f Izhaja 10. in 25. dan I vsakega meseca ter I velja zn celo leto \ 3 gld /a pol leta 6 1 gld. «0 kr 6 Na anoiiiinne dopise se ne ozira. Uokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. List za šolo in dom. Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (franki-rani) vredništru (Ueiserstrasse 8), naročnine, oznanila in reklamacije pa založništvu: tiskarju J. Leonu v Mariboru. T -I Stev. 2. V Mariboru, 25. januvarja 1883. IV. tečaj. 0 učiteljevem delovanju zunaj Šole. Nekterim učiteljem se včasih posreči, da store svojo dolžnost v šoli popolnoma. Oni vredijo n. pr. svoj razred skozi in skozi: posreči se jim, da doženejo redno šolsko obiskovanje, da imajo izvrstno disciplino, da njih pouk vstreza vsem terjatvam pedagogike in metodike; ker se jim morebiti vsled prakse in vsled marljivosti v prejšnjih letih ni treba več tako obširno pripravljati za posamezne šolske dneve ali ure, zato jim ostaja nekaj prostega časa na dan tudi potem še, ko so otroške naloge popravili in druge manje ali večje uradne šolske zadeve izvršili. Se ve, da vsi učitelji niso v tem, nekterim prav povoljnem položaju; nekaj je vendar takih sobratov, kterim imajo po izpolnjenih šolskih urah nekaj prostega časa v tednu, če ne celo tudi v dnevu. Kako naj taki čas porabijo? to bi rad razložil dotičnim sobratom. Sicer ve skoro vsak, kako bode prosti čas porabil, da bode njemu najbolje ugajalo. To je res. Toda učitelj, ki je javna oseba, mora pri tem gledati, da bode tudi javnemu svetu s tem kolikor toliko vstreženo. Oženjeni učitelj bode se moral n. pr. v prostem času baviti kolikor toliko s svojo rodovino, z izrejo in poučevanjem lastnih otrok; učitelj na kmetih pečal se bode z gospodarstvom, s poljedelstvom, vrtnarstvom, čebelorejo, sadjerejo itd.; učitelj orgljavec se bode moral vaditi v cerkvenem petju. Taki opravki učiteljevi se toraj sami ob sebi razumejo in jaz o njili seveda govoriti ne namerjavam. Tudi o tem je v obče malo treba govoriti, kako koristno je učitelju v prostili urah čitanje. Vendar pa je marsikteremu učitelju čitanje v prostili urah celo zelo še priporočati treba; so še nekteri, ki preredko koristno knjigo v roko vzamejo, kar jim škoduje včasih pri pouku v šoli, včasih pa takrat je, kedar je učiteljupo kazati, da se tudi on prišteva med olikani in omikani svet. Pridnemu in razumnemu branju mora toraj učitelj vsaki dan nekaj časa odločiti kajti učitelju je bolje kakor marsikomu drugemu napredovati v duhu časa, a to napredovanje si ne moremo misliti pri učitelju, kteri malo ali nič ne bere. — Isto pa velja tudi o pisanju. No, k pisanju ga dandanes ni treba ravno siliti, zlasti privatne osebe naj tega ne store, vsaj mu šolski uradi nalagajo veliko veliko pisarij. K pisanju pa vabijo učitelja dandanes tudi šolski časopisi, slovenski in nemški in drugi listi. In te prilike naj se tudi učitelj kolikor toliko poslužuje. Časopisi so izvrstna vadnica, zlasti za učitelja. Kakor naj na eni strani pridno in razumno bere knjige in dobre časopise, tako naj tudi za prve ali pa vsaj za druge to in ono spisuje. Marsikdo se je v šoli le nepopolno izuril v spisovanju. časopisi pa, v kterih bere svoj pogrešni spis več ali manje popravljen, so učiteljem in drugim pisateljem izvrstna in zelo koristna vadnica. Torej duševna podpora dobrim knjigam in časopisom, od kterih ima njegov duh sam dobiček — naj bode brez dvombe važna točka učiteljevega delovanja v prostih urah. Kaj pa naj učitelj še stori v prostem času? Muzikaličen učitelj bode gojil n. pr. godbo in petje, da se ali sam s tem kratkočasi, ali sam v tem še bolje izobražuje, ali pa da razširja to lepo umetnost, ki tako človeka oblažuje, med narod, zlasti med mlajši zarod. In čaka učitelja še velika druga naloga, ktero mu je v prostih urah izvrševati, ako hoče imeti poleg lepega naslova „učitelj malih" tudi ime: „učitelj naroda". Zunaj šole naj učitelj poučuje namreč tudi odrasli narod. Pred vsem naj učitelj ne pozabi tako hitro šoli odraslih učencev, kakor to store nekteri (žalibog večina) manj vredni učenci nasproti učitelju. Poslednji naj marveč take dečke, deklice in mladenče še k sebi tudi po tem vabi, da jim daje še kakošne nauke ali naloge, da jim daje še kakošnih daljnih navodov, morebiti za predmete, kterili se v šoli niso mogli naučiti, zlasti pa, da jim knjige posojuje. Imel sem izglednega tovariša, li kteremu so taki šoli odrasli učenci še dolgo potem zahajali, ko so bili šoli hrbet obrnili. Takošno odraslo mladino naj torej učitelj v prvi vrsti zunaj šole poučuje, ako mu je le količkaj pristopna. Poučuje naj pa učitelj splošni narod, in sicer pri vsaki primerni priliki, kterili se mu tako dosti v življenju ponuja. Poučuje naj jih n. pr. naj prvo o šolskih postavah, o šolskih navadah, o potrebi izobraževanja, o raznih drugih postavah, kterih je treba temu pa onemu stanu vedeti, o izboljšanju kmetijstva, o narodnosti, o naših narodnih pravicah, o potrebi branja slovenskih knjig in časnikov itd. Ce učitelj take in enake reči razlaga, s tem se nikakor ne vtika v politiko; vsaj mu ni treba imenovati oseb ali uradov, kteri so še drugačnih nazorov, kakor on, narodni slovenski učitelj. To pa dandanašnji pač lehko z ponosom reče, da je slovenskega jezika raba zdaj ne samo dovoljena, nego celo priporočena od same cesarske naše vlade. V tem in enakem smislu, o teh in drugih rečeh je učitelju govoriti, prilika večkrat. Najboljšo priložnost, pa ima učitelj za take občne koristne nauke v raznih društvih, n. pr. v bralnih društvih, v kmetijskih družbah. Pospeševanje takih društev — kakor tudi učiteljskih društev — naj bi bila vsekako učiteljeva naloga zunaj šole. Društva so v obče dragocena pridobitev v sedanjem času, in bralna društva, kmetijske družbe v zvezi z ljudskimi bukvarnicami veliko koristijo, ako so v modrih, domoljubnih rokah. Ker učitelj nima tako ugodne priliko, z ljudstvom govoriti tako, kakor duhovnik v cerkvi z leče, naj pa v takih društvih narod poučuje o raznih napravah, zlasti o novih koristnih institucijah, kakor so n. pr. poštne hranilnice zdaj. Mislim, da takovo delovanje učiteljevo zunaj šole ne bode v tem slučaju, da je učitelj v šoli že na svojem mestu bil, nič škodovalo niti njemu niti zavodu, kteremu služi; ono bode marveč koristilo, in častilo pa učitelja samega. Nad takovim delovanjem se ne bode mogel — mislim jaz — nihče spodtikati. ilko pa se — naj se v božjem imenu, mi pa recimo: „Vse za šolo in narod!" J. L—e. --ee-- O zgodovinski sliki. Glavni namen ljudske šole je, telesno in duševno moči učencev vsestransko buditi in je soglasno ali harmonično gojiti in razvijati. Glavna sredstva, ki nam služijo v dosego tega namena, so učni predmeti. Ti se pa seveda ne smejo le mehanično v otročjo glavo phati, kajti takrat bi ne bile vzgojevalna, ampak morilna sredstva, ki nježnim cvetlicam podobne duševne moči zatirajo in njihovo naravno razvijanjo zavirajo. Da pa vsaki učni predmet, ko' sredstvo višjega namena, svojo nalogo izpolniti zamore, morajo ga poprej pedagogično izurjene glave presoditi in metodično urediti. Saj je znana in brez dvombe priznana resnica, da ni vse to, kar učitelj ve. za otroški duh enake imenitnosti ali vrednosti in taiste zanimljivosti. „Der grosste Gelehrte kann oft ein herzlich schlechter Piidagoge sein" trdi neki koreniti strokovnjak. Predmet, kteri najmogočnejše vpliva na oliko idealno strani človeške, kteri vse duševne moči krepi in je najbolj sposoben znač ajn o i z o b r a ž e v al en biti, je — zgodovina. Seveda ne tista zgodovina, ki se nam ponuja v bojno obleko opravljena, ne tista, ki v eni roki krvavi meč vihti, v drugi pa zastavo suče. na kteri mrgolijo samo-oblastne trope zgodovinskih letnic in suhoparna imena golih prigodeb. Kdo je še z navdušenjem srkal tako bogati zaklad zgodovinskih letnic, kdo se le nekoliko ogrel nad tako ogromno trumo krvavih vojsk in bitev?! Navdušenje je pa, kakor nemški pesnik trdi, pri zgodovini največje vrednosti. Trditev — „die Geschiehte muss Sittenge.^cliichte in Beispielen sein" — se mora vresničiti. Tedaj še le ima zgodovinski poduk vsestransko izobraževalen vpliv, tedaj se še le sme primerjati z ogledalom, v kterem se bliščijo najdražji biseri, to so prežlahtne čednosti, poleg navadnega kamenja, t. j. poleg človeških hudobij in napak. Izgledi v tej zgodovini naravstvenosti ali morale so pa „z g o d o v i n s k e slike" (Gesehichts-bilder.) Ker ne spada k naši nalogi, da bi se obširnejše govorilo o imenitnosti zgodovine na duševno odgojo, bomo zanaprej le v kratkem opazovali glavna načela, kterih se je držati A. Pri izbiranju, B. pri izdelovanju in C) pri metodični obravnavi zgodovinskih slik Useba, ki se voli za zgodovinsko sliko, mora biti svetovno zgodovinskega pomena ali visoke imenitnosti za avstrijsko ali ožjo domovinsko zgodovino. Ne sme se nikoli celi životopis podati in vse lastnosti, ki se vejo, našteti; le najprimernejše poteze'blagega značaja se naj naslikajo in sicer le tako, kakor so se pri osebi v resnici nahajale. Slika mora biti naravna, ne poveličana ne posvečena. Za ljudi se ne smejo „angelci" risati, kteri v nedosegljivih višavah plavajo, (zatorej samo zdihljaje. pa ne energično posnemanje zbuditi zamorejo) — ampak ljudje se morajo slikati, seveda ljudje, v kterih blago srce bije. Le na ne ktere lepe lastnosti se mora pri voljeni zgodovinski osebi posebno ozirati, tedaj nam še le vse zgodovinske slike skupaj podajo zrcalo, v kterem si ogledujemo različne čednosti, kakor resničnost, odkritosrčnost, pravičnost, domoljubje, delavnost, itd. Vendar se smejo poleg dobrih lastnosti tudi slabe poteze možkega značaja omeniti in sicer takšne, pri kterih se hudi nasledki posebno velikomerno vidijo. Sploh se mora ozirati najbolj na tiste ljubeznjive lastnosti, ki kinčajo mladost, ali pa na tiste napake, ki jo studijo. Lahkomišeljnost, raztrošenost, trmoglavnost in še več zastopnic te ljubeznjive druhali s« prerado v mladostne kroge vdomači. Tako se razvidi iz Alcibijeveaa (Alcibiades) životopisa. daje genijalni sin slavnih Grkov kljub svojim krasnim talentom svojej atenskej domovini več škodoval ko koristil, pa to samo zato. ker je bil lahkomiseln in omahljiv. Na takšen način se najlože pokaže neovrgljiva resnica znanega izreka: „Das ist der Flueh der bosen That. dass sie — — — —" (Schiller). Slalje poteze so večkrat v ozkej zvezi z dobrimi lastnostmi, zatorej se morajo zgodo-inske osebe kot nad vsakdajnostjo steječi značaji tolerantno presojevati in z drugim merilorr meriti, ko navadni sinovi prahu. Osebe za zgodovinske slike se naj iz različnih stanov volijo. Ne samo jun' bojnega hrupa, ampak duševui junaki mirne delavnosti naj stopijo pred mladostni dr!? naj ga navdušujejo za krepko bojevanje na polju miru. Učenjaki, pesniki, sllUJ1' skladatelji in \si drugi dobrotniki naroda, domovine ali človeštva naj vžigajo za boljši del življenja. Ne samo cesarje, kralje, pesnike itd. tudi bisere priprostih stanov, ""Oi štene kmete „prave stare korenjake", ki v slamnatih kočah vživajo sreče s»> 11101 anl° po pravici soditi in za odgojo mladosti porabiti. Ker pa ta p r e v a ž n a st,ir ,ne s|ia a v okvir ..zgodovinske slike", se sine le pri do m o vi n os 1 o v j u J nJeJ °"sU" nejše govoriti. Iz zgoraj omenjenih stanov izvoljene slavne osebe so pa tiste važnejšega pomena, ki so se z močjo lastne energije in pridnosti iz vsakdanjo?! izkopali in po nevtrudljivem borenjuproti mrzlim nezgodam tega življenja dospele /> potnim obiazom na vzvišeni oder slave. Ne tista skeleča revščina, ne ostudne zivisti strup, nic Ji ni prestrašilo po svojih potih pogumno hoditi in vse moči z veselo požrtvovalnos j 2* svojim idealom darovati. Boj za dobro stvar jim je vedno bil naj slajše tolažilo na trnjevem potu življenja! Ali nam manjka v slovenski ali občno slovanskej zgodovini takšne vrste mož?! Priprosta pa prežlahtna kmečka mati je v borni bajti zibala otroka, a pozneje je moža strme občudoval omikan svet! Slomšek, Vodnik, Kopitar, Jurčič itd., kako krasni izgledi neumorne delavnosti in svetega domoljubja! Tudi dobro izdelani životopisi še živečih slavnih osel) (tudi slavnih žen) se dajo lepo za odgojo porabiti. Kako spodbudljiv ne bi bil n. pr. primeren životopis po celem omikanem svetu znane in slavne pevkinje Matherne, ki je kot učiteljska hči v svojej mladosti v vaškej cerkvici pela!? Preden se zgodovinska slika izdelati zamore, je neobhodno potrebno, se k temu delu vestno pripravljati, tem bolj, ker v slov. literaturi še ni knjige z napisom ,.Zgodovinske slike. „Tvarina se nahaja v zanesljivih zgodovinskih virih, v zgodovinskih knjigah in vže izdelanih „zgodovinskih slikah." Celemu delu mora jasna razprava za podlogo služiti; vsaki del razprave mora pa še sam za se eni celoti enak biti Pri izdelovanju se mora paziti, da se le to od mnoge tvarine v eno celoto vlije, kar je v resnici v stanu, duševne moči vsestransko izobraževati, otroški duh zanimati in — kar je pri vsem glavna stvar — na odgojo značaja vplivati. Da postane cela tvarina bolj živahna in zanimljiva, je dobro zaznamovalne anekdote med resnobno tvarino vpletati. Tudi v šalivej obleki je skrito večkrat ukapolno jedro. Oblika celega dela mora biti priprosta, ne vsakdanja, pa vendar lepa. V narodnih pesmih se vidi za to tirjatev krasen izgled; tukaj je priprosto,t z lepoto soglasno združena. Ozir jemati se mora tudi na zaznamovalne telesne lastnosti, kakor tudi na obleko, ker na takšen način še le stopi oseba bolj jasno pred oči. Po teh načelih izdelano sliko mora učitelj glede vsebine in oblike popolnoma v svojej oblasti imeti, mora se jo torej na pamet naučiti, če ne gospoduje popolnoma nad jezikom. Prednašati se pa mora tako da postanejo polni vtisi, da beseda sega v globočino srca, da predrami duhove iz vsakdanjega dremanja, da jih vzdigne nad vsakdanjust in jih ogreje za stvar. Tako se globoko čutje in čustvenost sploh goji, čustvenost je pa tista glavna moč človeške duše, iz ktere volja (tretja glavna duševna moč) kali poganja, svojo rast in moč dobi. Kjer je potrebno se mora glas povzdigniti, vse moči se morajo združeno napeti, da le postanejo neizbrisljivi vtisi. Za prednašanjem vsakega oddelka sledi izpraševanje. Neprilično in okorno izpraševanje je v stanu celo toploto prednašanja ohladiti. Namen izpraševanja je trojni: 1. se prepričamo, kako so učenci razumeli in kako temeljilo zapopadli jedro prednašanja, 2. ze učenci napeljujejo k natančnejemu spoznavanju cele tvarine in 3. se pripravljajo na pripovedovanje. Izprašuje se navadno dvakrat]: drugoč se stavijo bolj občna vprašanja, tako da sSe odgovori samo en stavek, ampak na en del razprave. Se le pri izpraševanju se leliko napeljuje k vsestranskemu opazovanju notranje početkme<* raišl-ieDjem 'n djanjem, še le tukaj se lahko opozori na izvir vsakega ' ( nci naj pripovedujejo svojemu spoznavanju primerno, naj tako govorijo, kakor so s var Spopadli. Boljši učenci stopijo naj na oder in naj pokažejo, kako se mora lez vsakev)0jaz]jjV0stj neustrašljivo in prostodušno govoriti, kar glava misli in srce , ' naj se tudi pesem, v kteri je mož slavljen. obravnava in prednaša; s 'oz to se še ie junak bolj srcu približa in priljubi. Io dobreu.(p,ednašanju) pripovedovanju pride naloga o prednašani tvarini na • o. tukaj se št |e vidi, kako daleč sega razumenje in sprevidenje v celo notranjo zvezo zgodovinske slike. Zadnja točka melodične obravnave je primerjanje s prejšno pumeino zgodovinsko sliko. Po takšnem napeljevanju k primerjanju se bistri razum in cela tvarina se tako rekoč vtrdi in postane neizgubljiva last dragocen, zaklad človeške duše. Še le iz umnega primerjanja izhajajo važna pravila za življenje, po kterih se mora človek ravnati, če hoče biti značajen mož, mož, kteri ostane vedno zvest svojim načelom in neomahljiv stoji v burnem morju življenja, kakor skala v sredi penečih valov. J. C. Zlogonski. --4t-- Imenitnost šolskih vrtov v etičnem ozira. (Kone.) Največje imenitnosti je pa vpljiv šolskega vrta na blagonosno izrejo otrok. Otrok, ki je drevesce sam vsadil, cepil in oskrboval, kteri je vidil, koliko je treba truda in potrpljenja, preden vzraste v krepko drevo, tak otrok, pravi Klodič, ne bode nikdar z lahka drevja poškodoval. Po sadjereji se toraj mladina požlahtni na srcu in umu, navdihne se spoštovanja in ljubezni do narave in njenega prečudnega početja. Prav torej govori Kellner: „Otrok, ki z vso ljubeznijo drevesca ne oskrbuje, ki se ne veseli njegove rasti, in se od njega noče učiti, ni več otrok in jaz bi ga ne hotel svojega imenovati.' Učitelj pa, ki ne ume v otroških srcih ljubezen do narave in nje jasnega govora vzbuditi, bi se naj takoj iz šole odpravil'1. Kako pa naj bode vrt urejen, da bode vse te koristi učiteljem in učencem v istini prinašal ? To je odvisno od njega. velikosti, lege, njega bližne okolice in še drugih krajevnih razmer. Vse to mora učitelj, preden izdela črtež, natančno prevda-riti in presoditi. Pri izpeljavanju črteža pa mu bode gledati na to, da bode vrt tako razdeljen, da ne žali očes, ne dobrega okusa. Naredba deželnega šolskega sveta nam kratko pove, kako je šolske vrte notrajno urediti. Prvo mesto odločiti je drevesnici; če dovoli prostor, naj se odmeri tudi gredica v kuhinjska zelišča. Ako je mogoče, oziralo se bode tudi na rimskega pesnika Horaeija, ki veli: „Združi koristno s prijetnim", ter se bodo ob robeh ali pa v posebnih gredicah posejale razne cvetlice. Te ljubljenke narave vrt močno olepšajo učitelju in učencem v večje .veselje. Da vrtu tudi ulnjak lepo pristoji, je umevno. Vendar je z zemljo varčiti, ter gledati, da se je glavnemu namenu preveč ne odtegne. Ako se je vrt na imenovani način uredil, tedaj bode z vso skrbjo paziti, da je vedno čist in snažen. Le to povdarja tudi dež. šolskega sveta naredba, češ, da ni toliko gledati na velikost šolskega vrta, tembolj pa na notrajno uredbo in snago. Kellner pa o tem tako-le govori: „Ako najdem okusno in spretno urejen vrt, tedaj se mi njega lastnik že naprej prikupi, ako pa je vrt poln trnja in osata, ako v njegovi razdelitvi ni opaziti zdravega okusa, tedaj si nehote mislim, da tudi v njegovi šoli ne more mnogo bolje biti". _ ' Lepo urejen šolski vrt je pravi kinč vsake šole, in ljudje radi zahajajo vanj, ga ogledavat. Tako se pa tudi zanj pridobe in učitelju bode lahko prodreti z nasveti, ki morebiti njegovo olepšanje ali povečanje nameravajo. Da mora učitelj vse v vrtu dobro poznati, je neobhodno potrebno. On naj pokaže, da nekaj ve in da je vsikdar pripravljen se svojim znanjem drugim koristiti. Zaznamovati mu je toraj vsa sadna plemena, ktera se v vrtu goje. Poznanje sadnih plemen je že radi tega imenitno, ker bode ravno na ta način mogoče poizvedeti, ktera plemena v tem, ktera v onem kraju bolj store. Ako bi bil pri vsaki šoli vrt, in bi učitelji posamezna plemena natančno opazovali, v kratkih letih bi imel vsaki kraj tisto sadje, ktero mu najbolj ugaja. Vrt je tudi mnogo lepše, ako je vse natančno zaznamovano, in otroci imajo priložnost, da si z lahka zopomnijo imena žlahtnih plemen. Se pa naj mnogo plemen v vertu goji? Nikakor ne! V sili zadostuje le eno, jih imaš 5—10, dosti jih je. Ni namreč toliko gledati na število raznih plemen, kakor na njih vsestransko vrednost. Daje treba tudi razne rastline, strupene in druge zaznamovati, je umevno, kajti se zato vsade, da jih otroci v vsej svoji rasti ogledujejo in dobro zapomnijo. Kako je pa v sadjereji poučevati, da naš trud ne bode brez vspeha ostal ? Ravnatelj Gothe je pred 6. leti v svojem govoru pri učiteljskem zborovanju v Mariboru dejal, da, če hočemo, da bode pouk vsem učencem koristil, moramo tudi vse brez izjeme učiti; tudi vsa dela v vrtu morajo otroci sami opravljati. Sami bodo toraj sejali, sadili, cepili, kopali, pleli, obrezovali i. t. d. Ako se bodo otroci že v prvih letih na ta način v sadjereji poučevali, tako ni dvomiti, da bodo iz njih vz ras tli skrbni sadjerejci, pa tudi zvesti čuvaji sadovnikov sploh. Ees je, da mora tudi učitelj včasi lopato in motiko v roke vzeti, da pokaže učencem, kako jim je delati, pa mislim, da s tem na svoji časti malo zgubi, kajti delo nikogar ne sramoti, tudi učitelja ne! Kmalo se bode pa tudi pokazal vspeh učiteljevega truda. Videl bode, s kolikim veseljem otroci vsa povrtna dela opravljajo in kako tudi doma sejejo, sade in cepijo. Veselje do sadjereje leži že v otroški naravi, samo vzbuditi ga je treba. Otrok je poln življenja, zato tudi povsod življenja išče. Ako tedaj zapazi, kako drevo, ktero je samo vsadilo in cepilo, živi in poganja, tedaj se ž njim spoprijazni, ga z vso nežnostjo oskrbuje, ž njim se pogovarja in kratkočasi, in hudo bi ga vžalil, kdor bi mu priljubljeno drevesce poškodoval. Tako se je pa tudi otrok za vse življenje za sadjerejo pridobil in še v poznih letih se bode kot mož ž njo pečal ter rad pripovedoval o drevesih, ktera je v mladosti sadil in cepil. Da se pa to veselje v otroku vzbudi, je potrebno, da kaže tudi učitelj veselje do predmeta; premrtvo učenje ostalo bi kakor drugod, tudi tukaj brez zaželenega vspeha. Kaj pa ustanovljenje šolskih vrtov ovira ? Najbolj gotovo to, da mnogo šol nima niti ped! svoje zemlje. Pa ako se včitelj z vso odločnostjo in s potrebnim navdušenjem stvari poprime, ne bode mu ravno težavno, vse te zapreke premagati. Da si se tudi prigodi, da šolska občina učiteljevi želji na mah ne more ustreči, — v takih slučajih mu bode tedaj nekoliko potrpeti, — tako vendar ni misliti, da bi se občine trdovratno branile potrebno zemljišče v napravo šolskega vrta pridobiti, temveč jih ravno nasprotno mnogo želi, da bi se učitelji s tem prekoristnim naukom bolj bavili, nego so se dosedaj. Da je pa prve troške ložej pokriti, dava c. k. štaj. kmetijska družba, ako se prosi, celo male podpore. Kdaj pa bode prišel čas, ko bodo naše šole kinčali prekrasni šolski vrti? Zgodilo se bode to takrat, kdar se bodo vresničile prelepe Kellnerjeve besede: Src, src nam je treba za naše šole, za našo ljudstvo in njega otroke, src, ki so v žarkih božje ljubezni ojeklenila". Src toraj potrebujemo, plemenitih src, ki ljudstvo čez vseljubijo, ki so pripravljena vse svoje telesne in duševne moči nja blaginji posvetiti. Ljubezen do ljudstva je edina, pa tudi najmočnejša sila. ki učitelja priganja, da brez prenehljaja deluje, ki mu podeli pogum in moč, da ne omaga. Kdar bode prava, nesebična ljubezen naša srca prešinila, kdar bode ta ljubezen nas in naše ljudstvo trdno vezala, takrat, dragi tovariši! bodemo videli, kako se bodo pri naših učilnicah ustanovljali vrti in kako se bode njih blagoslov razširjeval do zadnje kmečke hišice. Kdar pride ta čas, potem bode iz učiteljskih krogov zginilo veternjaštvo in nezaupnost, ki sedaj njih skupno delovanje tako močno ovirata: potem ne bode več najti učiteljev, ki bi bili pripravljeni svoje moči stranskarskim nameram posvetiti, temveč bodo v lepi edinosti ljubezni in medsebojni podpori le svojemu vzvišenemu poklicu živeli, ter bodo ne-utrudljivi v izpolnjevanju dolžnosti, izvirajočih iz njih preimenitnega stanu. Polni mladostnega navdušenja se bodo z vsemi močmi in brez strahu potegovali za vse, kar je resnično lepo in dobro, in brez odpora si bodo prizadevali pomnožiti srečo ljudstva, mej kterim žive in poslujejo. Kdar bodo naša srca polna goreče ljubezni do naroda in domovine, potem bodemo videli, kako se bo ljudstvo duševno in blago-nravno povzdignilo, kako se povišalo blagostanje in kako bode naša prelepa domovina polagoma dobivala rajski pogled. In so li sladkejši občutki od onih, ki izvirajo iz zavesti, da človek vse svoje življenje po najboljšem prepričanju, znanju in moči deluje v prid svojega naroda? Kdar bode nas učitelje tako mišljenje navduševalo in k delu spodbujalo, potem bode narod s ponosom na nas kot svoje največje dobrotnike kazal, mi pa bodemo, stopivši enkrat iz svojega torišča svesti si svojega plodonosnega življenja se slovenskim pesnikom Stritarjem reči zamogli: „Sveto smo služili sveti domovini! Fr. Praprotnik. Prvi pouk. Po an ali ti erio-sin t etiču i učbi, Spisujeta Ivan Kelc in Sini. Šalamun. (Dalje.) *) V. Voz. Nazorni nauk. Gospodarsko orodje. Kdo mi zna napisati besedov„meč" ? Kdo sestaviti? Kdo narisati? Kaj je sedaj J. narisal? Kdo potrebuje meč? Čemu potrebuje vojak meč? Koga brani? S čim se še brani vojak? Kako se imenujejo reči, s kterimi se branimo? Imenuj mi več orožij! Kako se imenujejo reči, s kterimi kaj delamo? Kdo ve več orodja imenovati? Kdo potrebuje sekiro, žago, dleto, pilo, oblič, klešče, kladivo? Ljudje, ki potrebujejo kakšno orodje in si z rokami kruh pridelujejo, imenujejo se rokodelci. Kako se imenujejo ljudje, ki pri svojem poslu kakšno orodje potrebujejo? Kdo je tedaj mizar, tesar, zidar? Kdo mi še ve kakšnega drugega rokodelca imenovati? Kakšno orodje potrebuje eden, kokšno drugi rokodelec? Kaj dela ta, kaj uni? Iz česa je eno, iz česa drugo orodje? Kakšne dele ima eno, kakšne drugo? Potrebuje kmet tudi orodje? Kakšno? Čemu potrebuje plug. brano, motiko, koso, srp, grablje, vila. lopato? itd. Kje potrebuje eno, kje drugo? Kako se imenuje to orodje, ker ga kmet potrebuje? Kako se imenuje orodje, ki ga mati v kuhinji potrebujejo? Kaj nam pripravlja kmet se svojim orodjem na polju? Čemu potrebujemo žito. turšico itd. Ali bi zamogli brez žita itd. živeti. Ko bi kmetovalec nič ne sadil in ne sejal, bila bi povsod kmalu lakota. Kaj bi bilo, ako bi kmet nič ne sadil in ne sejal? Na čem spravlja kmet žito in druge poljske pridelke domu? Kaj še vozi? Kaj je voz? Kdo vleče voz? Kdo pomaga kmetu polje obdelovati? Kaj še tedaj kmet, razun kmečkega orodja imeti mora, če hoče polje obdelovati? Kakšno živino bi moral vsak kmetovalec imeti? Česa mora mnogo imeti, če hoče lepo in dobro rejeno živino imeti? S čim nam koristi živina? Kje nam pomaga delati? Kaj vleče ali vozi? Kaj še? Poleg česa vpregamo živino k vozu? Ali je oje spredaj ali zadej pri vozu? Koliko koles ima voz? Koliko spredaj? Koliko zadej? Sprednji kolesi ste pri sprednjem, zadnji pa pri zadnjem delu voza. Koliko delov ima tedaj voz? S čim je prednji in zadnji del zvezan? (svoro). Koliko ročic ima prednji, koliko zadnji del? Sprednji ročici tičite v vrtelu, zadnji pa v polčici. Pri kterem delu voza je tedaj vrtelo? Kako pa se imenuje ta del, na kterem je vrtelo ? /polčica). S Čim so vrtelo, polčica in svora zvezane? (rudni klin, rednik, rajdnik.) Škarje med polčico in osjo se imenujejo škarijšče. Koliko škarijšč je pri vozu? Zadnja konca sprednjega škarijšča sta zvezena s polzo. Kaj pa je pri prednjem koncu tega škarijšča? Zakaj mora polža vedno namazana biti? Na čem-se sučejo kolesa? Kteri so deli kolesa? (šinja, platišča, špice in pesto.) Kaj devljemo na voz, kadar hočemo gnoj voziti? (slanje, na-slanje, nastanje.) Kaj moramo djati na ročice, kadar vozimo krmo, žito, itd.? (garice.) Kaj stori voznik, kadar navzdol vozi? S čim zavira? Na kterem delu voza je zavor? Kdo mi ve sedaj imenovati in pokazati posamezne dele sprednjega, kdo zadnjega dela voza? Kdo vse dele skupaj? Iz česa je voz? S čim je okovan? Kdo dela lesene, *) Glej lanskega ..Popotnika" str. 186. kdo železne dele voza ? Kaj še dela kolar. kovač ? Ima vsak voz po štiri kolesa ? Kakšne voze še tedaj imamo? Kako se imenujejo vozovi, v kterih se gospoda vozi? P r i p o v e s t. Pazite! hočem vam nekaj o »vozniku in Pavlihu" povedati, Pripovest iz začetnice str. 49. Izpraševanje, nauk. Kdo je potoval preko polja? Koga sreča na potu? Komu pravimo voznik? Kaj je delal? Koga je podil? Kako je podil? Koga imenujemo neusmiljenega? Po kakšni cesti je neusmiljeno podil? Ali je vsaka cesta kamenita? Kakšne še imamo? Za kakšne ceste moramo skrbeti? Zakaj? Kaj povpraša voznik? Kaj odgovori Pavliha? Kaj si misli voznik na to? Zakaj? Kaj stori voznik na to? Kdo se vrne na večer po tisti poti? Koga najde v veliki težavi? Kaj se mu je bilo zgodilo, zaradi hitre vožnje po kameniti cesti? Cesa ni mogel, ker se mu je strlo? Kaj je bil tisto noč prisiljen? Kaj reče Pavliha z nasmehom? Kaj se mu zgodi, kdor umnih svetov ne posluša? Koga imenujemo umnega? Kteri od teh dveh je bil pametnejši? Eisanje voza. Učitelj napravi eden veči in nekoliko od tega manjši krog in reče: takšna podoba se imenuje krog. Koliko krogov sem naredil? Sta li oba enaka? Naredite tudi vi eden veči in nekoliko od njega manjši krog! V sredi krogov napravite piki! Te piki se imenujete sredinski piki. Kako se imenuje pika sredi kroga? Od sredinskih pik napravite ravne črte na vse strani proti okrogli krogovi črti! Kaj smo sedaj napravili? Ste li to pravi kolesi? Ali ste si enaki? Ali so pri pravem vozu tudi vsa kolesa enaka? Ktera so si enaka? Učitelj in otroci narišejo potrebne naravne črte, da je voz, ter jih vpraša: kaj je to? Je li to pravi voz? Kakšen je? Kako se imenuje ta del voza? ta? i. t. d. Kdo mi ve posamezne dele sprednjega voza imenovati ? Kdo zadnjega? Kdo vse skupaj? Razkrojitev besede „voz". Eecite vsi! to je voz in pazite kaj bom na tabli napravil. V, 0, Z, Kaj ste izgovorili, ko sem to zakrivljeno črto naredil ? Kaj pomeni tedaj ta črta? Kolikokrat ste prenehali? Koliko zlogov ima ta beseda? Eecite še enkrat prav počasi „voz" in pazite, kaj bom na tabli napravil! Kaj ste izgovorili, ko sem to črto naredil? Kaj pomeni tedaj ta črta? i. t. d. Koliko glasov ima ta beseda? Koliko glasnikov? Koliko tihnikov? Koliko glasnikov že poznate? Kdo mi ve kakšni tihnik imenovati? Pisanje besede „voz". Kako se glasi prvi glas v besedi voz? Pazite! hočem vam znamenje za prvi glas pokazati. V, o, z, ov, oz, vo, voz Sedaj pišejo vsi skupaj po učiteljevem narekovanju črko v; spoznavanje tiskane črke v. Kako se glasi drugi glas v besedi „voz?" V kteri besedi smo imeli že o? Kdo mi zna to črko na tablo napisati? Kdo tiskano poiskati? Sedaj pišite vsi črko o! Koliko črk že poznate v besedi „voz?" Izgovorite ji skupaj! Ali so to že vse črke besede „voz?" Koliko jih še manjka? Kako se glasi? Hočem vam znamenje za ta glas pokazati. Kako sem ga napravil? Kakor navadno. Vsestransko ponavljanje, spoznavanje in skupno izgovarjanje teh črk. Različna sestava že znanih črk: ov, oz, vo, voz, vo—zi, vo—zim, zi—m a, vi—le, ze—le—na mi—za, no—vo vi—no. Pogovor o navedenih besedah. Čitanje iz „Začetnice" do črke li, večkratno ponavljanje črke z; v zvezi že znanih črk. Petje. Samoglasniki. VI. hiša. Kje smo najrajši, ako je grdo vreme, ali če je mrzlo? Kje stanujemo navadno? Kaj je hiša, ker v njej stanujemo? Kdo izmed vas je že videl hišo staviti? Kaj skop-Ijejo poprej, ko začnejo hišo zidati? Kako daleč okrog skopljejo to jamo? Kaj na-devljejo • potem v to jamo ? Kaj postavijo potem na ta zid ? Kako mora tedaj ta zid napravljen biti, ker cela hiša na njem stoji? Kako se imenuje ta zid, ker je celi hiši podstavljen? Kaj stavijo na podstavo? Kaj pokriva hišo? Iz česa je streha? Iz česa še? Kdo dela streho? Kaj moli iz strehe? Ktere dele hiše smo že imenovali ? Skozi kaj hodimo v hišo? Lehko vrata vidimo, ako smo zunaj? V kterem delu hiše so vrata napraljena? Kaj je še v glavnem zidu napravljeno, da zatuore svetloba v hišo? Zamoremo okna tudi od zunaj videti? Ktere dele lehko pri hiši od zunaj vidimo? Kako se imenujejo ti deli, ker so od zunaj pri hiši? Imenuj mi zunanje dele hiše! V kteri prostor stopimo najprej skozi vrata? Kam lehko pridemo iz veže? Po čem pridemo v klet? Kam še lahko pridemo po stopnicah? Ali zamoremo vežo, sobo, kuhinjo, shrambo, klet, podstrešje i. t. d. tudi od zunaj videti? Ali šoti deli znotraj ali zunaj? Kdo mi ve sedaj imenovati znotranje dele hiše? Kdo zunanje? Kdo vse skupaj? Kteri del hiše je klet, podstrešje, streha, i. t. d.? Nektere hiše imajo tudi strelosvod in veternico ali petelina na strehi. Cemu? Iz česa so hiše? Kako pravimo hišam, ki so iz opeke? Kdo stavi zidane hiše? Iz česa delajo zid? Kdo stavi leseno hišo? Iz česa? Kdo dela vrata? Kaj še dela mizar pri hiši? Kdo dela ključe in ključavnice? Kaj še dela ključavničar? Kdo dela križe za okna? Kaj še dela kovač pri hiši? Kdo vrezuje šipe za okna? Iz česa so šipe? Kaj potrebuje pri stavbi hiše zidar, tesar, mizar i. t. d.? Kako smo imenovali ljudi, kteri kakošno orodje potrebujejo? Kteri rokodelci delajo pri stavbi hiš? Kaj dela ta, kaj drugi? Ali je lepo, ako je v hiši in okoli hiše vse v neredu in nesnagi ? Kako bi tedaj moralo vedno v hiši in zunaj hiše biti? Nesnaga in nered škodujeta celo zdravju; snažnost in rednost pa nam mnogo koristi in pomaga, da nas ljudje čislajo. V čem stanujejo ljudje? Stanujejo krave, konji, svinje i. t. d. tudi v hišah? V čem stanujejo te živali? (v hlevih). Kakšne živali so krave, konji, svinje, kokoši i. t. d., ker pri domu živijo? Imenuj mi še kakšno drugo domačo žival! čemu so nam domače živali ? Nam tedaj te živali koristijo, ker nam pomagajo delati in nam služijo v živež? Kaj jim moramo tedaj mi zato storiti, ker nam obilo koristijo? Ce-gavo stanovanje je hlev? V kaj polagamo krmo konjem, kravam in volom? V kaj pa svinjam? Kako so imenuje prostor, v kterem žito mlatimo? Kdo mlati žito? S čim? Kam spravijo mlatiči žito? Kam slamo? Kam pa spravljamo seno in otavo? V kteri prostor spravljamo listje? Kako se imenujejo ta poslopja, ker jih kmet potrebuje? (kmetijska ali gospodarska poslopja). Kakšno bi moralo biti v hlevih in drugih gospodarskih poslopjih, ter okoli njih. P r i p o v e s t. Iz „Začetnice" str. 45. „Iskra". Izpraševanje pripovesti in nauk. Uganke, str. 45, 1, 2, 3. Risanje ,hiše". Napravite lepo ravno ležečo črto! Na obeh koncih te črte napravite enaki stoječi črti gor! Zvežite te stoječi črti z ležečo črto zgoraj! Nastavite na desnem koncu zgornje ležeče črte, ter vlecite malo poševno črto proti levi gor! Na levem koncu enako dolgo poševno črto proti desni gor! Zvežite konca teh poševnih črt z ravno ležečo črto! Nastavite v sredini leve stoječe črte in vlecite lepo ravno proti desni stoječi! (Uč. naprej in otroci za njim po narekovanju rišejo vrata, okna in dimnik, dokler ni hiša gotova, potem vpraša:) Kaj smo sedaj narisali? Je li to tedaj prava hiša, ker smo jo narisali? Kdo mi ve imenovati in pokazati dele hiše, ktere tukaj vidimo? Ali so to znotranji ali zunanji deli hiše? Kdo mi ve znotranje dele hiše imenovati? Kdo vse skupaj? Hiše, ktere imajo nad izbami zopet izbe, imajo nadstropja. Koliko nadstropij bi imela takšna hiša? Razkrojitev besede „hiša". Učitelj pokaže na narisano hišo in vpraša: kaj je to? Recite še enkrat besedo „hi—ša" in pazite, kaj bom na tabli napravil! h, i, š, a, Kaj ste izgovorili pri prvi, kaj pri drugi zakrivljeni črti? Kolikokrat ste prenehali? Koliko zlogov ima tedaj ta beseda? Kako se imenuje prvi, kako drugi zlog? Izgovorite še enkrat prav počasi prvi zlog in pazite, kaj bom na tabli napravil! Kaj ste izgovorili pri prvi, kaj pri drugi ležeči črti? Kaj pomeni tedaj prva, kaj druga? Kteri glas slišimo najprej, kterega potem? Recite pri prvi črti tako dolgo ,.li", dokler vam druge ne pokažem in potem hitro ,.i"! Enako nazaj! Kdo še mi zna imenovati drugi zlog? Izgovorite še enkrat prav počasi in pazite, kaj bom na tabli napravil! Kaj ste izgovorili pri prvi, kaj pri drugi ležeči črti? Kaj pomeni prva. kaj druga? Kteri glas slišite v tem zlogu najprej, kterega potem? Recite pri prvi črti tako dolgo „š". dokler vam druge ne pokažem in potem hitro ..a" ! Enako nazaj! Koliko glasov ima cela beseda? Recite pri prvi črti tako dolgo „h", dokler vam druge ne pokažem in potem hitro „i"! Recite prva dva glasa tako dolgo, dokler vam tretje črte ne pokažem in potem hitro tretji glas! česa je v mestu mnogo? Recite tako dolgo prve tri glase, dokler vam zadnje črte ne pokažem in potem hitro zadnji glas! Enako nazaj. Dalje prih. --- Metodična razprava kocke. (Po navodil dr F. vit. Močnika spisal Veleki) (Dalje.) Kje se konča kocka predej? Pokaži! Kje se konča kocka spodej? Pokaži! Kje na desni? Kje zadej? Kje zgoraj? Kje na levi? Tam. kjer se kocka konča je ploskev. Pokaži ploskev kocke! Ti! Pokaži ploskev mize! Se edno! Pokaži ploskev klopi! Se edno! Pokaži prednjo ploskev kocke ! Pokaži levo ploskev kocke ! Spodnjo ! Zadnjo ! Desno! Zgornjo! Koliko ploskev ima kocka! Ker ima kocka šest ploskev, imenuje se tudi šesteroploskovnik. Kako se še imenuje kocka? Zakaj? Kaj je to? (klobuk) Kaj je klobuk? (telo) Kje se konča klobuk zgoraj? Kaj je, kjer se konča klobuk zgoraj? Kakošna je ta ploskev? Učitelj kaže z roko. (kriva) Ktero telo še ima krivo ploskev? Kakošna je ta ploskev kocke? (ravna) Kakošna ta? Ta? Kakošna je vsaka ploskev kocke? Smemo tudi reči: Vsaka ploskev kocke je ravan (ravnina) Kaj je vsaka ploskev kocke? Kaj je vsaka ploskev knjige? Pokažite ravani (ravnine)! Pokaži zgornjo ploskev! Pokaži prostornost od desne na levo! Kako se imenuje ta prostornost? Pokaži prostornost od predej na zadej! Kako se imenuje ta prostornost? Pokaži prostornost te ploskve od spodej navzgor! Koliko prostornosti ima gornja ploskev? Kako se imenujete? Pokaži spodnjo ploskev? Dalje, kakor pri zgornji. Učitelj: Hočemo pa si kocko tako obračati, da bode vsaka ploskev, ktero si ogledujemo, ležala tako, kakor ležite sedaj zgornja in spodnja. Ogledujmo si prednjo ploskev! Obrni kocko! Dalje, kakor popred. Koliko prostornosti ima leva ploskev? Desna? i. t. d. Koliko prostornosti ima vsaka ploskev kocke? Pokaži in imenuj prostornosti ploskve na tabli! Na steni! i. t. d. Imenuj prostornosti vsake ploskve! Koliko prostornosti ima vsaka ploskev? Kako se imenuje del zida, na kterem stoji cela hiša? (osnova, osnovni zid). Pokaži ploskev, na kteri stoji cela kocka? Kako bodemo imenovali to ploskev? (osnovno ploskev). Pokaži osnovno ploskev ! Zasuči kocko, da bode ta ploskev osnovna! Pri kocki imenuje se tudi zgornja ploskev osnovna. Pokaži jo! Koliko osnovnih ploskev ima kocka? Pokaži jih! (Učitelj obrne kocko.) Pokaži sedaj osnovni ploskvi! Pokaži ploskev, ki je na strani! Kako se bode imenovala ploskev na strani? (Postranska ploskev! Pokaži še edno postransko ploskev! Še edno! Koliko postranskih ploskev ima kocka? Učitelj obrne kocko. Pokaži in imenuj postranske ploskve! Koliko jih je? Kaj je to? (svinčnica, kalamer). Kteri rokodelec potrebuje svinčnico? čemu? Vsak zid mora biti namerjen po svinčnici. Eečemo tudi: Zid mora biti navpičen. Kakošen je ta zid? Pokaži navpično ploskev kocke! Se edno! Koliko navpičnih ploskev ima kocka? Kocka se obrne. Pokaži navpične ploskve! Pokaži navpične ravane v učilnici! Kaj je to? (skleda) Kaj je v skledi? (voda) Kaj je to! (ravnilo) Položi ravnilo na vodo! Pokaži z roko, kamor je ravnilo namerjeno! Pokaži ploskev, ki je tako namerjena! Ravnilo leži vodoravno. Kako leži tedaj ta ploskev? Ploskev je vodoravna. Pokaži drugo vodoravno ploskev! Koliko vodoravnih ploskev je na kocki? Koliko navpičnih? Ktere so navpične? (postranske) Kteri ste vodoravni? (osnovni). Vzdignite roki naprej, da bodete vodoravni! Vzdignite jih, da bodete navpični! Roke na klop! Postavi ravnilo navpik! Sedaj bodemo nagniliv ravnilo, počasi, vedno dalje, da bode ležalo na zadnje vodoravno. Učitelj začne. Se je sedaj navpično ? Je že vodoravno? Sedaj ni navpično, ne vodoravno, sedaj je poševno. Nagne dalje. Je ravnilo sedaj navpično? Vodoravno? Sedaj je tudi poševno; i. t, d. Kedaj je ravnilo poševno? (Kadar ni navpično in ne vodoravno). Vzdigni roko, da bode poševna! Pokažite in imenujte poševne ploskve! Položi ravnilo vodoravno, navpik, poševno! Učitelj ima dve deščici. Na vsaki zaznamnja edno večih ploskev. Postavi deščici tako. da bodete si zaznamnjani ploskvi navpik. I, tudi! Kje se zadenete ploskvi? Postavi deščici tako, da bi se ploskvi, ako bi bile daljše, zadele tukaj, kjer držim prst! Postavi deščici tako, da bi se ploskvi nikoli ne zadele, akoravno bi bile jako dolge! Položi roki tako, da se nikoli ne bi zadele, ako bi bile tudi veliko daljše! Obrni to ploskev proti steni tako, da je ne zadene ne sedaj in ne nikoli! Ploskvi, kteri ste tako namerjeni, da se ne zadenete in tudi ne morete zadeti nikoli, bi še bile tako dolgi, ste vzporedni. Imenujte vzporedne ploskve v izbi! Imenujte nevzporedne ploskve v izbi! Se nahajajo na kocki vzporedne ploskve? Imenujte vzporedne ploskve na kocki! Imenujte nevzporedne ploskve na kocki! Pokaži dve vzporedni ploskvi kocke! Se dve! Kolikokrat po dve vzporedni ploskvi ima kocka? Učitelj kocko obrne. Pokaži, po kteri dve ploskvi ste sedaj vzporedni? Kolikokrat po dve vzporedni ploskvi ima kocka? Imenuj več ploskev, ki so med saboj vzporedne! . Kaj je to? (kocka). Koliko ploskev vidimo na kocki? Učitelj odvzame edno ploščo. Kocka je namreč votla in učenci vidijo notranje ploskve. Kaj vidite? (ploskve). Učitelj zopet ploščo pritrdi. Koliko ploskev je no'ranjih? Koliko jih je po vrhu? Kako še lahko imenujemo te ploskve, ker so po vrhu? (površne). Koliko površnih ploskev ima kocka? Tudi tabla bi zamogla biti votla. Poglejte notranje ploskve table! (ne vidimo). Poglejte površne ploskve table! Tako pri drugih rečeh Ktere ploskve vidimo na vsakem telesu? Namesto površne ploskve se tudi reče površje. Kaj vidimo pri vsakem telesu? Koliko ploskev ima površje kocke? table ? (Dalje sledi. -