS Centru starejših Gornji Grad k sreči okuženih nimajo niti med stanovalci niti med zaposlenimi, je povedala direktorica Barbara Virant. IZDELAN KRIZNI NAČRT Zaposleni se doma in v službi držijo navodil, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje. »Trenutno naše delo poteka nemoteno. Imamo manjše število odsotnosti zaradi bolezni, ki za zdaj še ne predstavlja neobvladljive situacije. Bolezni zaposlenih niso povezane s co-vid-19, temveč drugimi zdravstvenimi težavami. V kolikor bi prišlo do večjega izpada zaposlenih, ima DEOS Center starejših Gornji Grad izdelan krizni načrt, ki predvideva več možnosti nadomeščanje izpada zaposlenih, med drugim vpoklic študentov, prostovoljcev, Civilno zaščito. Če bi prišlo do morebitnega večjega števila okužb med uporabniki ali/in zaposlenimi, bi zaloge posebne zaščitne opreme zadoščale za nekaj dni, morda teden, ne pa za daljše časovno obdobje,« je povedala Virantova. STANOVALCEM NA VOLJO VIDEO KLICI Zaprtje centra za obiskovalce in tudi onemogočanje stikov uporabnikom storitev je v času epidemije nujno za zaščito zdravja uporabnikov storitev. »Zavedamo se stisk, ki so nastale tako pri uporabnikih kot pri svojcih. Nekaj uporabnikov ima lastne telefone, s pomočjo katerih se lahko slišijo s svojci. Tistim, ki te možnosti ni- majo, smo omogočili, da se slišijo s svojci preko telefona. Telekom Slovenije nam je podaril v uporabo telefon, s katerim bomo lahko uporabnikom in svojcem omogočili, da se bodo videli preko video klica. Ker se zavedamo pomena socialnega stika, se zaposleni trudimo, da uporabnikom nudimo tudi psihosocialno pomoč. Stanovalci se lahko prek video klica pogovarjajo s sorodniki. (Fotoarhiv DEOS Center starejših Gornji Grad) POMANJKANJE ZAŠČITNE OPREME Zaščitno opremo zaposlenim redno zagotavljamo tako v času epidemije kot v mirnem obdobju. Ob pojavu koronavirusa v sosednji Italiji smo v družbi DEOS že meseca februarja začeli povečevati lastne zaloge zaščitnih sredstev (razkužil, rokavic, mask),« je povedala direktorica in nadaljevala: »Trenutno stanje na trgu zaščitnih sredstev za izvajalce zdravstvenih storitev ni nič kaj spodbudno in ugodno. Vsi se trudimo pridobiti čim večjo zalogo kirurških mask, s katerimi se bomo lahko zaščitili. Primanjkuje pa zaščitnih očal. Pralne maske iz blaga tudi sami šivamo v DEOS Centru Zimzelen Topolšica. V veliko pomoč so dobavitelji družbe DEOS, tudi Civilna zaščita in donacije, ki jih za celotno območje Republike Slovenije zagotavljajo različne osebe. Na mestu je, da se zahvalimo tudi njim.« ZAPOSLENI SE NEIZMERNO TRUDIJO Kako obsežna in dolgotrajna bo situacija, verjetno nihče ni pričakoval, dokler niso začeli opazovati izkušenj drugih držav, predvsem sosednje Italije, ki je ključno vplivala na dogajanje pri nas, je še povedala Virantova. »Za starejše je COVID-19 nevaren zato, ker imajo starejši veliko drugih zdravstvenih težav. Zato smo v družbi DEOS hvaležni vsem zaposlenim, ki se neizmerno trudijo za oskrbo uporabnikom, hvaležni smo tudi uporabnikom za upoštevanje navodil in ne nazadnje svojcem, ki nas podpirajo in bodrijo.« Štefka Sem V domovih za starejše po državi je bilo v petek okuženih 83 oskrbovancev in 23 zaposlenih, so navedli na ministrstvu za delo. Okužbo zaposlene so potrdili še v postojnskem domu Talita kum. Poleg domov v Metliki in Šmarju pri Jelšah, kjer imajo žarišči okužbe, so okužbe potrdili še v Ljubljani, Naklem, Horjulu in Ljutomeru. ZDRAVSTVENA POSTAJA NAZARJE Obstoječim razpokam so se po potresu pridružile nove Potres, z epicentrom v Zagrebu, ki je v nedeljo, 22. marca, prebudil tudi marsikaterega Zgor-njesavinjčana, je kar nekaj škode in novih razpok naredil v nazarski zdravstveni postaji. Stara stavba ni zgrajena protipotresno in slabo vzdrževanje se kaže vsepovsod. Potres je tako povzročil še dodatne nove razpoke na stenah, obstoječe razpoke so se povečale. V. d. direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog je povedala, da bodo takoj, ko bodo razmere dopuščale, izvedli strokovni varnostni pregled in oceno posledic potresa. Štefka Sem Razpoke v prostorih nazarske zdravstvene postaje so se še povečale. KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Prostovoljci pomagajo občanom Člani Kluba zgornjesavinjskih študentov v času epidemije novega koronavirusa nudijo pomoč vsem, ki so pomoči potrebni, in namesto njih opravijo nakup v trgovini ali jim na podoben način olajšajo trenutno situacijo. Pomoč izvajajo v vseh občinah naše doline. V svoje vrste vabijo prostovoljce, ki bi jim lahko ob večjih potrebah občanov pomagali. Več informacij najdete na njihovi spletni strani. SS Osebe, ki bi pomoč potrebovale ali vedo za koga, ki jo potrebuje, lahko pokličejo 040/352-110 (Rožle) ali 041/573-942 (Karin). 10 Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 Gospodarstvo NOVI INOVACIJI SREČKA PISNIKA IZ KROPE Za ploščo za dinamično sedenje in stol Felice Supra prejel zlati medalji Zasebni raziskovalec Srečko Pisnik iz Krope bi moral konec marca svoji novi inovaciji predstaviti na največjem sejmu inovacij Archimedes v Moskvi. Sejma se zaradi epidemije novega koronavirusa ni udeležil, a so mu organizatorji zagotovili, da ga bodo obravnavali tako, kot bi bil prisoten. Na sejem je kot predstavnik podjetja Supra poslal svojo inovacijo stol Felice Supra, ki ima vgrajeno njegovo ploščo EASEBelt Dynamic MM in pas EASEBelt. Za stol in ploščo je prejel zlati medalji. PLOŠČA ZMANJŠUJE OBREMENITVE »Plošča za dinamično sedenje rešuje problem dolgotrajnega sedenja in njegov škodljivi vpliv na zdravje,« je povedal Pisnik. Pri sedenju plošča pripomore k pomiku telesa nazaj in k rahlemu dvigu zadnjega dela medenice, tako da človek obdrži pokončno držo. S tem je obremenitev v ledvenem predelu hrbtenice »samo« 140-odstotna. Z ledveno oporo in uporabo pasu Inovaciji Srečka Pisnika - stol Felice Supra, ki ima vgrajeno ploščo EASEBelt Dynamic MM. (Foto: osebni arhiv) EASEBelt pa to obremenitev zmanjšamo tudi na 100 odstotkov ali še manj. SPODBUJANJE MIŠIC, KI NUDIJO OPORO HRBTENICI Z uporabo pasu EASEBelt, ki je bil prva inovacija Pisnika, za katero je prejel številna priznanja, bo plošča za dinamično sedenje EASEBelt Dynamic MM zagotovo delovala bolje, saj se bodo gravitacijske sile spreminjale že zaradi dihanja ter tako spodbujale mišice, ki nudijo oporo hrbtenici, k delovanju in s tem povzročale gibanje v sami hrbtenici. RAZBREMENITEV HRBTENICE »Plošča je element, ki ga vgradimo v nov stol. Možno jo je pritrditi tudi na večino že obstoječih pisarniških stolov. Pripomoček vpliva na gibalne lastnosti v hrbtenici in medenici. V kombinaciji s pasom za razbremenitev hrbtenice vpliva na delovanje v hrbtenici podobno kot med hojo. Telo se dviga in spušča, tako da omogoča difuzijo v medvretenčnih blazinicah,« je svojo inovacijo opisal Pisnik. Štefka Sem ELEKTRO CELJE, DISTRIBUCIJSKA ENOTA VELENJE V kriznih razmerah nemotena oskrba z električno energijo Nemotena oskrba z električno energijo je še zlasti v izrednih razmerah, kot smo jim priča ob epidemiji novega koronavirusu, ključnega pomena. Tudi v velenjski distribucijski enoti podjetja Elektro Celje so sprejeli ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe. Hkrati so delo organizirali na način, ki bo omogočal nemoteno oskrbo tudi ob morebitni zaostritvi razmer. V družbi posebno pozornost namenjajo oza- GORNJEGRAJSKA KATEDRALA V župniji sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu so se do sredine marca, ko je bila z vladnim ukrepom izdana prepoved storitev, izvajala krovska dela na katedrali in delu župnišča. Celotna katedrala bo dobila novo kritino, dela pa so opravljena do polovice. Župnija je za obnovo prejela nekaj evropskih sredstev, del sredstev je lani in letos zagotovila Občina Gornji Grad, preostalo bodo zbrali farani. ŠS Dela na strehi katedrale so opravljena do polovice. (Foto: IS) veščanju in ohranjanju zdravja operativnega osebja, ki je usposobljeno za upravljanje sistema. Po besedah direktorja distribucijske enote Velenje Mateja Coklina so za nemoteno obratovanje v času kriznih razmer posamezne enote, kot so nadzorništvo, elektro montažna skupina ter tehnična operativa, razdelili na dva dela z namenom zagotavljanja podvajanja operativnosti v primeru, da bi prišlo do izpada dela zapo- slenih v določeni organizacijski enoti. V nadzor-ništvih so poskrbeli tudi za fizično ločitev zaposlenih in tako zagotovili operativnost iz dveh lokacij za primer obolelosti ene od skupin. INVESTICIJE PREKINJENE ALI V ZMANJŠANEM OBSEGU Kot je še povedal Coklin, so vsa večja dela na področju investicij v distribucijski enoti Velenje prekinjena ali se bodo do nadaljnjega izvajala v zmanjšanem obsegu. »Naš glavni cilj je zavarovati zaposlene pred okužbo in hkrati zagotavljati operativne ekipe za nemoteno delovanje. Pripravljen imamo tudi scenarij za primer popolne ustavitve, ko bi delo opravljala zgolj dežurna služba.« Ukrepe sproti prilagajajo aktualnim razmeram in navodilom državnih inštitucij. DO KONCA MAJA NIŽJI RAČUNI ZA ELEKTRIKO Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasnem neplačevanju prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za male poslovne odjemalce in gospodinjske odjemalce elektrike. Gre za enega od ukrepov za blaženje posledic epidemije koronavirusa za čas od 1. marca do 31. maja 2020. Ukrep naj bi račun za električno energijo za povprečno gospodinjstvo znižal za okrog 20 odstotkov. Barbara Rozoničnik Dela na strehi ustavljena za nedoločen čas Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 11 Gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Uspešen zagon zadružnega odkupa hlodovine Od sredine lanskega decembra je kmetom in lastnikom gozdov na savinjsko-šaleškem območju ponovno na voljo zadružni odkup posekanega lesa. To je nova dejavnost, za katero so se odločili v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Do zdaj se je odločitev izkazala za uspešno, v zadrugi pa imajo na tem področju dolgoročne načrte. ŽELJA PO ZADRUŽNEM ODKUPU Direktor zadruge Ivan Drev je povedal, da so se za odkup odločili na pobudo kmetov in lastnikov gozdov na tukajšnjem območju. Odkar je s to dejavnostjo prenehala bivša Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga Mozirje, so ti pogrešali zadružni odkup. 2e prvi meseci nove dejavnosti so bili izjemno uspešni, saj je odkup kar dvakrat presegel sprva pričakovane količine lesa. Novost je omogočila tudi eno novo delovno mesto za odkupovalca in polovično zaposlitev v administraciji. NAČELO ŠTIRIH P-JEV V soglasju s svojim upravnim odborom so v zadrugi za namene nove dejavnosti nabavili najnovejše elektronske klešče za merjenje lesa. Te omogočajo, da kmet oziroma lastnik gozda že takoj, ko je les naložen na tovornjak, ve, koliko bo zanj dobil. »Zadali smo si, da bomo odkup vršili po načelu pravičnosti, na temelju štirih p-jev; to so poštena izmera, poštena cena, poštena klasifikacija hlodovine in pošteno plačilo,« je pojasnil Drev in dodal, da je po dogovoru možno takojšnje plačilo ali najkasneje v tridesetih dneh. VEČINA LESA V SLOVENSKE ŽAGE Za namene skladiščenja in sortiranja hlodovine v Zgornji Savinjski dolini je zadruga vzela v najem zemljišče v nekdanji Smreki v Gornjem Gradu. Skladiščne in manipulativne prostore imajo tudi na lastnih površinah v Ravnah pri Šoštanju. Za prevoz hlodovine imajo pogodbe z zasebnimi prevozniki. S prodajo doslej niso imeli težav, več kot 60 odstotkov hlodovine dobavljajo slovenskih žagam. SLOVENSKI LES NAJ BO PREDELAN DOMA »V KZ Šaleška dolina se zavzemamo, da se slovenski les predela doma, da ne izvažamo okrogle hlodovine in nato uvažamo rezan les za potrebe našega gospodarstva. Slovenski gozdovi so mešani, v njih se gospodari po načelih trajnosti in niso sajeni kot monokulture, zato je slovenski les cenjen zaradi svoje kakovosti. S predelovalno dejavnostjo mu doma lahko dodamo višjo vrednost in hkrati zagotavljamo delovna mesta,« je dejal direktor. OBSEŽNO AFRIŠKO TRŽIŠČE Kako bo z odkupom v nadaljnjih mesecih, bo odvisno od trenutnih vladnih ukrepov in gospo- darskih razmer. Sprva so v zadrugi za letos načrtovali odkup hlodovine v višini od 12 do 20 tisoč kubičnih metrov. »Ko bomo uspeli vzpostaviti lesno verigo, v kateri bodo deležniki tako žage kot zadruge, menimo, da bi v roku štirih let z rezanim lesom že lahko napolnili ladjo, ki bi ta les dostavila kupcem v Afriki. Tam se kažejo velike možnosti za uspešno prodajo našega lesa,« je Drev povedal o dolgoročnejših načrtih. Marija Lebar Direktor Ivan Drev: »Pobuda za ponovni zagon zadružnega odkupa lesa je prišla s strani kmetov.« (Foto: ML) Zadruga je za namene sortiranja in skladiščenja najela prostore v nekdanji Smreki v Gornjem Gradu. (Foto: Anže Drofelnik) POSLEDICE NOVOZAPADLEGA SNEGA IN NIZKIH TEMPERATUR Zaradi zmrzali škoda le na najzgodnejšem sadnem drevju V zadnjem obdobju smo v naši dolini imeli kar nekaj dni pozebe, a nastala škoda ni zelo velika. Predvsem je poškodbe utrpelo najzgodnejše sadno drevje, ki je že cvetelo. PRIZADETE ZGODNJE BRESKVE IN SLIVE Predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje Alojz Plaznik je povedal: »Pozeba je precej prizadela zlasti zgodnje breskve in slive, ki so že lepo cvetele. Prizadeto je cvetje zlasti v vrhovih dreves. Na srečo se vsi cvetovi ne odpirajo naenkrat in je možno, da tudi na že cvetočih drevesih niso poškodovani vsi cvetovi. Razpon cvetenja pri sadnem drevju iste vrste je zaradi zgodnjih in poznih sort lahko tudi do 14 dni in upamo, da bo vreme v času največjega cvetenja ugodno in brez dežja, da bodo čebele in ostali opraševalci lahko opravili svoje koristno delo.« DRUGJE NI ŠKODE Kmetijski pridelki po besedah Štefke Goltnik z mozirske kmetijske svetovalne službe še niso v taki fazi, da bi jim pozeba lahko škodila. Prav tako ni nastala škoda na hmeljiščih, saj zmrzal hmelju ne škoduje, upočasni pa njegovo rast, je povedal Blaž Jan, ki ima hmeljišča na rečiškem polju. Marija Lebar 12 Savinjske novice št. 15, 10. april 2020 Nasveti, Kultura VIRUS, KI JE VSEM NAM »POGNAL STRAH V KOSTI« Preprosti načini za obvladovanje strahu in tesnobe TANJA POVHE, psihologinja Trenutne epidemiološke razmere so neprijetne za vse nas, saj vnašajo precejšnje spremembe v naš vsakdanjik, zamajejo občutek varnosti in predvidljivosti. A, če smo iskreni, življenje je že samo po sebi negotovo in nestabilno, le sedaj smo na to veliko bolj pozorni. V teh nenormalnih razmerah, ko smo, zaradi lastne varnosti in varnosti drugih, prisiljeni v socialno izolacijo, so občutki strahu, potrtosti, zaskrbljenosti, pa tudi dolgčasa, razdražlji-vosti, povsem normalen odziv. Kljub temu pa ne smete dovoliti, da trenutni občutki povsem prevzamejo kontrolo nad vašim življenjem. OMEJITE SPREMLJANJE NOVIC Ostanite informirani, vendar informacije pridobivajte iz verodostojnih virov (na primer WHO, NIJZ itd.). Omejite količino časa, ki ga namenite medijem, saj je lahko prevelika izpostavljenost novicam in družbenim omrežjem z informacijami o virusu zelo obremenjujoča. Občutki strahu in tesnobe se lahko še povečajo. OHRANJAJTE STIKE Z LJUDMI, KI JIH IMATE RADI Uporabljajte telefonske pogovore, sporočila, video klice in družbena omrežja, da ostajate v stiku z vam pomembnimi osebami. Fizično bližino moramo zdaj nadomestiti z medsebojno podporo. Pogovarjajte se z ljudmi, ki jim zaupate, to vas bo razbremenilo in pomirilo, kajti tudi drugi doživljajo podobne občutke. Vendar naj tema pogovorov ne bo zgolj koronavirus, osredotočajte se na prijetnejše vsebine. VZDRŽUJTE ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG Poskrbite za zadostno količino spanca, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost (tudi znotraj doma). Vsak dan bodite telesno dejavni (vendar ne v skupinah in na območjih, kjer je veliko ljudi). Upoštevajte vsa higienska opozorila strokovnjakov. Izogibajte se alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem, ker utopijo naše odzivanje. Mi pa ravno nasprotno potrebujemo pogum, da se s situacijo soočamo. POSKRBITE ZA SPROSTITEV Vzemite si čas v dnevu za sprostitev in skrb zase, zamotite se s prijetnimi opravili oziroma aktivnostmi, ki vas veselijo. Preberite knjigo, oglejte si film, igrajte dru- žabne igre, rešujte križanke in miselne uganke. Na spletu lahko najdete številne videe in aplikacije za izvajanje sprostitvenih tehnik. Morda je zdaj priložnost, da si malo odpočijete in naberete svežo energijo za izzive, ki vas čakajo v prihodnosti. Lahko opravite kaj, za kar sicer nikoli nimate časa. VZPOSTAVITE DNEVNO RUTINO, ZAPOLNITE SVOJ URNIK Vsakemu v stresu pomaga dnevna rutina (na primer priprava obrokov, telesna aktivnost, osebna higiena, različne aktivnosti znotraj doma). Predvidljivost nam bo pomagala vzdrževati občutek reda in smisla ter nadzora nad situacijo. Navsezadnje so ti tedni lahko priložnost, da počistimo hišo, pospravimo podstrešje in klet, se odpravimo na vrt. To je koristno delo, ki nas hkrati sprošča, da nam tudi občutek, da smo v dnevu naredili kaj vrednega, smiselnega. OSTANITE POZITIVNI Pomislite na načine, ki so vam v preteklosti pomagali ob težkih življenjskih situacijah in jih ponovno uporabite. Ne razmišljajte le o najbolj katastrofalnih mogočih scenarijih, temveč se raje osredotočite na pozitivne stvari, in sicer, kaj lahko naredite dobrega zase in za svoje bližnje. Načrtujte stvari, ki jih boste počeli, ko se življenje vrne v ustaljene tire. Ne pozabite, da moramo previhariti neko obdobje, ki bo trajalo nekaj tednov, ne let. Spremembe so del življenja, na nas je, da poskrbimo zase in skušamo ohranjati čustveno stabilnost. Osredotočite se na tisto, kar lahko spremenite, in se ne obremenjujte s tistim, česar ne morete spremeniti. Življenjske krize ali težki trenutki so lahko tudi vodilo k razmišljanju o tem, kaj je v življenju zares pomembno. V današnjem hitrem tempu življenja se namreč le redko znamo ustaviti, naše vsakodnevne obveznosti se nam zdijo tako zelo pomembne, da si pogosto ne vzamemo časa za negovanje vrednot, ki so zares ključne. Zdi se, kot da potrebujemo nekaj zunaj nas, da nas prisilno ustavi. In šele takrat spoznamo, katera vrednota ima v življenju največji pomen - zdravje. V primeru, da vas občutki strahu, tesnobe in zaskrbljenosti močno ovirajo pri vsakdanjem življenju, se obrnite na službe za psihološko ali psihiatrično pomoč. Za kakršna koli vprašanja ali usmeritve v stiski vam je na voljo tudi sledeči e-mail naslov: tanja.povhe@ zd-mozirje.si. KULTURNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI Pripravili bodo promocijo avdio knjige Zgodbe iz doline Člani Kulturnega društva Rečica ob Savinji, ki ga vodi Filip Pfeifer, so v preteklem letu izpeljali kar nekaj aktivnosti za popestritev dogajanja v kraju. Tudi v letošnjem bodo delali po začrtanem planu, ki so si ga zadali na občnem zboru. Plan so dopolnili z igro Pranger, ki jo bodo premierno predstavili na srečanju krajev s sramotilnim stebrom, ki bo letos na Rečici ob Savinji. Novembra pa bodo poskrbeli za promocijo avdio knjige Zgodbe iz doline. GREGORJEV VIKEND OBOGATILI Z EROTIČNO POEZIJO Z odprto vajo Smoth banda so obiskovalcem približali glasbo Elvisa Presleya. Gregorjev vikend so obogatili z erotično poezijo in ustvarjanjem za najmlajše. Ti so izdelali gregorčke in jih spustili po potoku. V aprilu so se na Lan partyju družili in se v igrah preiz- Predsednik Kulturnega društva Filip Pfeifer je predstavil plan dela za letošnje leto. kušali ljubitelji računalništva. Maja pa so obudili star običaj jajčnico. Junija so v okviru občinskega praznika pripravili druženje ob glasbeno pripovednem programu na prireditvi Sen kresne noči. gostili so Marka Drljepana, imita-torja Iztoka Mlakarja, ki je pripravil večer njegovih pesmi in naslednji dan s čarovniškimi triki zabaval najmlajše. Leto so zaključili s prazničnim fotografiranjem Rečičanov pod lipo na trgu. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 13 Nasveti, Ljudje in dogodki Pri velikonočni dekoraciji kreativnost DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Pred vrati so tradicionalni velikonočni prazniki, ki se jih najbolj razveselijo otroci. Predvsem zaradi zajčka, ki je simbol velike noči in Okrašene pirhe položite na krožnik ali skledo, obesite na zelene ali cvetoče veje z domačega vrta. VEČSTOLETNA TRADICIJA Praznovanje velike noči sega pri nas stoletja nazaj, v začetke krščanske vere in še čas pred tem, saj se številne navade in običaji navezujejo tudi na stare, še predkr-ščanske in poganske tradicije. Takrat so naši predniki slavili prihod bujne in zelene pomladi ter z njo naj bi prinašal oziroma skrival darila. Zadnja desetletja se je marsikaj spremenilo, saj trgovci zajčke ponujajo večinoma kot čokoladne posladke. Tako je tudi velika noč kot mnogi drugi prazniki v sodobnem času dobila nekaj malega komercialnega pridiha. Je poseben praznik, ko se zbere vsa družina, mize so polne dobrot in vzdušje te- ga praznika je čarobno. Ta čas lahko izkoristimo za malo drugačno in posebno okrasitev doma. KRAŠENJE PIRHOV, IZDELAVA BUTARIC IN DRUGEGA OKRASJA Tradicija se ohranja s kraše-njem pirhov in izdelavo butaric ter drugega okrasja, povezanega s tem praznikom. Barvanja pirhov in izpihanih jajčnih lupin se marsikdo loti s sodobnimi motivi. ni okrasitvi spada tudi pogrinjek. Vsekakor naj bo pogrinjek v odtenkih spomladanskih cvetlic; v rumenih, belih, zelenih, oranžnih in rožnatih barvah. Vmes ne sme manjkati spomladansko cvetje. MODEREN VELIKONOČNI POGRINJEK Moderen pogrinjek je popolnoma preprost. Če izhajamo iz svežine bele barve in ji za piko na i do- ne pozna meja damo k vsakemu krožniku na mizi zgolj majhen šopek, je pogrinjek lepega videza. Spomladi se ne prebujajo zgolj rastline, ampak tudi živali. Zato lahko dekoriramo tudi s pisanimi metuljčki. Spomladi se prebudijo tudi pikapolonice, ki prinašajo srečo. Zato ne bo nič narobe, če praznično mizo pogrnete s prtom, poslikanim z drobnimi rdečimi pikami. Zadnja leta so priljubljeni tudi venčki, spleteni iz vej in zelenja ter okrašeni s pirhi in drugo pisano dekoracijo. Te lahko obesite na vrata ali postavite na mizo. Poleg venčkov so priljubljena gnezda, ki so prav tako spletena iz vej in jih poljubno okrasimo s kakšnim perjem in vanje položimo pisane pirhe, bodisi prave ali čokoladne. V preteklosti so ljudje verovali, da je cvetni teden najbolj primeren za obdelovanje vrta za sajenje in presajanje rož, saj so ime tega tedna povezovali z vsem rastlinjem. Iščemo stare fotografije Zgodovinar, zbiratelj in raziskovalec starih razglednic Maksimi-ljan Košir nam je poslal dopisnico, ki prikazuje župnijsko cerkev sv. Kancijana na Rečici ob Savinji, morda ob 100-letnici cerkve. Cen- zurni žig govori, da je bila poslana med 1. vojno. Glede na naslovno stran je bila natisnjena pred letom 1904, ko so v Avstriji razdelili naslovno stran na prostor za naslov in prostor za sporočilo. povezane plodnosti, izobilja in rasti. Barvanje pirhov, pisanic, pisank ima pri nas večstoletno tradicijo. KREATIVNOST NE POZNA MEJA Pri barvanju pisank ustvarjalnost in kreativnost ne pozna meja. Za bolj vpadljivo velikonočno dekoracijo lahko izberete jajčka prepelic in jih poslikate z najrazličnejšimi vzorci in barvami. K praznič- 14 Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 Organizacije OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADRECKE DOLINE Pozornost bodo namenili prihajajočim obletnicam V Mozirju so se marca na občnem zboru zbrali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline (OZ VVS ZSZD). Ob pregledu razgibanega delovanja v sodelovanju s sorodnimi društvi našega območja so njihove misli umerjene naprej. 30 let mineva od upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi. Letos bodo obeležili 30-letni-co upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi in 30-letnico ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite. Jubilejno bo tudi leto 2021, ko bodo praznovali 30-le-tnico zmage v vojni za Slovenijo in 20-letnico ustanovitve območnega združenja. POSEBNA POHVALA ZA ORGANIZACIJO ŠPORTNIH IGER Lani aprila so pripravili pohod do kmetije Borsečnik v Poljanah nad Rečico, kjer je bila leta 1990 tajna lokacija orožja oddelka za ljudsko obrambo in oddelka za zveze, junija pa so v Mozirju skupaj s člani mozirskega odbora Policijskega veteranskega društva (PVD) Sever za celjsko območje in obema nacionalnima veteranskima zvezama pripravili tradicionalne športne igre, kjer se je zbralo preko 700 tekmovalcev. Za odlično organizacijo so bili pohvaljeni s strani predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislava Lipiča. POHOD NA PAVLIČEVO SEDLO IN ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE Predsednik združenja Maks Slatinšek je nadaljeval z naštevanjem dogodkov v septembru, ko so v Gornjem Gradu organizirali strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško za 7. memorial Edija Mavriča Predsednik Maks Slatinšek se je zahvalil članom in lokalnim skupnostim za dobro sodelovanje. - Savinjčana. Skupaj s PVD Sever za celjsko območje - odborom Mozirje in Občino Solčava so pripravili pohod na mejni prehod Pavličevo sedlo s slovesnostjo ob odkritju spominske plošče v spomin na dogodke v vojni za Slovenijo. Organi- zirali so tudi ekskurzijo za 42 učencev in njihovih spremljevalcev iz osnovnih šol naše doline v spominski center 1991 v Velenju. PRISOTNA TUDI MITJA JANKOVIČ IN ZDENKO TERPIN V letošnjem letu bodo potekale ustaljene aktivnosti, ob katerih bodo obeležili 30-letnico upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi in 30-letni-co ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite. Občnega zbora sta se udeležila tudi generalni sekretar ZVVS Mitja Jankovič in predsednik pokrajinskega odbora VVS Zahodnoštajerske pokrajine Zdenko Terpin. Občni zbor je namesto dosedanjega sekretarja Francija Kotnika (na njegovo željo) na to funkcijo izvolil Marjana Sevčnikarja. Najzaslužnejšim posameznikom za realizacijo programa dela združenja v minulem obdobju so podelili priznanja. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik ZDRUŽENJE borcev za vrednote nob zgornje savinjske DOLINE, KRAJEVNA ORGANIZACIJA NAZARJE Naraščanje članstva kaže, da skrb za vrednote NOB še ni izumrla Nazarska krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline je pripravila zbor članov v nazar-skem gasilskem domu. Poročilo o delu v letu 2019 in programu dela v letu 2020 je pripravila predsednica Majda Krajner. Na zboru je OŠ Nazarje prejela srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. PRIDOBILI NOVE ČLANE Zbor članov je bila priložnost, da se ovrednoti delo organizacije v preteklem letu in pripravijo smernice delovanja v letošnjem. Predsednica je v poročilu o delovanju v letu 2019 izpostavila, da so izpolnili skoraj vse zadane naloge. Z namenom opravljanja svojega poslanstva ohranjanja zgodovine za mlajše generacije, ki so izpostavljene blatenju osvo- Predsednica Majda Krajner je predstavila delovanje organizacije. bodilnega boja, so se udeleževali proslav in srečanj pri obeležjih padlim med NOB. Za vestne člane organizacije so organizirali ogled vojaškega muze- ja v Pivki. Pomemben del dejavnosti je predstavljala skrb za spomenike in okolico le-teh. Člani so poskrbeli tudi za starejše in onemogle tovariše. Najbolj izpostavljeno dejstvo je bilo, da so v svoje vrste pritegnili 14 novih članov, kar pomeni, da skrb za vrednote NOB še ni izumrla. OŠ NAZARJE PODELILI SREBRNO PLAKETO ZVEZE V programu dela za letošnje leto je predvideno nadaljevanje opravljanja poslanstva organizacije podobno kot v preteklem. Udeležili se nameravajo vseslovenskega srečanja ob 75-letnici osvoboditve v Ljubljani. Velika želja je pridobivanje novih članov, ki bodo nadaljevali delo in obveznost do osvoboditeljev slovenskega ljudstva, skrbeli za spominska obeležja ter obnavljali zgodovinsko resnico. Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline Jože Rakun je ravnateljici Osnovne šole Nazarje Vesni Lešnik izročil srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. V obrazloži- 14 novih članov so pritegnili v svoje vrste. tvi je bilo zapisano, da si je nazar-ska šola priznanje prislužila s predanim utrjevanjem zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanjem žrtev in ohranjanjem kulturne dediščine NOB ter vključevanjem mladih rodov v uresničevanje programskih nalog Zveze. Tekst in foto: Roman Mežnar Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 15 Organizacije ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, KO REČICA OB SAVINJI Naloge predsednice opravljali člani upravnega odbora V rečiški krajevni organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline je s funkcije predsednice odstopila Ida Hribernik. Po besedah tajnice Jane Cajner so si zato njene naloge razdelili člani upravnega odbora. Tudi na občnem zboru je ona spregovorila o delu organizacije. Novega vodjo še niso našli, soočajo se tudi s problemom staranja populacije. Mlajši namreč nimajo interesa, da bi stopili v njihove vrste. REALIZIRALI VSE ZASTAVLJENE NALOGE Lani so uspeli realizirati vse zastavljene naloge. Otroci so sodelovali v programu krajše slovesnosti, ki so jo pripravili ob odprtju prestavljenega spomenika v juniju. Ob pomoči rečiških osnovnošolcev so pripravili tudi slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve in ob spominu na pristanek angleškega letala na Zgornjih Pobrežjah. Člani organizacije so se udeležili tudi spominskih slovesnosti in proslav ob obletni- Tajnica Jana Cajner je povedala, da osebo, ki bi stopila na čelo njihove organizacije, še niso našli. cah pomembnih dogodkov iz vojnega časa. Skozi vse leto so zbirali gradivo o partizanskih tehnikah v naši dolini. Svojih starejših članov so se ob njihovih jubilejih spomnili s čestitko in obiskom ob zaključku leta. POSPEŠENO BODO ISKALI NOVEGA PREDSEDNIKA Tudi v letošnjem letu bodo poskušali realizirati naloge, ki so njihova stalnica, pospešeno pa bodo iskali kandidata, ki bi lahko zamenjal dosedanjo predsednico. Tekst in foto: Marija Šukalo RADIOKLUB MOZIRJE Na Golteh nameravajo postaviti digitalni repetitor Radioklub Mozirje pod vodstvom predsednika Uroša Kraj-nerja je v preteklem letu uspel realizirati vse zastavljene naloge, je bilo slišati na občnem zboru, ki so ga pripravili v Radegundi. Tudi v letošnjem letu bodo delali po začrtanem planu dela. Poskusili pa bodo postaviti digitalni repetitor na Golteh. USPOSABLJANJE V SISTEMU ARON Na Igu pri Ljubljani so se udeležili usposabljana v sistemu zaščite in reševanja Aron. Na izobraževanju so se dotaknili nekaterih Predsednik Uroš Krajner je povedal, da so lani zabeležili odlične tekmovalne rezultate. praktičnih tem, predvsem načinov dela na frekvencah, ki so primerni za komunikacije v izrednih razmerah. V sodelovanju s štabom Civilne zaščite Gornji Grad so izvedli vajo in preizkus opreme za radijske zveze. Bili so v pomoč tudi pri gasilski vaji na Menini in pri organizaciji maratona Savinja. ODLIČNI TEKMOVALNI REZULTATI Tudi v preteklem letu so na tekmovalnem področju zabeležili odlične rezultate. 2e šesto leto zapored so v septembru tekmovali v Field day region 1 SSB - vzpostavljanje zvez z začasnih lokacij. V tek- movanju, ki traja 24 ur, so v »dnevnik« zabeležili več kot 700 zvez z različnimi državi sveta. Omenjeni rezultat je bil najboljši do sedaj. JAVLJANJE NA DOGOVORJENI FREKVENCI Pripravili so srečanje ob dobrotah z žara in kostanjev piknik. Sicer pa je vsak teden potekal sked članov - dogovorjeno javljanje na dogovorjeni frekvenci. V jesenskem času so pripravili tečaj za nove člane. Spletno stran, kjer so na voljo vse informacije o klubu in njegovi dejavnosti, imajo ažurno urejeno. Tekst in foto: Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Lani odpravljali posledice neurja Na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti je bil predsednik Tadej Kotnik kritičen do dela v društvu v preteklem letu. Opaža namreč, da se delovnih akcij, ki so namenjene vzdrževanju gasilnega doma in opreme ter okolice, udeležujejo le redki. Prav tako je opozoril na neskladja pri organizaciji prvomajskega pohoda na Čreto. OBISKALI STANOVSKE KOLEGE V NEMČIJI Na področju investicij so uspeli zamenjati pogon dvižnih vrat in okna na stanovanjskem delu. Maja so postavili mlaj. Obiskali so stanovske kolege v Nemčiji. Poskrbeli so za pogostitev starejših občanov ob njihovem srečanju in pripravili gasilsko tekmovanje za kip svetega Florjana v juniju ter izvedli veselico. STEKLE AKTIVNOSTI ZA NABAVO NOVE CISTERNE Po besedah poveljnika Bojana Matka na svojem območju niso imeli požarov, so pa posredovali pri izlivu meteorne vode, odpravljali posledice neurja in odstra- Predsednik Tadej Kotnik je bil kritičen do dela v društvu v preteklem letu. nili drevo s ceste. Udeležili so se tudi vaj in izobraževanj. V preteklem letu so stekle številne aktivnosti za pridobitev nove cisterne. Ta naj bi zamenjala dotrajano predvidoma prihodnje leto. Na občnem zboru, na katerem so kritično ocenjevali dogajanje v preteklem letu, so apelirati tudi na občane, da jim s finančnimi sredstvi pomagajo pri nakupu. Dogodek so izkoristili tudi za podelitev priznanj in zahval članom za njihovo dolgoletno delo v društvu. Tekst in foto: Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 Kultura, Organizacije LIKOVNA RAZSTAVA GREGORJA PRATNEKERJA V GALERIJI NAZARJE Skozi gozd in krajino k svetlobam in barvam umetnin Jakijeva hiša - Galerija Nazarje je v svojih prostorih gostila akademskega slikarja - specialista Gregorja Pratnekerja z razstavo K svetlobam in barvam. Avtorjevo ustvarjalno pot je predstavila Vladimira Planovšek, ki pri KD Nazarje skrbi za galerijsko dejavnost, razstavljena dela pa likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. SLIKAR, KI IMA MESTO MED UMETNIŠKO ELITO Nazarska kulturno društvo in občina sta v goste povabila trenutno enega najvidnejših slovenskih slikarjev. Gregor Pratneker je namreč dobitnik nagrade Prix Eugene Boudin 2019. S krajino Pomlad v gorah je decembra sodeloval na mednarodni razstavi Salon lepih umetnosti v Parizu, kjer se je za nagrade v različnih likovnih kategorijah potegovalo okoli 600 avtorjev z vsega sveta. Pratneker pa je bil tisti, ki je ocenjevalce najbolj navdušil. Tudi umetnostna zgodovinarka Stibilj Sajnova je v svoji likovni kritiki izpostavila, da so avtorjeva dela »presežek tradicije, tako v likovnem kot v vsebinskem smislu.« Kot je povedala, je bil zanje nagra- jen tako doma kot v tujini, »še posebej pa je prisoten v Parizu, in sicer na Salonu francoskih umetnikov, na Jesenskem salonu in Salonu lepih umetnosti, kjer je večkratni nagrajenec in ima mesto med umetniško elito.« RAZSTAVLJENA DELA NASTAJALA TUDI SREDI GOZDOV Zbrani na odprtju razstave so lahko občudovali slikarjeve krajine, predvsem gozd. Za Pratneker-ja so namreč po besedah Stibilj Sajnove »še posebej močni ter likovno zanimivi impulzi gozdnega ekosistema, v katere vključuje tudi večplastno simboliko drevesa.« Avtor je na odprtju povedal, da se slikanju krajin, predvsem gozdov, rad posveča kar v naravi (torej plein air) ali v svojem ateljeju. Razstavo je odprl nazarski župan Matej Pečovnik, za glasbeno spremljavo pa je poskrbela vokalna skupina Viva la Bočna. Tekst in foto: Tatiana Golob Župan občine Nazarje Matej Pečovnik, Vladimira Planovšek in Ana Marija Stibilj Šajn, ki so skupaj izvedli že veliko kakovostnih razstav, tokrat v družbi umetnika Gregorja Pratnekerja (z leve). Vokalna skupina Viva la Bočna je poskrbela za glasbeno spremljavo. DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Znanje nadgrajevali tudi na internih druženjih Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline, ki ga vodi Zdenka Presečnik Firšt, že vrsto let ostaja pisana družba strokovnjakov, aktivnih tako na strokovnem področju kot v neformalnem druženju, kjer vsak s svojim koščkom drugačnosti, raznolikosti in unikatnosti prispeva k številnim dogajanjem. LETOŠNJI PLAN Tudi v letošnjem letu bodo sledili spremembam zakonodaje s področja računovodstva. Z njimi se bodo seznanjali tako na seminarjih kot na internih srečanjih, je bilo slišati na njihovem občnem zboru. Tega so pripravili v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. Slednja jim nudi gostoljubje ob številnih njihovih aktivnostih. ZA IZOBRAŽEVANJE POSKRBELI RAZLIČNI STROKOVNJAKI Tako so tudi v preteklem letu svoja srečanja namenili predavanjem, kjer so prisluhnili raz- ličnim strokovnjakom s področja financ in računovodstva. Na njih so med drugim spregovorili o dohodnini in kapitalskih dobičkih, o na- jemih, o nedopustnosti prekarnega dela in pogodbah o zaposlitvi za določen čas, o letnem regresu in višini dopusta, amortizaciji. Svoje znanje so nadgrajevali tudi na mesečnih internih druženjih, kjer so na video konferencah dobili odgovore na različna vprašanja, ki se porajajo v praksi. SPROŠČANJE NA PRIREDITVAH IN POHODIH Za sproščanje in duhovno rast so poskrbeli z meditacijami ob zvokih tibetanskih posod in s telovadbo ter spoznavali apiterapijo in zdravilne učinke medu. Podali so se na ogled kulturnih predstav v Ljubljano in Maribor ter na pohode v naši dolini. Tekst in foto: Marija Šukalo Predsednica Zdenka Presečnik Firšt je povedala, da so srečanja namenili številnim predavanjem. Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 17 Kultura, Ljudje in dogodki KULTURNO DRUŠTVO SLAP Resno in šegavo, poskočno in otožno Člani Kulturnega društva Slap so v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji pripravili glasbeno literarni večer. Po končanem programu so izpeljali še občni zbor. PREDSTAVLJALI SVOJA PESTRA LITERARNA SNOVANJA Poleg članov društva so se dogodka udeležili gostje in ostali ljubitelji lepe besede. Zbrane je pozdravil župan občine Ljubno Franjo Nara-ločnik, ki je izrazil svoje nagnjenje do poezije in kasneje prebral nekaj šegavih pesmi Jožeta Vo- Predsednica Albina Rajter je v poročilu izpostavila število članstva, ki se v zadnjih letih vidno povečuje. (Foto: ML) Za glasbeno popestritev sta poskrbela Kristjan Germelj in njegova vnukinja Ema. duška. Sicer je bila rdeča nit literarnega večera jubilejna številka Slapa, ki so ga izdali lani. Avtorji so predstavljali svoja vsebinsko in oblikovno pestra literarna snovanja, nastala in natisnjena v lanskem letu. Prijazno glasbeno kuliso govorjeni besedi sta prispevala Kristjan Germelj, član Slapa, in njegova vnukinja Ema. S kitaro, harmoniko in petjem sta navdušila prisotne, ki so se njunemu petju z veseljem pridružili. TUDI LETOS RAZGIBANO DOGAJANJE IN IZDAJA KNJIGE Predsednica društva Albina Rajter je v svojem poročilu zbrane spomnila na dogajanje v preteklem letu. Velika pozornost je bila name- njena jubilejni izdaji - 20. številki zbornika in zbiranju potrebnih sredstev za izdajo knjige. Sicer pa sta članici društva Vera Kumprej in Marija Rihter prejeli vidna priznanja na razpisih z literarnega področja in mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Poleg mesečnih prireditev po občinah v Zgornji Savinjski dolini in gostovanj na šolah so o svojem delu redno pisali v Savinjskih novicah, Novem tedniku in občinskih glasilih. Pojavili so se tudi v radijskih oddajah. »Razveseljivo je, da smo pridobili več novih članov, sedaj nas je že skoraj trideset, je dejala predsednica in za letos predstavila podoben načrt dela društva. Marija Lebar ODPRTJE OBNOVLJENE ROSULJSKE CERKVICE PRELOŽENO NA POLETJE Epidemija onemogočila javni blagoslov ljubenskih potic Za velikonočne praznike bodo zaradi epidemije novega koronavirusa v nekaterih cerkvah pripravili obrede brez prisotnosti vernikov in zelenja na cvetno nedeljo. Tako bo odpadel več desetletij dobro obiskan javni dogodek, blagoslov potic (posebnih buta-ric, značilnih le za okolico Ljub-nega). Župnik Martin Pušenjak je povedal: »V načrtu je bilo veliko praznovanje, saj sem povabil upokojenega škofa dr. Stanislava Lipov-ška, da pride in blagoslovi ne le potice, ampak tudi obnovljeno notranjost podružnice Marije Vnebov-zete na Rosuljah. Zaradi epidemije covid-19 sva se s škofom dogovorila, da blagoslov notranjosti POVABILO UREDNIŠTVA Spoštovane bralke in bralce, ki izdelujejo ljubenske potice, vabimo, da nam na naslov urednistvo@savinjske.com pošljejo fotografije potic, ki so jih naredili letos, s podatki o potici in avtorju. Po izboru bomo nekaj slik objavili v časopisu, vse prejete pa na spletni strani sa-vinjske.com, ki je že sedaj odprta za branje aktualnih dnevnih novic. Alojz Atelšek sodi med legende izdelovalcev ljubenskih potic. cerkve prestavimo na čas, ko bo možno praznovati skupaj z župlja-ni, s sponzorji in izvajalci. Blagos- lov butaric, zelenja in naših »potic« bo tokrat odpadel, kar obžalujem.« Tekst in foto: Jože Miklavc 18 Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 Šport SLOVENIJA OFF-ROAD RADOVLJICA 2020 Marolt in Pogačar zmagala v kategoriji 2.000 ccm V začetku marca so v gramoznici Graben pri Radovljici petič zapored pripravili adrenalinsko--terensko preizkušnjo Slovenija Off-Road 2020. Slednja je štela za prvo dirko letošnjega državnega prvenstva v off-roadu. ZMAGA PO NEKAJLETNEM PREMORU Dogodka, ki ga je organiziral Iztok Boltez, se je udeležilo veliko število izkušenih voznikov iz Slovenije in tujine. Med njimi tudi Mozirjan Janez Marolt, inštruktor varne vožnje, plezalec in gorski reševalec. Marolt se je v kategoriji nad 2.000 ccm s svojim jeepom grand cherokeejem in sovoznikom Andrejem Pogačarjem po nekajletnem premoru ponovno uvrstil na najvišjo stopničko. PRVA V OVINKU ZA STARTNO RAVNINO IN NAPREJ V hitrostnih preizkušnjah se je namesto dveh posameznih voženj odvila ena s skupinskim startom na krožni progi. »Četudi nisem imel izkušnje s krožnimi dirkami, sem tako kot večina tekmovalcev želel zmagati. Ocenil sem, da bo treba za najboljši položaj priti prvi v ovinek za startno ravnino. Ko nama je to uspelo, je Andrej poleg ovinkov spremljal še dirkače za nama. Ko sva pridobila dovolj prednosti, sva »le« ohranjala razliko in vozila zelo sproščeno,« ni skrival zadovoljstva Mozirjan, ki je zatrdil, da se na tekmo ni posebej pripravljal, saj je njegova prioriteta plezanje. ZA FIZIČNO PRIPRAVLJENOST NA LEDENKO V ŠTAJERSKI RINKI Konec februarja je v navezi z Markom Volkom preplezal Ledenko v Štajerski Rinki nad Okreš-ljem. Ledna smer je ocenjena z VII+A0 90°, danes M8. Prepričan je, da mu je prav fizična priprav- Pri vožnji je Janezu Maroltu (levo) pomagal sovoznik Andrej Pogačar. Janez Marolt je februarja preplezal Ledenko v Štajerski Rinki nad Okrešljem. ljenost pomagala, da je imel dovolj moči v rokah za 30-minutno krožno dirkanje. »Poskrbel sem tudi za ustrezno pripravo avta in okrepil volanski drog, da se mi ne bi znova pripetila lanska okvara, zaradi katere sem moral opustiti boj za najvišja mesta,« je povedal Marolt. Marija Šukalo, foto: osebni arhiv VZLETIŠČE POBREZJE NA ZGORNJIH POBREZJIH Pristanek z malico odlična ideja za druženje Pred časom je bilo na vzletišču na Zgornjih Pobrežjah živahno kot že dolgo ne. Srečali so se ljubitelji letenja iz vse Slovenije. Povabilu na »pristanek z malico« so se odzvali piloti desetih letal iz različnih koncev naše domovine. Pobudnik dogodka je bil ravnatelj rečiške osnovne šole, v prostem času pilot, motorist in popotnik Peter Podgoršek. Zeli namreč spodbuditi in poživiti letalske dejavnosti na tem območju. KULINARIČNE DOBROTE ZA »SIT ODLETET« Zbrani piloti so v en glas zatrdili, da je bil »pristanek« odlična ideja za druženje. Za piko na i je z domačimi kulinaričnimi dobrotami za »sit od-let« poskrbela domačija z bližnjega Homca. POTENCIALEN AKTER TURISTIČNE PONUDBE Lokalno vzletišče s čudovito lego bi po Podgorškovem mnenju lahko postalo pomemben akter turistične ponudbe v dolini, a žal to večino leta sameva. Prepričan je, da domačemu društvu letalcev manjka volje in podpore, da bi to privlačno in turistično donosno dejavnost promovirali v dolini in širom po Sloveniji. Vprašljiva je tudi podpora vzletišču med domačini in v lokalni skupnosti. NEIZKORIŠČEN TURISTIČNI ADUT »Letalska sezona v Zgornji Savinjski dolini je tako odprta. Morda sem s še nekaj lokal- nimi letalskimi navdušenci komu vrgel rokavico ali vsaj odprl oči. Lahko pa rečem, da imamo turistični adut, ki ga ne znamo izkoristiti,« je Podgoršek ocenil dogodek. Marija Šukalo Pobudnik srečanja letalcev je bil rečiški ravnatelj, pilot, motorist in popotnik Peter Podgoršek (četrti z desne). (Foto: osebni arhiv) Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 19 Kronika Pozor, motoristi in kolesarji so že tu! MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor I Z lepšim vremenom se na ceste podajajo tudi motoristi, večina izmed njih prvič letos. Policisti zato opozarjamo na vse potrebne priprave, ki jih motoristi pred sezono ne smejo izpustiti. Ostale voznike pozivamo k večji previdnosti in zavedanju, da se po dolgi zimi motoristi spet vračajo v promet. Preden prvič v sezoni sedete na motor, morate poskrbeti za ustrezno psihofizično pripravljenost. PRIPRAVA MOTORJA Ustrezno je treba pripraviti tudi motor, zato pred prvo vožnjo preverite tlak v pnevmatikah, profil na tekalni površini pnevmatik, delovanje svetlobnih teles in zavor, preverite tudi svojo zaščitno opremo. Ne pozabite na vidnost, ki je v primerjavi z vidnostjo drugih motornih vozil precej slabša, zato nosite žive, odsevne barve, vozite pa previdno in predvidevajte ravnanje drugih udeležencev. VARNOST VOZNIKOV ENOSLEDNIH VOZIL V LETU 2019 V letu 2019 je skupaj umrlo 32 (26, podatki v oklepajih so za leto 2018) voznikov enoslednih vozil (motornih koles, mopedov in kolesarjev) oziroma 31 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. V letu 2019 je umrlo 23 (18) voznikov enoslednih motornih vozil oziroma 28 odstotkov več kot v 2018. Od teh je bilo 20 voznikov motornih koles in 3 vozniki mope- IZ POLICIJSKE BELEZNICE • POŽAR ZAGOVINE V SILOSU LESNO PREDELOVALNEGA OBRATA Nazarje: 25. marca ob 9.34 je na Lesarski cesti v Nazarjah prišlo do požara žagovine v silosu lesno predelovalnega obrata. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so požar omejili in pogasili, izpraznili silos in s termovizijsko kamero pregledali objekt. • VINJENEMU VOZNIKU ZASEŽENO VOZILO Primož pri Ljubnem: 25. marca v popoldanskem času je patrulja ob kontroli prometa v Primožu pri Ljubnem ustavila in kontrolirala voznika osebnega avtomobila. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da voznik ne poseduje vozniškega dovoljenja, prav tako je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Preizkus je pokazal 0.57 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Vozniku je bilo zaseženo vozilo in z avto vleko odpeljano s kraja, zoper njega pa je bil podan predlog na okrajno sodišče. dov. Poleg 20 umrlih voznikov motornih koles sta umrla še 2 potnika na motornih kolesih. V letu 2019 je umrlo tudi 9 (8) kolesarjev. VARNOST VOZNIKOV ENOSLEDNIH VOZIL V LETU 2019 NA OBMOČJU PP MOZIRJE V letu 2019 je bilo na območju Policijske postaje Mozirje obrav- običajne »kilometrine«, gibčnosti, fizične pripravljenosti, spretnosti in izkušenj, ki so pomembne za varno vožnjo. Policisti zato svetujemo, da se na motoristično sezono ustrezno pripravite in pred prvo vožnjo obnovite najbolj osnovne veščine obvladovanja enoslednega vozila, kot . $ 'i . 1 -v; m LA navanih 19 (16) prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih vozil. Od tega je bilo v letu 2019 udeleženih: - 8 (6) voznikov motornih koles; posledice: 0 (0) umrlih, 1 (4) dobil hudo telesno poškodbo, 6 (2) dobilo lahko telesno poškodbo, 1 (0) udeležen v prometni nesreči z materialno škodo, - 3 (3) vozniki mopedov: posledice: 0 (0) umrlih, 1 (2) dobil hudo telesno poškodbo, 1 (1) dobil lahko telesno poškodbo, 1 (0) udeležen v prometni nesreči z materialno škodo. Poleg voznikov enoslednih motornih vozil je bilo v letu 2019 v prometnih nesrečah udeleženih tudi: - 8 (7) kolesarjev, in sicer je 0 (0) kolesarjev umrlo, 0 (3) dobilo hudo telesno poškodbo, 8 (4) dobilo lahko telesno poškodbo, 0 (0) udeleženih v prometnih nesrečah z materialno škodo. Da bi bila motoristična sezona prijetna in varna, policisti svetujemo, da se nanjo ustrezno pripravite. Nikar ne preskočite priprav na novo motoristično sezono. OSVEŽITE PSIHOFIZIČNO KONDICIJO Sposobnost obvladovanja motorja je po dolgi zimi na bistveno nižji ravni kot ob koncu sezone. Motoristom spomladi še manjka so zaviranje, ustavljanje in umikanje oviram. TUDI MOTOR POTREBUJE PRIPRAVE Preglejte svoja motorna kolesa in mopede ter preverite, ali so tehnično brezhibni. Preden se usede-te na motor, obvezno preverite: • zračni tlak v pnevmatikah in profil na tekalni površini pnevmatik ter pnevmatike v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte, • raven olja, raven zavorne tekočine, vzmetenje, • ali delujejo vsa svetlobna telesa na motorju, • ali je delovanje zavor brezhibno, • svojo zaščitno opremo; poškodovano ali dotrajano opremo je treba zamenjati. PRILAGODITE HITROST VOŽNJE Spomladi je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Sneg in sol sta ponekod močno poškodovala ceste, zato je lahko na vozišču veliko udarnih jam, marsikje je ostal tudi pesek od zimskega posipa. Zaradi ovir na cesti lahko hitro pride do zdrsov ali izgube kontrole nad motorjem. Da bi preprečili nepotrebne nesreče in poškodbe, motoristom svetujemo, naj ob začetku sezone prilagodijo hitrost tako svojim psihofizičnim sposobnostim kot 20 Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 Kronika, Šport, Oglasi razmeram na cesti. Ob nižji hitrosti se bodo namreč laže pravočasno ustavili ali izognili oviram. PAZITE NASE IN NA DRUGE Ko se po dolgi sezoni ponovno podate v promet, bodite izjemno previdni, saj vas ostali udeleženci v cestnem prometu še niso vajeni in vas lahko hitro spregledajo. Zato vozite previdno, strpno, predvidevajte ravnanja drugih udeležencev in prilagodite vožnjo razmeram na cesti. Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki. Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brze-la tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. Na cesti bodite posebej previdni ob začetku padavin. Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, 19 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih vozil je bilo lani obravnavanih na območju Policijske postaje Mozirje. v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v zavojih). Nikar se ne usedite na motor, če ste uživali alkohol, mamila in psi-hoaktivna zdravila ali če ste utrujeni, saj je vožnja v takšnem stanju izjemno nevarna. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Poskrbite tudi za svojo vidnost. Na motorju imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik, saj vas bodo vozniki tako hitreje opazili. VOZNIKI, BODITE POZORNI NA MOTORISTE Ostale voznike motornih vozil opozarjamo, da se s toplejšim vremenom na ceste v večjem številu podajajo tudi motoristi, ki so med bolj izpostavljenimi in ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, zato svetujemo večjo previdnost. Pozorno spremljajte dogajanje v prometu tako v vzvratnih kot stranskih ogledalih. Pri prehitevanju vozil in vključevanju na prednostno cesto upoštevajte prednost voznikov, ki vozijo po prednostni cesti. Pred vsakim premikom vozila dosledno preverjajte t. i. mrtvi kot. Motoristi so namreč zaradi ozke silhuete veliko slabše vidni in se vam lahko v ogledalih »izmuznejo«. 2e širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 30 m, zato se vedno prepričajte o prosti poti. KOLESARJI, POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST Ker se v zadnjem času povečuje tudi problematika kolesarjev, svetujemo, da pred vožnjo s kolesom poskrbite, da ste na kolesu vidni in si nadenete odsevne kolesarske brezrokavnike ali oblačila živih (fluorescentnih) barv, uporabljajte kolesarsko čelado, zaščitne rokavice in zaščitna očala. Prav tako predvidevajte nenadne spremembe prometnih okoliščin in napake ostalih udeležencev v cestnem prometu, vozite tehnično brezhibno in opremljeno kolo ter upoštevajte cestno prometne predpise. IÏ3 T Miià -M L* s iz Savtnjftte doline Za hvala Gasilcem PGD Nazarje se zahvaljujemo za hitro intervencijo, organizira d strokovni pristop in požrtvovalnost pri gašenju požara v našem podjetju. nheneni se rah val ju jemo vsem zaposlenim la hiter odiiv in vso pomoč oh gašenju požara in pripravi terena. Družina Krančic ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI Člani na različnih tekmovanjih izven kraja dosegali vidne rezultate V Športnem društvu Lipa Šmartno ob Dreti so na občnem zboru pregledali delo društva in predstavili smernice za prihodnje delo. Iz in septembra pripravili memorial Kristjana Zehlja v velikem nogometu. Septembra so pripravili tudi rekreativno kolesarsko druženje, Predsednik Alen Acman je povedal, da so izpolnili vse začrtane naloge poročila, ki ga je predstavil predsednik Alen Acman, je bilo razvidno, da so izpolnili vse začrtane naloge. V PLANU BALINIŠČE, RAZSVETLJAVA IN TRIGLAV Tudi letos bodo skrbeli za urejenost svojega športnega centra v Račneku, uredili bodo tudi balinišče. Če jim bodo finančna sredstva dopuščala, bodo na igrišču zamenjali razsvetljavo. Letos se med drugim nameravajo podali na Triglav. Lani so si v Planici ogledali skoke. V aprilu so bili organizatorji lige v malem nogometu in balinanju. Junija so pripravili tek s kužki in dobrodelni tek, izkupiček pa namenili domačemu vrtcu. LETO ZAKLJUČILI Z BALINANJEM IN NOVOLETNO ZABAVO Avgusta so se družili na pikniku ki so ga nadaljevali z memorialom Mihe Gostečnika v košarki med ekipama starih in mladih. Leto so zaključili z decembrskim turnirjem v balinanju in z novoletno zabavo. Ljubitelji namiznega tenisa so se skozi vse leto srečevali v telovadnici podružnične osnovne šole Sicer pa so se njihovi člani udeleževali tudi številnih tekmovanj zunaj domačega kraja v različnih športnih disciplinah in dosegali vidne rezultate. ZAMENJALI DOTRAJANE GRELNIKE VODE Večjih investicij v preteklem letu niso imeli, so pa zamenjali dotrajane grelnike vode v prostorih za tuš in skrbeli za ureditev zelenice. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 21 Oglasi Kakovost brez kompromisov - vrata Hörmann Vedno bodite to, kar ste, in vedno izberite tisto, kar si želite. Tudi pri prenovi hiše ali novogradnji izbirajte med vrati, ki so narejena iz kvalitetnih materialov in so vam všeč na prvi pogled. Pri Hörmannu verjamemo, da so okusi zelo različni in temu prilagajamo tudi našo ponudbo vrat. Želimo si lepih hiš z lepo okolico in želimo si, da si ustvarite dom, ki vam bo pri srcu. Vsekakor so vrata pomemben del vsakega doma in lahko vam ponudimo res veliko. Garažna in vhodna vrata so prvi vtis. Sigurno si želite, da bo ta dober. V naši letošnji promociji boste našli velik izbor izjemnih vrat Hörmann. Poleg vsega, kar vam nudimo v promociji, je na voljo še ogromno drugih kombinacij in izgledov vrat. Za vaš dom vam lahko ponudimo garažna in vhodna vrata Hörmann. Za notranjost doma notranja lesena ali kovinska krilna vrata Hörmann. Poskrbimo tudi za vaša dvorišča s krilnimi ali drsnimi dvoriščnimi vrati. In vse skupaj opremimo s pogoni Hörmann. Na prvo mesto vedno postavljamo varnost. Ta je pri naših vratih in pogonih preizkušena in cer-tificirana. Velik poudarek namenjamo tudi kvalitetni montaži vrat. Šele kombinacija kvalitetnih vrat in kvalitetne vgradnje je tista, ki bo poskr- bela, da boste z vašimi novimi vrati zadovoljni vrsto let. Verjamemo, da pri vaši obnovi ali gradnji ne sklepate kompromisov. Tudi naš moto je kakovost brez kompromisov. Ker preprosto ljubimo vrata. Vabimo vas, da se o napisanem prepričate sami. Lahko nas obiščete v enem izmed na- ših razstavnih salonov v Petrovčah, Ljubljani in Mariboru. Vedno so vam na voljo strokovnjaki za vrata in velika izbira razstavljenih vrat. Več informacij na: www.matjaz.si HORM ANN garažna in vhodna vrata Dom je, kjer se počutimo varne Avtomatska garažna vrata od 850 € Vhodna vrata brez obsvetlobe od 1.272 € ' ftlipllfttiflllu I: ,11 i t I .■ -::i...i.< Jiriiiiilidt Ol Vili&JSli. ,'llJCIIU i FIKI1I4ÜU ir I-.? Lm 01>V V vrl ¡LV pri H«ll (JHJ:.iWaCr:ia1 l| HastOjm -,j| d Jluv liliji 1 l-j ji 12 '¿')20. Vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.0.0. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 {0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.rnatjaz.si * mfo@mal]az,si 22 Savinjske novice št. 14, 3. april 2020 Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. V SPOMIN Marijan ŠINKAR 6. 9. 1938 - 29. 3. 2020 iz Spodnje Rečice Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči vsi njegovi Zahvale, Oglasi i Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Marije ZAGRADIŠNIK po domače Krznarjeve mame iz Gornjega Grada 12. 5. 1925 - 24. 3. 2020 Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, svete maše in druge darove. Iskrena hvala gospodu župniku Ivanu Šumljaku za prisrčno slovo, pevcema in ključarju Ivanu. Iskrena hvala dr. Ireni Blažič Lipnik in gospe Alenki za vso pomoč in skrb v času njene bolezni. Žalujoči: hčerki Olga in Marija ter sinova Marjan in Ivan z družinami Pogrebna služba - cvetličarna MOUANA P* Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 tVwWJïw ratna E-mail: info(Qmararta.ii Aleksander Steljluv. DEL KÉLANAD PAJiJFM «MAS« SiírtííhSKI P1SATEU ■ -Ü5MÍI 9KUP1NA CELIC. OR-SAUMS'.' VEÍJA ¡PMA PTICA LKMiSftW V4L ROC* £; i S lewif>sfc J VElippjrarJfcin l«rparij»tfa BSH ltifnl aparati laraištjeiia :nl piči li Kija lAjelilkl i tr. i..hi.L> iEam [.Lki3 rk;H ■ luv'L'iislu [i uhl; ki b\iniJc:pijd km™ irirasi leutisk Misl.i-Jfr r i;.,-, ».i ukinil j, |t r ]:.i lif ¡¡ItiinjSuJr ujoninoitL novega ¡tairnui artšf|a. ItmtjfUHOft ^ Tt tj, $$ k ob S.Lirfftj nT' :■11.' i:.i. i......... I f 1 .. ■ ii ,ii.' .ii^iki h nNnhlh ra ilrhiviiPHi i k> S: Hl.iiiiet Zttitpi KJulvjjf flsirtijbl (Irunjti miihtfj. M.i k1 k m i jI M.5it, \- drijivueiJS pitata v ,M.i!. garl; do in :■ bil I ■ * ^ m trtici NJcj^» cldpa Lldhnjo B^IC! icnnjgnij tffllpkml H . JT |iL>t.il:i K!S v Ki-h.ikn |r hi|. mi pmi ¡■.■k'n ■■ J^l JBj tru t| i. 5 i lovensfco mladinski! ^knliio i ■.■pfeivritdJiir.L ie osvojil nsOsviišjnoirnlli prviftev- " IH^^HP ^ riHi Kuhjuk itt jL>,i]|Hk ■ nnufcrki jj ZgornJ* lx-;ii|ske dol ti J - i tekmuje it veleslalomu ifjrn najboijli raaillat LrtainJ» V n i ."von"ji' hilfc mrtitn:>ivi-nurni-n"prve ris l v Ujiriii -:l■ -II".■"II i ¿lOj.llii v KlU.likl iJori. Poku tL'£3 3i je ■ chjkf m uvmiij med 1 S. nijbolKfK^kmenla |e ttitli v svropdteM pok' |. kjer |e bito J .i ri, ¡131 rkjl.ilcniu FLS-^H M I V ■ ■ -|1>I ■ |suhl'D|ll.i iliu;;n [i LH.-I |c IbtitiL ........................................* velfltftJMn poiaiil L i UTili l :rskilb shoditi v LalUlJu z npracntiiicii v ekiphl H tifeHrtf ebMi^Jtl jrw.RH> rr.i-.iL: ..... |>:i '.l iIiiim hi JI rr^-itn V "Si ^V N«:iiurviLilii IumuilH.nv An i > ¡r...... k ■ n. ln J in32-N»fklpn(MiJiUv}i8lmfnliijlLjiuseikiSiiiiiu(jf|i J ihifBld liscdli Iflltjt msito. scianl |( ititUnt itil im^tovsleeri IHJI-N liifc rerstioini krjručs I itn I nifstu I^^^HB^^TB Zdenka ¿akrj|iel< bitjlltli /av;.r;i S:, n šl r, .1 \ ' Siti ji H". Criiil j. kje - -.i ,iltkw iilustaiviji in ¡ulei^jn Irl riulw 7birkjo n iiiiiifro ? j«MVl* rnef) lituflv 'f.i\V i ¿iik9W iVri t 'kolli H In i a oiiol-ll iji i i1 zela Osvešieiitt. kir se liitpoifiii1 uporabi prediurtov. Ob -■ -1 - - ■ |n>iIai/SJ>ii51............ . milil st. X|i i n uslui ilnliijii (Mlilki/a i m i-ivn i.lcrl nrisjHilsmi el.™iwitIí b^iii iv prtiSn -:i Tíjvvcm je i:i| t reh naMflnjen Tiiiiuleju lúrdani), ['r ii,iv;i 7 1, CoinilsliA. \.;:li.[je u tnki.it Ijflilpemo Djj^idn po |uiír¡, Izpolnite í¡ifidn|o piaíovnifn fn jn it" (jrii.i* 7, LiiJCiJii 2ÜÍH, (iušljiu-iu'-.I.ii- SjVLiijski íuvlci S¡iv¡ti)j¡lLIjilfc; vtkrifiiciiagi .ule