Poštarina plačana. Štev i3. Posamezna Stav. Din M L'ubl«»ni, v oetek dne 94. oktobra 1924. Leto Vit. Upravni&tvo ..Domovine" v L|Mbljani, Prešernova ulica 54 Uredništvu ..Domovine", Miklošičeva cesta 16. Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din oeloletno Din 30'—. Predi novimi volitvami v narodno skupščino Tigri so jo polomili, tigri, adijo! Zadnjič smo na tem mestu povedali,' slavi jo, ali pa hočemo, da nam bodo kako je bila odstavljena tigrovska vlada Radič, Turki, Nemci, Madžari in rimski zaradi nesposobnosti in škodljivosti za hlapci s svojim večnim rovarenjem še državo in ljudstvo. Razložili smo tudi, kako so avtonomistični tigri tekom treh mesecev svoje vlade z dejanji dokazali, da so bile njihove obljube, ki so jih dajali slovenskemu ljudstvu pred volitvami, le sleparstvo. Ničesar niso storili za ljud* naprej razbijali našo mlado domovino, dokler nas Slovencev ne bi zaradi noe tranje nesloge požrli Italijan, Nemec in Madžar. Tri mesece so sedaj imeli vlado v rokah federalisti in avtonomisti, a v treh 6tvo in le osseparili so ga. Med tem so mesecih so popolnoma doigrali. Ako bi se zadnji teden politični dogodki v Bco* jih pustili še nekaj časa na vladi, bi raz« gradu razvijali z veliko naglico, o čemur nesli državo ali pa jo pahnili v krvavo pišemo na drugem mestu. Tu hočemo le revolucijo. Tigrovska vlada se je izkazala poudarjati, da so klerikalni tigri tudi za največjo nesrečo države in ljudstva, zadnji teden pokazali, da jim ni niti za Tigri stoje danes pred slovenskim ljud* «sporazum», niti za «pobijan je korup* stvom osramočeni in žigosani kot vara« cije», niti za to, da bi za ljudstvo kaj j lice ljudstva. Še nikdar se ni izkazala dobrega in pametnega storili. Kralj se je j nobena stranka za tako sleparsko kakor noč in dan prizadeval, da bi spravil Ra*;SLS. Samo za farovško malho so delali diča, Turke in naše klerikalce k pameti' tigri, ljudstvo pa so drli z neusmiljenim in k složnemu delu. Zahteval je, da naj j davčnim vijakom. Še tisti, ki so bili od se-sestavi vlada, v kateri naj bodo vsijpovodnji oškodovani, niso niti tega do* oni, ki hočejo to državo in njeno edin« j bili, kar so tigrovski ministri v nekaj stvo. V ta namen so se vršila pogajanja na dvoru in pod predsedstvom samega kralja. Navzoči so bili: Davidovič, do1^* tor Korošec, dr. Spaho in radikali. Na žalost pa so se pogajanja razbila največ zaradi trclovratnosti dr. Korošca in vrto* glavosti Radiča. Radikali so zahtevali, da mora Radič zapustiti moskovske boljše* vike, da mora nehati z republikanskim . ... ... hujskanjem med vojaštvom ter da ne v nasi, d,rzavl še nismo imeli toliko sme več razbijati Jugoslavije in proti «teatra», kakor ga imamo sedaj. Teater, njej v inozemstvu z njenimi sovražniki kakršnega so pred kovati načrte proti njej. Dr. Korošec je kar so mesecih zaslužili- Iz Beograda poročajo, da bo še ta teden razpuščena skupščina, razpisane nove volitve za februar. Nova volilna vlada narodnega bloka, v katerem so tudi samostojni demokrati, pa bo stopila na mesto odstavljene tigrovske vlade. Silno hud volilni boj se bo začel, o ka* terem izidu pa ne more biti nobenega dvoma. Sleparski federalisti in tigrovski avtonomisti morajo biti povsod tepeni, kakor je bila sedaj našeskana tigrovska vlada. Tudi slovensko ljudstvo bo moralo sedaj popraviti napako, da je zadnjič iz* volilo 21 verolomnih tigrov. Nič več so ne damo osiepariti! Tigri so jo polomili, tigri, adijot To mora biti klic slehernega Slovenca, ako hoče dobro sebi, svoji rod* bini in svojemu narodu. Morda se bo do nedelje v Beograda še enkrat poskusilo, doseči na kak način sporazum za delo v skupščini. Navzlic vsem slabim izkušnjam s tigri, bi tudi mi vendarle še želeli, da se vsaj ta zadnji poskus posreči. Vedno je boljše, da se ljudje v miru spravijo, kot da so šele po hudem boju primorani priti k pameti. Ako se tigri poboljšajo in izprevidijo, da tako ne gre več naprej in da ni mogoče napraviti ljudstvo zadovoljno z večnimi, notranjimi boji, nas bo le zelo veselilo. Če ne, je pa tudi prav. Mi smo priprav* ljeni in nas ni strah! Doli in gori pokazal, da se z Radičem popolnoma strinja, četudi se mu je videlo, da to dela iz strahu pred Radičem, ki bi se mu lahko pri volitvah grdo maščeval. Dejstvo je, da tisti, ki so toliko govo* rili o «3porazumu», niti manjšega spo* razuma niso hoteli. Radič je imel po vrhu še shod v Stubici, kjer si je pridobil ime «Vsezbov» in kjer je govoril proti državi tako, da bi ga povsod drugod takoj za jezik prijeli in zaprli zaradi veleizdaje. Sedaj, ko to pišemo, tako zvana kriza še ni končana. Kakor poročajo iz Beo« grada, je najverjetnejše, da bodo skup* ščino razpustili, da tudi še ljudstvo pove svoje mnenje. Odločiti se bo treba za ali proti Jugoslaviji. Mi Slovenci pa bomo morali odgovoriti še na vprašanje: Ali hočemo močno, kreDko in srečno Jugo* so pred volitvami klerikalci uganjali s svojo avtonomijo in s svojo jezo na Srbe in na jugoslovensko državo, ni nič proti temu, kar se godi danes na škodo države, na škodo žepov naših davkoplačevalcev. Ko je bila demokratska stranka v vladi, so klerikalni časopisi kar tulili in rjuli ter kakor pijanci udrihali okoli sebe, da vlada ničesar nc dela, da uganja samo korupcijo in da se bo v kratkem svet podrl, ako ne ena sama oseba, dr. Žerjav, ki ni bil niti poslanec in torej ne more biti za ničesar odgovoren. Seveda so klerikalci delali njega odgovornega, da so se sami s svojo armado poslancev mogli bolj mirno in udobno senčiti pod drevesom lenobe in brezbrižnosti za slovenskega človeka. Izpod košatega drevesa svoje udobnosti iti brezskrbnosti so lajali noč in dan, kakor sova skovika neprestano in ne ve ne čemu in ne zakaj. — Dr. Žerjav pa naj bi bil vsega kriv! Res čudotvoren človek mora biti ta dr. Žerjav in res se ga je vredno pade dr. Žerjav, ki niti ni bil poslanec in na i bati, ker je on — po klerikalnem izjav- njegovo mesto ne stopi dr. Korošec in njegovi tigri. Res, klerikalno bevskanje je bilo tako nesramno, da smo se ob spremembi vlade, v katero so stopili -tudi klerikalci, kar oddahnili in Boga na kolenih zahvalili, da je vendar enkrat dal klerikalcem priliko, da pokažejo, če poleg bevskanja znajo tudi še kaj drugega. Do sedaj je vso težko odgovornost za gospodarsko, trgovinsko in kulturno življenje ter potrebe v Sloveniji morala nositi ljanju — nosil večjo odgovornost sam kakor pa 20 tigrov skupaj. No, Bog in kralj sta naredila tako, da so poklicali slovenske klerikalne tigre Iz njihovih ležišč v Beograd in štiri od njih posadili na visoke stolčke ministrov. Sedaj pa bo nekaj, smo si mislili vsi. Vedeli smo, da se čez noč rekam ne dajo izkopati druge struge, toda v kakih štirinajstih dneh, v enem ali dveh mesecih se pa že mora malo poznati, da lopate delujejo in krampi kopljejo. Kakor v božjo prikazen sredi skalnatih pečin smo gledali tja doli v Beograd, vsi zadivljeni v resne obraze novih ministrov. Zdelo se nam je, da vsak od njih drži po eno Mojzesovo palico v rokah in da bo vsak hip stopil doli raz sedež in šel po deželi udarjat ob skale, da iz njih prižubore sveži hladilni studenci. Nismo pričakovali avtonomije, ker to je znano že pastirjem v gorah, da so klerikalci le takrat za avtonomijo, kadar ne sede v Beogradu na takih mestih, ki so mehka in dobra. Avtonomija je klerikalcem samo za rezervo, za primer, če se v Beogradu stolčki polomijo. Prav resno pa smo pričakovali stvari, ki so za naš vsakdanji kruh potrebne: invalidski zakon, zakon o posojilih kmetom, pomoč brezposelnim, pomoč in podporo poplavljencem, zboljšanje meje z Italijo, naše fante iz Ma-cedonije domov, znižanje števila vojaštva, znižanje davkov in milejše postopanje pri predpisu in pobiranju davkov, izpust zaprtih delavcev, večjo svobodo zborovanja in sploh stvari, o katerih so klerikalci prej toliko gobezdali. No, sedaj jih bodo pa izvršili oni, smo si mislili. Najbolj pa smo bili radovedni na izvedbo agrarne reforme, ker se nam je zdelo, da je ta za klerikalce najlaže izvedljiva, kajti razni škofje in samostani se napram svojim lastnim politikom vendar ne bodo upirali, ampak bodo nasprotno sami ponudili zemljo, ki je od večnih časov bila le kmetova in božja last. Pa tudi tu so klerikalci hitro znali pokazati svojo jezuitsko In advokatsko brihtnost. Rekli so: ljubi kmetje in vi invalidi in bajtarji, vi vsi ste verni ljudje. Glejte, zemlja ni samo vaša, ampak je tudi božja. In Bog jo je dodelil škofom in samostanom. In pri tem mora ostati. To ni krivica, to je božja volja in radi božje volje morate vi kot verni kristjani ostati tudi brez zemlje in trpeti — saj je Kristus, naš Zveličar tudi trpel. In klerikalni politik je hinavsko povzdignil oči proti nebu in ko je zopet pogledal na množice, ki so čakale na zemljo, je v njih očeh videl solze ginjenosti. In te solze so zanj pomenile tako ljudsko voljo, da noče zemlje od škofov in samostanov. Tako je naše ljudstvo zopet ostalo ogoljufano in prevarano. Tako od vsega tega ni bilo nič. Klerikalni ministri se vozijo v Slovenijo gori in iz Slovenije doli, v Beogradu stopajo na stolčke gori in doli. Da pa ta teater našega slovenskega kmeta ne ujezi in da ne zagrabi za bič, so klerikalci svojim agitatorjem ali dobre službe in dobre kupčije ter škofom in samostanom pustili njihova ogromna bogastva, da s podvojeno silo vsi hodijo okoli in drže ubogega kmeta v temi. Toda ni noči, da bi ne prišlo jutro. Politični pregled Naš minuli teden ie bil po važnosti dogodkov in z njim zvezanega razburjenja tako živahen, kakor jih nolitična zgodovina naše mlade države štej'' le malo. Po demi-siji Davidovičeve vlade, ki se je izvršila prejšnjo sredo, je odprta kriza zahtevala naglo reševanje, zakaj bližal se je 20. oktober, to je tisti dan, ko se skupščina mora vsako leto sestati k rednemu zasedanju. Redno zasedanje in pričetek vsakoletnega delovanja skupščine pa je mogoč ie ob strani trdne vlade, pa naj bo ta že kakršnakoli. Kralj je, uvažujoč nujnost rešitve krize, takoj v četrtek poklical k sebi predstavnike poedinih parlamentarnih skupin, v petek pa so se pod njegovim predsedovanjem začela rešetati pogajanja za široko koncentracijsko vlado, ki naj bi rešila predvsem najpotrebnejše zakone, obenem pa tudi sporazumno uredila vsa sporna vprašanja, ki obstojajo med Slovenci, Hrvati in Srbi ter ovirajo naše napredovanje. Konferenca, žal, ni rodila željenega uspeha, pripomogla pa je, da so se dodobra razčistila medsebojna nasprotja in da je kralj dobil pravilno sliko nasprotujočih si nazorov. Radikali in samostojni demokrati, ki so nastopali enotno, so za- htevali, da mora Radič prenehati s svojim neoviranim hujskanjem in osebno priti v Beograd, — vladin blok pa je neomajno zagovarjal Radičevo početje in se je posebno dr. Korošec izkazal za pravcatega Radičc-vega advokata. Ena kakor druga stran pa je vztrajala na svojih pogojih in tako v nedeljo še ni bilo nikakega zedinjenja. Ker se je v ponedeljek že moralo otvoriti zase-. danje skupščine, je vladar napel vse sile, da se položaj razčisti. Od nedelje zjutraj, preko noči do po« nedeljka popoldne so neprestano trajale avdijence pri kralju. Med dvorom in parlamentom so švigali avtomobili, v dvoru so kar naprej tekla posvetovanja, v parlamentu pa je bučalo od nervoznosti in radovednosti kakor v ulnja-.ku. Vsako uro se je menjal položaj, do zedinjenja pa ni prišlo. Ker je kralj uvidel, da se koncentracijska vlada radi nagajive odpornosti Davidoviča, Korošca in Radiča ne da sestaviti, se je v ponedeljek dopoldne že odločil, da združenim radikalom in samostojnim demokratom poveri volilno vlado, ki bi v treh mesecih izvedla nove volitve. To pa je davidovičevce in posebno še naše klerikalne tigre tako preplašilo, da so nemudoma poslali v dvor svojega delegata, ki je predlagal še poizkus: da se dosedania vlada pod nekaterimi pogoji oživotvori le še za par potrebnih dni, nakar se kriza končno razplete in zaključi. Kralj je ugodil in tako se je v ponedeljek zvečer lahko sestala skupščina ter izvolila svoje predsedstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ljuba Jovano-vič, za podpredsednika pa radičevec dr. Maček in klerikalec Hohnjec. V torek je po prestanih naporih vse počivalo; v sredo bi se bilo moralo zasedanje parla-^ menta nadaljevati. Ker pa medtem še ni padla odločitev, so bile seje odgodene. Kriza je v novem razmahu, vendar je upati, da se bo rešila še ta teden. Bolj in bolj se pač Anton Stražar: Krvavi denar Povest iz minulih časov-(Dalje.) Kot skrben gospodar je Šimnovec1 vedno zgodaj vstajal bodisi poleti ali po« zimi. Zatorej je bil tudi naslednje jutro prvi na nogah. Prvo je pogledal vselej k živini; tam je bilo vse v redu. Nato gre proti kašči, ki je stala med hlevom in hišo. Namenil je namreč pripraviti par vreč raznega žita za mlenje, da ga do« poldne popelje Jurče v mlin. Pa v kašči ga je čakalo silno iznena« Idenjel Sneg okoli poslopja je bil ves raz« hojen, poznali so se tudi tirovi sani, in žito je bilo raztrošeno vmes. Kakor star« čku so se začele tresti noge krepkemu možu. ki je skozi le priprta vrata stopil v kaščo... Žena in dekla, ka sta prišli tudi že imed tem v kuhinjo, sta slišali obupen imožev klic: «0, tatovi, tatovih) V grozi letita h kašči, pa najdeta tam Šimnovca, ki je sedel na malem stolcu in je kar zmedeno zrl svojo ženo... Tudi iz so* sednjih hiš so radi hrupa prihiteli ljudje. Kot blisk se je raznesla govorica po vasi, da so tatovi pri Šimnovcu pokradli nad 50 mernikov žita, več kosov platna in tudi nekaj denarja, ki ga je imel Šim? novec tam shranjenega. Berač Smolež, ki je koračil sredi do« poldneva po samotni moravški okrajni cesti proti Praprečam, pa je sam s seboj govoril: «He ja, he ja, dobro sem motil Šimnovčeve s svojimi storijami. Danes pa bo znal Šimnovec lahko samo eno pri« povedko o svoji okradeni kašči. Par to« larjev mi danes ne odide; mora mi jih dati general Pajk kakor na domenjeno pogodbo, saj brez mene bi mu ne bilo šlo tako gladko. No, pa saj Pajk ni sti« skač, on dobro plača svoje ljudi...» Med tem ne baš poštenim samogovo« rom je srečal Smolež Podlipčevega Jo« zeljna iz Škocijana. •Kaj pa, kaj, Smolež, kako ti gre? Govoriš pa tako seboj kakor štirje. Pa ne, da bi se bil kaj s hudičem menil? Saj včasih smo rekli: Kdor sam seboj govori, se z zlodjem zgovarja!» «Bodi no, bodi malo drugačen, Jozelj, saj škoda za tebe, ker si bil v šolah, pa včasi take otrobe vežeš. Stopi raje proti Šimnovcu, tam dobiš pečeno klobaso, ker so včeraj klali. Pa še nekaj: ti si se gotovo učil v črnih šolah, kako se bere. Kolomon. Danes imaš priložnost, -da Šimnovcu izslediš tatove, ki so mu nocojšnjo noč pobrali več ko polovico žita iz kašče, pa še druge stvari!« «Veš ti, Smolež, boj se ti Kolomona. Če bi jaz kaj gledal v njem — mogoče bi pri tatinski družbi našel tudi Smoleža! — Pa mi ne zameri, prijatelj! Bodi mi po« zdravljen in ne imej hudiča za strica!» Kakor bi berača polil z mrzlo vodo, tako so slabo vplivale nanj te besede. No, tolažil se je: «E, kdo se meni za ubogega in zmešanega starega študenta; on je učen, pa jaz le bolje živim ko on, čeprav ne znam tistih preklicanih čačK in še nisem nikoli imel v rokah črnih bukev...» V. Po vseh vaseh so uvedli straže zavoljo rokovnjačev. Tudi Jurče je stražil — pa ravno pri straženju je postal njih pomagač. V naši domači zgodovini in v ljud* skem pripovedovanju so še ohranjeni in si hoče priboriti dohod do njega, ker ga je izgubila v znani vojni z Japonsko. Danes so razmere spremenjene in Rusija se je že polastila inandžurske železnice, ki veže njeno zaledje preko kitajskega ozemlja s Tihim oceanom. Sedaj pošilja na daljnji vzhod svojih 25 bojnih ladij, ki bodo ponosno razvile rusko zastavo v teh daljnjih krajih, četudi bodo morale pluti okolu vsega sveta, ker rusko pristanišče Vladivostok leži preveč severno in je posebno pozimi vedno zamrznjeno. Južno se hoče Rusija pomakniti, kjer je že bila in to bo prej ali slej tudi dosegla, ker njene moči so navzlic boljševiškemu gospodarstvu ogromne. Tudi Francija, ki ji Rusija dolguje milijarde, je pripravljena sprijazniti se z njo, kakor se je že sprijaznila Anglija, prva svetovna sila. Veliko besedo bo še vodila Rusija, ta velika mati vsega Slovanstva. Dopisi GORNJI LOGATEC. Naše upanje, da bomo že letos imeli pod streho Sokolski dom, je zaradi večnega deževja šlo po vodi. Pa nič ne de. Saj nas je za silo spravil iz zadrege podjetni brat Lenassi, ki nam nudi svoio podaljšano gostilniško dvorano na razpolago zi naše kulturne in politične namene. Med 7,imr, bo treba pripraviti stavbeni materijaJ, da bomo j mogli takoj spomladi pričeti z gradnjo. Opeka j se že dovaža, apno in cement sta doma. kamenje pride na vrsto, ko bodo opravljena je-i senska dela. G. tovarnar J. Jelovšek je daro-1 val za Sokolski dom 4 vozove opeke pod po-1 gojem, da pridejo štirje starejši bratje sami po-1 njo na Vrhniko. Trije vozovi te opeke so že doma, četrti sledi. Hvala darovalca in požrtvovalnim bratom! — Poletno naraščajske tekme se je udeležilo tudi naše sokolsko društvo. Tri gojenke so sedaj dobile diplome, ker so pri tekmi dosegle šesto, dve pa sedmi mesti. Društvo jim je izročilo diplome v telovadnici na slovesen način. Ogovoril jih je predsednik prosvetnega odseka br. Punčuh v navzočnosti odbora, staršev ter zbranega članstva. Sestre telovadke so oskrbele odlikovankam lepe okvire za diplome. Pridnim gojenkam, ki so tako odlično zastopale naše sokolsko društvo,; bodi izrečena tudi javna čestitk?«! Priprave za zimsko kulturno delo so v polnem teku. Tam-buraši vežbajo nepretrgoma, za Vse Svetnike se vežba krasna drama cMrak>, tej bo sledila burka, na praznik telovadna akademija. V nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 4. uri popoldne priredi Zveza kulturnih društev v Ljubljani prvo letošnje predavanje. Predava g. J. Zupančič o inkviziciji. K interesantiiemu predavanju vabimo vse somišljenike. Vrši se pri bratu Lenassiju. OSELICA V POLJANSKI DOLINI. Prejšnjo nedeljo se je otvorila žirovska električna centrala na Fužinah. Podjetje je za naše kraje ogromne važnosti. Električni tok je speljan na Vrhniko, kamor ga je največ namenjenega. Obiskovalci naravnost občudujejo delo in podjetnost domačinov Zirovcev. Imeli so res veliko ovir, posebne z denarne strani, kajti vsa naprava stane skoraj trideset milijonov kron. Vso srečo želimo podjetju. Slovesna otvoritev in blagoslovljenje sa se vršili po žirovsketn župniku ob navzočnosti številnega domačega in tujega prebivalstva. Ob tej priliki se je ookazala tudi klerikalna nestrpnost. Četudi je to strogo gospodarsko podjetje, vendar se župnik ni mogel brzdati, da bi ne udaril na svojo klerikalno politično struno. Na vse precege je hvalil svojo klerikalno stranko, kakšno moč da ima zdaj in od katere je pričakovati velike podpore, morda celo poravnavo vsega dolga s pomočjo klerikalnih tigrovskih ministrov iz državne blagajne. Skoro bi bil že rekel, da imajo na napravi in vzdrževanju vse zasluge le tigri. Ta strankarska zagrizenost je molila vso prireditev. Celo njegovi treznejši pristaši so obsojali to netaktnost s pripombo: «To pa ne spada sem!» Naša duhovščina po večini,ne more brzdati svoje zagrizene strankarske strasti, katero kaže pri vsaki še tako neprimerni priložnosti. Vse jim je dobro v dosego njihovih ciljev. Ljudje ogibajte se takih voditeljev; ti vas ne pripeljejo na pravo pot. Njihova lastna korist jim je glavna stvar. uvideva, da so edini izhod iz sedanjega položaja: nove VOUtve! Razveseljiv dogodek v naši domači politiki pa smo minulo nedeljo znova doživeli z zmago v Ptuju, kjer so združeni slovenski volilci pregazili nemškutarijo, očistili tudi to nekdanje odpadniško gnezdo in s svojo odlično zmago zaključili iztrebljenje nemškutarstva v štajerskih mestih. V Ptuju, Celju in Mariboru je zopet Slovenec neomajen gospodar. Maribor je ravno v torek dobil župana v osebi dr. Leskovarja, za podžupana pa demokrata dr. Lipolda. Kar se tiče velike politike, pa ni dirindaj samo pri nas, temveč enako ali še huje skoro v vseh evropskih državah. Posebno Vroča tla so zopet V Nemčiji, kjer se je parlament razbil in so razpisane nove volitve. Volilna borba, ki se je že pričela, je tamkaj še vse drugačna kakor pri nas. V Nemčiji je obilo Strank, vsaka zase je precej močna, nazori pa tako različni, da niso izključeni tudi ostri spopadi. Prav tako se sredi volilne borbe nahaja tudi Anglija, ki pa je dežela stare kulture in umerjenosti, zato se tudi politični boji vršijo s sredstvi, ki so dostojni omikanega človeka. Od volilnega izida v Angliji in Nemčiji je pretežno odvisna bodoča svetovna politika, zato ves svet z zanimanjem sledi volilni borbi v teh dveh velikih državah, ki si v marsičem toliko nasprotujeta. Na daljnjem vzhodu pa divja revolucija. Kitajska je v ognju, razni kitajski magnati se pretepajo med sabo z velikimi armadami in si hočejo medsebojno priti do živega. Za Šangaj gre danes, jutri bo šlo za Šai-Hai-Hvan. Nič čudnega ni, da to priliko izrablja na daljnjem vzhodu tudi Rusija, ki je zaprta od Vzhodnega (Tihega) morja spomini na tiste čase, ko so prebivalci poedinih krajev in vasi morali sami med Seboj organizirati straženje svojega imetja zoper nadlego rokovnjaških in tatin« skih tolp. Očanci, ki so se še osebno spominjali vaškega straženja pa so po Večini že odmrli. Take straže so uvedli pri nas tudi v letu 1845., kmalu zatem, ko so predrzni tatovi pokradli pri Martinčku v Rafol« ičah in pri Šimnovcu v Zabrezju. Stražarji so se vrstili po redu in vsako noč je v vasi straži le po en mož, ako je bila mrzla noč, pa menjaje po dva. Hiša, ki ni imela nobene sposobne osebe za stra« žo, je morala pa plačati prispevek. Oborožen je bil stražnik običajno s «hclebardo», večinoma pa tudi z nožem in pištolo. O svetem Pav', pravijo, vsaka baba od mraza prav'- Tudi tisto leto se je uresničila ta narodna prislovica, ko je stražnik stric Miha stopical po Zabrezju gor in dol in ravno zvečer po godovnem dnevu sv. Pavla. Čeprav je bil zavit v kožuh in imel na glavi kosmato ovčjo kapo, ki mu je zakrivala tudi pol obraza, mu je vseeno mraz silil v ude. Stric Miha je torej hodil po vasi sem in tja in seveda izročeval vso tatinsko in roparsko sodrgo vsem hudičem, češ: kako bi se človek zdajle lahko imenitno grel doma na peči in zadovoljno spal! Možaku je bilo že nad 50 let, zato je imel mraz še večjo moč do njegovih udov. Nekako okoli tretje ure v jutru pa gre Miha v domači topli hlev, kjer je ležal Jurče in sladko spal. Stric zbudi fantiča in ga prosi, da bi nekaj časa hodil namesto njega po vasi. «Zakaj pa ne, stric! Čeprav sem še mlad, pa se nič ne bojim! Le pojdite spat, da se malo ogrejete. Če bo kaj posebne sile. bom pa že sklical ljudi na pomoč! Enega ali dveh se pa ne bojimU S temi besedami odide pogumni pet« najstletni Jurče takoj na stražo. Prav ponosno je hodil Jurče s bele« bardo po vasi, eno roko pa je vedno tiščal v kožuhov žep, kjer je tičala na« basana pištola. Toda po preteku dobre ure mu je silni mraz do dobra ohladil njegovo korajžno kri. Sredi vasi na ma« lem parobku je stal Lovretov kozolec, ki je imel zvečine vsa okna obložena s pro« senimi otepi. V to zatišje se je odločil umakniti Jurče vsaj za nekaj časa pred mrzlo sapo. ' ' Krenil je pod kozolec. Tu je bila na« ložena tudi stelja in konjska mrva. Jurče si hitro napravi v senu dobro skrivališče, da se ubrani hudega mraza. Tako skrit in v debel kožuh zavit, je ždel Jurče ne« kaj časa; pa začel se ga je lotevati dre* mež. V kratkem času je zadremal •.. Vsej okolici v grozo znani kolovodja nadležne sodrge, kakor so rokovnjače imenovali kmetje, Pajek iz Vrhovelj pa je opazoval mladega in neizkušenega čuvaja. Ko se je prepričal, da je trdo zaspal, mu odvzame helebardo, nato pa ga prime za obedve roki in kliče: «Hejo, hejo, mladi čuvaj! Kako pa, stražiš?» Jurče se zbudi in hoče v zmedenosti poseči po orožju, po helebardi, toda ni; je bilo nikjer, poleg tega pa ga je Pajek trdo prijel za obe roki. «Nič se me ne boj, fantič, mene, sta* rega poštenjaka Pajka iz Vrhovelj. Do* bro jutro sem ti prišel voščit! Toda to ti povem: Ako se mi le ganeš ali zakričiš.' ti odbije zadnja urica!* Do smrti preplašen Jurče ni vedel, kaj bi storil... Pa iz te zadrege ga znoya, reši sam Pajekt Ž1RI. Dne 10. t. m. je umrl na Selu pri 2ireh gosp. Jakob Poljan še k, kovaški mojster in posestnik. Pokojnik je slovel daleč naokrog kot izvrsten obrtnik. Bil je vseskozi zaveden naprednjak in v dobi naprednega prebujenja v Žirih velika, trdna in zanesljiva opora. Ko je pred 25 leti pokojni dr. Ivan Tavčar razširil svoje napredno politično delovanje na Žiri, mu je bil ravno pokojni Jakob Poljanšek neomahljiv steber, s katerim je sklenil tudi tesnejše prijateljstvo. Tudi gmotno je podpiral pokojnik vse napredno življenje v Žireh. Bil je član vseh naprednih društev, član žirovskega Sokola je bil od njegove ustanovitve. Izredno mnogo zaslug ima pri gradnji žirovskega Sokolskega doma, ki je med najstarejšimi v naši državi. Razume se, da je vedno vršil kot naprednjak svojo volilno dolžnost. Bolehal je že dalje časa in je dosegel starost 64 let. Zavednemu možu bodi s temi vrsticami postavljen majhen spomenik v «Domovini». Vsi znanci in prijatelji ga ohranimo v blagem spominu. TRŽIČ. Bliža se šesta obletnica naše osvoboditve izpod nemškega jarma. Dan 29. oktobra 1918. je v naši zgodovini zapisan z velikimi črkami. Mi pa ga proslavimo s hvaležnostjo, tako da podarimo.na obletnico tega dne mladini meščanske šole v Tržiču velik dar za knjige revnim učencem in za šolarsko kuhinjo, ki nudi dnevno 25 učencem hrano. Tako proslavimo najlepše šestletnico našega osvo-fcojenja. JARŠE PRI DOMŽALAH. Katoliško izobraževalno društvo v Grobljah je dne 12. t. m. priredilo nekako igro. Da je stvar bila bolj privlačna, je svirala tudi godba. K predstavi pa se je večinoma zbrala le mladina, zakaj izku-šenejši ljudje pri nas že ne dajo ničesar za klerikalni larifari. Šolska mladina pa se s takimi prireditvami navaja k zapravljivosti, da potem odraste v zapravljivega gospodarja ali gospodinjo. Denar, nabran pri takih igrah, ni v korist javnosti, ker izgine v globoko klerikalno malho. Sicer je pa slovenskemu klerikalnemu ljudstvu, ki ga vodijo maziljeni gospodje na špagi, težko kaj razsodnega dopovedati. V «Da me boš poznal, fantič, da ima Pajek tudi dobro srce, vzemi tukaj*le dva tolarja. Jaz te bom zdaj toliko časa čuval, I da moji ljudje izvrše svoje delo. Ko bom pa čul sovino skovikanje, te izpustim! Takrat pa začni vpiti: Hejo, ljudje, po* konci, tatovi so v vasi, tatovi! Pa ujeli ne bodo nobenega, samo ti boš imel ujeta dva tolarja — kaj ne?» * Po preteku pol ure se je res začulo sovino skovikanje. Pajek zapusti Jurčeta in naglo odide. Mladi stražnik Jurce zdaj začne kri« IČati na vse grlo. Še preden je poteklo Četrt ure, je bila vsa vas na nogah; vsi bo bili zmedeni in preplašeni, kajti kaj kmalu se jim je nudil naslednji prizor: Obupani Lovrač si je ruval lase od tvelike žalosti, kajti iz kašče so mu večji« idel vse pobrali tatovi. Za njimi pa ni bilo nikakega sledu yeč, kakor da so se v zemljo vdrli.. • Jurče je par dni taval žalostno okoli Jkakor mlad evangeljski Judež. Toda de* nar mu je tolažil vest, kajti bil je nekako Sebičen, premagal se jc in ni izdal glaso* ▼itega Pajka. In vse to je odločilo nje* |{ovo nadaljnjo usodo. tem oziru se spominjam na zgodbo, ki sem jo čul v mladih letih, in se glasi: ko sta še Jezus in sveti Peter hodila po svetu, ju je pot zanesla tudi v slovenske kraje. Na ravnem polju najdeta človeka, ki sedi ob mravljišču in milo joka. Jezus ga sočutno vpraša, kaj se mu je zgodilo hudega. Človek pa ne odgovori, temveč tarna dalje. Končno pa vendar pravi: Kristus nato pravi: cNo, le povej, saj sem jaz Sin božji !> Tedaj se človek obriše pod nosom in pravi jokaje: odvrne Božji sin in njemu kakor svetemu Petru se je zasolzilo oko. — Popotnik. LUKOVICA PRI DOMŽALAH. (Samomor.) Komaj sem poročal o nesrečnem smrtnem primeru v zadnji številki «Domo-vine», ko je po neprevidnosti v Trnovčah ustrelil oče sina, že se je pripetil nov žalosten primer. V Lukovici se je to nedeljo ob pol enajstih ponoči za Pungartnikovo trgovino ustrelil v glavo mlad lukovški orožnik. Ljudje so ves naslednji dan hodili gledat mladega fanta, ki je moral zaradi čakanja na komisijo ležati na licu mesta, pogrnjen z belo tančico, okrog njega pa so bili venci; pri sebi je imel svoje morilno orožje, karabinko. Kakor pravijo, je bil isti večer še zelo dobre volje v Omerzovi gostilni v Lukovici. Ko pa je prišel domov, je rekel kuharici, da se bo šel ustrelit. Pograbil je karabinko in odhitel v temno noč. Še preden je prišel kdo do njega, si je že ugasnil mlado življenje. Kaj ga je gnalo v samomor, še ni ugotovljeno. — Sedaj pa še nekaj naročnikom «Damovine»: Povest, ki jo pišem v «Domovini», bo precej časa izhajala. Upam. da boste z zanimanjem sledili resničnim dogodkom prošlega časa iz naše okolice. Agitirajte pri prijateljih in znancih, da se naroče na «Domovino». Saj, če si ga pritrgate za vse leto dober litrček, pa lahko plačate list, ki Vam bo delal zabavo vse leto. Opozarjam ponovno, ua pripravljam izdajo svojih povesti. Skrbel oom z vsemi močmi, da bodo povesti zanimive. Priporoča x,e Vam Vaš Anton Stražar, Prapreče 13, Luko-vica pri Domžalah. RADOMLJE. V zadnji številki «Kmetij-skega lista» je znani dopisnik, ki se je še pred nekaj dnevi javno skliceval na svojo naprednost in ki je tedaj s povzdignjenim glasom dopovedoval, kako neumesten in škodljiv je medsebojni boj po naprednem časopisju, udaril izza plofa po demokratski stranki. Dejstvo, da agilnost in doslednost demokratske stranke osvaja v hitrem pohodu srca naprednih podeželanov, dočim dvorezno slepomišenje zelenih generalov, ki so v Beogradu neženirano podprli oživotvorjene klerikalne samopašnosti, preseda že pristašem SKS, je užaljenega gospoda tako razvnelo, da se je odločil vreči nam v obraz rokavico. Napovedani boj sprejmemo brez oklevanja! Ideja jugoslovanske demokracije, ki že sedaj navdaja z grozo nazadnjaštvo in ki bo sčasoma zadala smrtni sunek bohotno cvetočemu klerikalizmu v Sloveniji, zavzema že v do-raščajoči generaciji močan razmah. — To pa boli ljudi Vašega kova, ko vidijo pred sabo neizprosen boj, načelno borbo in zro v daljavi zarjo neizbežne zmage. Računi se ne ujemajo, demagoštvo udarja na ovire, zato se Vas loteva slepa strast. S prerokovanjem, da demokratska stranka naprednosti ne bo nikdar rešila, naj izvoli g. dopisnik v bodoče raje vprašati pri prihodnjem okrajnem sestanku svoje navdušene napredne pristaše, ki so zadnjič v Radomlju izjavili, da ra;e volijo klerikalce kot pa demokrate. — Takih ljudi ne rabimo pri nas, naj le ostanejo pri Vas! MORAVČE. V nedeljo dopoldne 19. t, m. smo imeli plenarno sejo krajevne organizacije JDS., katero je ©tvoril naš vrh predsednik g. Matija Krušnik. Seje sta se udeležila tudi gg. dr. Rape iz Ljubljane in dr. Potokar iz Radomelj. Obema gospodoma se najtopleje zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost, zlasti se jima zahvaljujemo za pojasnila o današnji politični situaciji. Gospod tajnik je prečital nekatere važnejše dopise ter povedal radostno novico, da šteje Organizacija od ustanovitve, to je od 6. julija pa do 19. oktobra že 45 članov. Po nekaterih malih pojasnitvah se je seja zaključila s trdnim sklepom gg. odbornikov, da hoče vsak podvojiti vse svoje moči v prid organizaciji. Po končani seji ob 9. uri dop. se je vršil občni zbor podružnice Kmetijske družbe. Z žalostjo moram konštaitrati, da tako podivjanih in nakujskanih ljudi še nisem videl na nobenem občnem zboru kljub temu, da sem že čez 50 let star. Klerikalci so prav po tigrsko obnašali. Rjuli so kakor zver, od lovca zadeta, in razbijali kakor norci. S takini nastopi ne boste nikdar ničesar dosegli. Sramujte se! Gospodoma kaplanoma pa priporočam. naj se nikar ne vtikata v stvari, ki jima niso popolnoma nič mar. Obadva hočeta biti delegata; mar vidva obdelujeta polje? Kmetijsko družbo naj ima kmet, ne pa kaplan. Kaplan naj bo gospodar v kaplaniji. Kmet še nikdar ni bil gospodar kaplanije, zato tudi kaplan ne bo nikdar gospodar Kmetijske družbe. Gg. kaplana, ali sta videla, kako je vaše ljudstvo metalo vaše listke proč? Kajti spoznalo je, da tako :ie more iti. Mnogo kupljenih duš se vam je že izneverilo. PEČE PRI MORAVČAH. Tako zaželjene volitve so pri nas minule. Dale niso spati našemu farovškemu gospodu in vdanim priganja-čem, zlasti pa g. Sušniku iz Moravč. Gotovo so si potrgali vse podplate. Ujeli ste, g. Borštnar, res mnogo kalinov nc. iimanice, a vsi, ki so se ujeli, so bili gotovo slepci in gluhci. Človek zdravega razuma danes sploh ne more biti vnet za našega župnika, še manj pa za klerikalno politiko. Ga"jeve «putke> so znesle v klerikalno bisago res precej , ki so pa bila večinoma «klcpotci?. Uboga piščeta, ki so bila zvaljena iz takih jajecl Gospodu župniku izrekamo na tem mestu najlepšo zahvalo za njegove tako plodonosne spletke, ki jih neprenehoma neti med farani; zapomni naj si, da je on radi faranov v Pečah in ne farani radi njega. Gospod župnik, zapomnite si, da Vas mi živimo in ne Vi nas. Ne mislite si, da živimo v srednjem veku, čeprav živite v farovžu kakor kka srednjeveški vitez. Po ponedeljkovi občinski seji Vas gotovo še danes glava boli. Zdravo! VRHP0L.TE PRI MORAVČAH. Evo vam, dragi čitatelji «Domovine>, par novic iz našega kraja. Prvo je, da imamo že dalje časa redno lepo vreme, kar je zelo ugodno za našega kmetovalca, da z lahkoto opravi delo na polju in pospravi pridelke pod streho. Krompir in ajda sta še dosti dobro obrodila. Mnogo je bilo tudi jabolk. Na žalost pa moram zabeležiti, da so se po večini namočila in prekuhala v žganje, namesto da bi se prodala ali posušila. Zaradi preobilega žganja, ki nikdar ne napravi dobrih posledic, se je zgodil pred kratkim zopet primer uboja, ki bo najbrže zahteval človeško žrtev. V torek 14. t m. so se nam.ee zopet pošteno napili fantje žganja. Bili so sami Orli, ki so letos na svojem ustan. občnem zbo- ru svečano obljubili, da ne bodo p i jance vali in □e ponočevali. Bilo jih je pet po Številu, ki so omenjeno noč ob pol 2. uri strašno razsajali in preklinjali po vasi, a nato svojega tovariša do smrti pretepli in ga pustili ležati v mlaki krvi. Revež se sedaj zdravi v Ljubljani v bolnici. Zelo značilno je, da naš duhovnik, ki drugače tako rad naznani vsako malenkost, tega vpitja po vasi ni slišal in ni naznanil, čeprav se je razgraja je slišalo celo v sosednje vasi. Drugače pa se rad vtika v vsako stvar in ima za vsako neumnost čas. Tako n. pr. pobira po hišah , ker baš ta prinaša izvrstne članke o sadjereji. — V nedeljo 19. t. m. se je vršil občni zbor Kmetijske podružnice v Moravčah, pri katerem so pokazali klerikalci svojo podivjanost, toda kljub temu so odšli z dolgimi nosovi. BELA KRAJINA. Tudi za našo Krajino se je končno ustanovila podružnica Slovenskega planinskega društva. Odbor tvorijo: Ivan Za-gažen, predsednik; dr. Božidar Kiissel, podpredsednik; Albin čebular, tajnik; Jože Ka-stelic, blagajnik; dr. Ivan Šerko, dr. M. Matja-Šič, dr. Cerček in Jože Štrubelj, odborniki. Glavui namen podružnice je, gojiti turistiko v Beli Krajini, čuvati prirodne spomenike, v glavnem pa zgraditi na Mirni gori pod cerkvijo sv. Frančiška planinsko kočo, ki naj bo zatočišče domačinom in tujcem na izletih. Pravo ime gore je že precej pozabljeno. V rabi je pretežno le Sv. Frančišek. (Kočevarji rabijo še vsi Friedensberg.) Stari prebivalci pravijo še po ustnem izročilu dedov, da je iz brezna, ki je na vrhu gore, včasi bruhala gosta megla. Ob času neviht pa so se groniadili iz jame veliki oblaki, ki so v najkrajšem času prepregli vso pokrajino. Iz njih je padala debela toča, ki je uničila skoraj vse pridelke, tako da so morali hoditi po živež preko Kolpe. Da bi odvrnili take nesreče, so sezidali nad breznom cerkev in od takrat je gora mirna. Do koče vodi cesta s postaje Semič, druga pot je pa Črnomelj— Talčji vrh—Rodine—Planina. Oboje je že markirano: rdeče kolesce z belo piko v sredini. Kupljen je že svet, kjer bo stala koča, izdelan načrt, materijal v pripravi, kopanje temelja in kleti se bo začelo še letos. Ako bodo razmere ugodne, bo koča dograjena v letu 1925. O nadaljnjih podrobnostih bomo še obvestili naše bralce «Domovine> - posestnike, ki bivajo v sosednjih občinah, da bodo obveščeni o teku dogodkov, obenem pa bomo podali tudi drugim ljubiteljem narave nekaj smernic za prihodnjo sezono. SEMIČ. Dovolite, g. urednik, tudi iz našega pozabljenega kota nekaj vrstic. V nedeljo dne 19. t. m. je priredil tukajšnji Sokol družabni izlet na Črešnjevec pri Semiču. Izlet je dobro uspel, pa ne zato, ker nas je g. Ž. iz Rožnega dola zabaval s precej direpkimi vicb. Gospod je član nasprotne organizacije, kateri resnično zavidamo takšno moč. Med drugim nam je pokazal, kako skače na paši poreden konj, kateremu zvežejo prednji nogi, da ne zbezlja. Njegove krepke šaljivke prenesejo mogoče le utrjena moška ušesa, nikakor pa ne ženska in še manj otroška. Prosimo tedaj g. Ž., naj nas v prihodnje počasti s svojimi produkcijami le tedaj, ko priredimo izlet ali kaj podobnega samo za moške. Dotlej pa naj se vadi v svojem običajnem krogu, to je pri Orlih. — Zdravol — Sokolica. KRŠKO. Kettejev večer. Kulturno prosvetni odsek Sokola v Krškem priredi ob priliki 251etnice smrti pesnika Dragotina Ketteja recitacijski večer. Prireditev se bo vršila v Sokolskem domu v nedeljo 26. t. m. ob 4. uri popoldne. Spominski govor ima akademik g. Zim, Kettejeve pesmi pa recitira g. Markič (oba člana šentjakobskega literarnega krožka iz Ljubljane). Posetite prireditev polnoštevilno! TRBOVLJE. Nedelja 19. t. m. je bila zopet enkrat zanimava za našo dolino. V zgodnjih urah so prodajali otroci oirednikovs domač, a svetovnoznani list ^Slovenski dom». «Samo en dinar prosim!> Ta listič, tiskan na polovici pole, izhaja in preneha po potrebi — kakor sta pač razpoloženje in kredit. O vsebini je bolje, da ne govorimo; tisti «ven z volitvamb pove dovolj! To vse skup je bila priprava za shod. Saj človek bi podprl in tudi ni proti pravilni ureditvi občine, samo če bi ti gotovi ljudje bili vsaj možje, ki imajo kaj takta v sebi. Ce jih poverijo za glavne referente na shodil, se skrijejo, a v gostilni imajo polna usta. In taki zajčki naj bi potem vso stvar vodili? Na vsi stvari je bilo edino pametno, da se shoda volilci niso udeležili; gotovo smatrajo vso stvar za smešno — in po pravici. Če so bili vsi ti govorniki kandidati za županski stolček, potem nas, o Bog, reši hude letine! Za take Jakce, Mihce in Johančke bi bilo res bolje, da si kupijo konjičke, ki zadaj piskajo. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Brihtnost naših klerikalcev je takšna, da imajo vsakega demokrata za Orjunaša. Res, čudno je to, kajti v resnici ni pri Sv. Jederti še nobenega Orjunaša in tudi organizacije ni. Nadalje sodijo klerikalci po sebi, češ, da gredo vsi demokratski dopisi od tukaj iz rok izštudiranih oseb. Pripomniti moram, da nisem študiral na visokih šolah, kakor so klerikalni dopisniki, pač pa sem se še šolal med tukajšnjimi klerikalci kot podpredsednik orlovske organizacije. Tako sem ugotovil, da naši klerikalci glede svoje kulture ne spadajo več v dvajseto stoletje, temveč so mogoči le za sedemnajsto stoletje. PODČETRTEK. (Poziv.) Dopisnika članka «Ga bo treba poučiti z višjega mesta}, ki je izšel v cStražis in v katerem se podpisanemu predbacivajo pijančevanje, zabavljanje proti sedanji vladi in ministru dr. Korošcu ter neuspehi v šoli, pozivam, da javno nastopi in mi dokaže svoje očitke. Ako tega ne stori, ga imenujem za podlega denuncijanta in obrekovalca. — Podčetrtek, 15. oktobra 1924. Karel Kobale, učitelj. PRIHOVA PRI KONJICAH. Zopet se moramo malo oglasiti v ljubi «Domovini» in poročati par veselih in žalostnih novic iz našega kraja. Hvala Bogu, imeli smo lepo jesen in naravnost krasne dneve ob trgatvi. Vinska letina je srednja, največ pridelka sta vzeli toča in rja. Sadja je zelo veliko, le kupcev ni. Zategadelj kmetje napravljajo iz sadja pijačo, katere je toliko, da že zmanjkuje sodov. Prav se glasi tista narodna pesem: «Smo ga že pili, pa ga še bomo,» čeravno samo jabolčnik. — Pred kratkim so se vršili tukaj pri nas vojaški manevri, ki pa niso napravili veliko škode. Po vzgledu teh so pa priredili tudi tukajšnji klerikalci svoj manever na vse, kar je količkaj naprednomislečega. Kar se je zadnje tedne zgodilo tukaj pri nas, je skoro neverjetno. Človeka je sram, zaupati to javnosti. Danes povemo samo to, da, če se ne da zadoščenje vsem, ki so nedolžni, povemo prihodnjič vse. Sram vas bodi! Demokrat. SEVCE PRI SV. MARJETI. St. 42. ^Slovenskega gospodarja» godrnja pod naslovom ^Zanimivosti oo Sv. Jederti nad Laškim», češ, da ni potrebna prava občinska cesta čez Sev-ce, pač pa oni zapuščeni kolovoz čez Udmat, ki je vso zimo zamrznjen, ker se nahaja v velikem zatišju, dočim je cesta čez Sevce skoro vedno kopna, ker je proti solncu. Naj se dopisnik ^Slovenskega gospodarja« poda pozimi proti Udmatu, in ko se bo vrnil domov s krvavim nosom ali s pobito glavo, se ne bo več navduševal za udmatski kolovoz. Prišel bo do spoznanja, da je prava pot čez Sevce in le tu promet mogoč. Tudi naš oča župan zadnji čas robantijo proti popravi občinske ceste čez Sevce ter govore, da je nepotrebna. Pravijo tudi, da naj bi se raje napravila nova cesta za Sevcami do klerikalca gosp. Kudra, ki namerava otvoriti za Sevcami strojno mizarsko delavnico z električnim pogonom. Seveda bi to cesto, ki bi bila napravljena na stroške občine, rabil samo g. Kuder, ki je baje desna roka našega župana. Nadalje se dopisnik ^Slovenskega gospodarja» spotika nad nekim upokojenim železničarjem, češ, da si je postavil vilo. — Klerikalci so si mnogo prizadevali, da ga vlove v svojo stranko; zato so mu iz svoje posojilnice posodili denar, da si je napravil tako zvano «vilo», a sedaj, ko vidijo, da ne gre z njimi, ga napadajo, in jim mora plačevati mastne obresti od svoje borne pokojnine. Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO: Cene so prilično stalne, dasi se je zaradi zboljšanja dinarja pričakoval njihov padec. V Novem Sadu se trguje pšenica po 365 do 370 Din, oves po 265 Din, turščica, nova, sušena po 240 Din, moka «0» po 530 Din za 100 kg. GOVEDA: Cene so v zadnjem času le sem in tja nekoliko nazadovale. Na zadnjih slovenskih sejmih so se trgovali voli, prvovrstni, po okrog 13 do 14 Din 50 par, slabši po 11 do 13 Din, krave, dobre, po 10 do 12 Din, stare za klobase po 8 do 8 Din 50 p za kilogram žive teže. Teleta imajo precej visoko ceno v Zagrebu, kjer so se na zadnjem sejmu prodajala po 17 Din 50 par do 20 Din za kilogram žive teže. Mnogo cenejša je bosanska živina, ki pa je tudi slabše kakovosti. SVINJE. Na Slovenskem še kupčija s svinjami ni nikjer velika, ker jih še pitajo. Vi drugih pokrajinah naše države pa se sklepajo že precejšnje kupčije. Na zadnjem zagrebškem sejmu so prodajali hrvatske svinje, pitane, po 22 Din 50 par do 23 Din, sremske pa po 23 do 24 Din, dalje nepitane po 17 do 20 Din, prasce do 1 leta po 17 do 23 Din, preko 1 leta po 17 do 20 Din za kilogram žive teže. Sremske pitane svinje, zaklane, so se trgovale po 25 do 27 Din za kilogram mrtve teže. KRMA ima v Zagrebu mnogo višjo ceno nego na Slovenskem. Dočim se v Mariboru dobi seno po 55 do 87 Din 50 par, stane v Zagrebu 88 do 113 Din za 100 kg. Otava in detelja sta se prodajali na zadnjem zagrebškem sejmu po 125 do 150 Din. Slama je v Mariboru stala okrog 42 Din 50 par za 100 kg. KONJI: Cene niso več tako čvrste, kakor, so bile svoječasno. V Zagrebu se dobe konji po 5000 do 9000 Din, žrebeta po 3500 do 5000 Din za komad. Prilično iste cene veljajo tudi pri nas. HMELJ: Cene hmelju valujejo, čim se naša valuta popravlja, slabijo cene, čeprav so na zunanjih tržiščih stalne. Cene našega limelja, ki je izrazito izvozno blago, se vobče ravnajo le po inozemskih cenah ter se nikdar ne razvijajo samostojno. Opaža pa sc letos kakor lani, da se valovanja cen vrše le v ozkih mejah. To pomeni, da svetovni pridelek hmelja komaj zadostuje za potrebo pivovarn. Cene se v Savinjski dolini gibljejo okrog 100 Din za kilogram, v Bački pa so precej nižje. = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 22. t. m. v devizah: 100 avstrijskih kron za 9 tri četrtine pare, 100 italijanskih lir za 300 Din 60 par do 303 Din 60 par, 100 madžarskih kron za 9 eno tretjino pare, 1 dolar za 68 Din 50 par do 69 Din 50 par, 100 češkoslovaških kron za 204 Din 75 par do 207 Din 75 par, 100 švicarskih frankov za 1331 Din 90 par do 1341 Din 90 par. = Obtok bankovcev v naši državi je znašal 15. t. m. 6 milijard 26 milijonov 63 tisoč 220 dinarjev. = Carina na uvoz sladkorja naj se odpravi. Ker so spričo ugodnih izgledov svetovne produkcije sladkorja pričele cene padati, je 8 jugoslovanskih tvornic sklenilo iried seboj kar-el, to je nekako pogodbo, po kateri bodo vse tvornice cene zopet nekoliko povišale. Znano je, da je sladkorna industrija že vsa leta po vojni delala ogromne dobičke, kakor nobena druga industrija, zakaj naj bi jo potem še ščitila pred tujo konkurenco visoka uvozna carina, ki znaša 3 Din 30 par do 4 Din 40 par za kilogram in ki onemogoča uvoz tujega sladkorja, ki je znatno cenejši od našega. Uvozna carina na sladkor naj se odpravi in omogoči konkurenca, potem bodo oslale nizke cene temu živilu, ki je zlasti za prehrano delavskih in drugih revnejših slojev velikega pomena. Zmerno delo in gibanje utrjuje take ži« vali, vpliva ugodno na boljšo mlečnost in povečuje tudi njih plemensko vred« nost. Seveda je treba take krave bolj močno rediti, kakor smo sedaj vajeni. To pa te živali tudi zaslužijo, ne le s svojim delom, ampak tudi s svojim več* jim užitkom, ki ga dajejo. Pri takih živalih se vsa reja bolj izplača, pa tudi krave postanejo več vredne, ker se vsak potrudi rediti kaj boljšega. S tem pridobi pa tudi vsa vrednost telet za rejo in za pleme. S porabo krav za delo pridobi tedaj vsa reja, ker se začne vsa pozornost na njo obračati, ne le od strani gospodinje, ki se briga za kravjo mlečnost, ampak tudi od strani gospodarja, ki se začne vse bolj zanimati za delazmožnost in za do« bro krmljenje in oskrbovanje uprežnih krav. Po nekaterih krajih, kakor n. pr. v okolici Sodražice, se je vprezanje krav že močno upeljalo in v resnici vidimo tam danes vse boljšo kravjerejo, kakor je bila pred tem časom. Tudi po drugih za to pripravnih krajih bi vsa reja pri« dobila, če bi se mali posestniki lotili uprezanja krav. Vsa reja bi se bolj usta« lila, živina izboljšala, dohodki mlekar« stva povečali, zapeljiva in danes močno razširjena prekupčija z voli in junci bi odnehala, ako bi se poprijeli uprezanja krav. Za mnoge posestnike bi bil tak prehod od reje volov na rejo dobrih molznih in uprežnih krav važna gospo« darska pridobitev, ki bi ne zagotavljala le več uspeha v živinoreji, ampak sploh pri vsem gospodarstvu. In to ima biti predvsem merodajno, če si hočemo iz* boljšati svoj položaj. Beležke Dr. Korošec napoveduje svoj beg. V nedeljo je Radič na svojem zborovanju v Dolnji Stubici izpovedal, da se je dr. Korošec nedavno izrazil: «Ako pojde tako dalje, se za par let umaknem v tujino, Slovenija pa naj bo, kar je — republikanska in Srbi naj se tudi glede Slovenije sporazumejo z Radičem!» — Kaj se to pravi? Dr. Korošec meče puško v k o r u z o. Razočarani volilci ga zapuščajo, z druge strani mu pa Radič sili v zelje. Dr.Koroščeva napoved, da bo enostavno pobegnil v inozemstvo, je priznanje popolne polomije klerikalnih tigrov. Ničesar niso dosegli, lahkoverno ljudstvo pa s sleparijami zavedli tako daleč, da se danes z jezo obrača stran od njih: Kar je pametnejših, gredo v demokratsko napredno fronto, kar pa je duševnih revčkov, silijo k Radičevi republiki, kakor koza za soljo. Povedati moramo le eno: Kakor dr. Korošec s svojim begom v inozemstvo ne bo rešil svoje časti, tako tudi Radič nikoli ne bo imel odločevati glede Slovenije. Ko bo naše ljudstvo enkrat do dobra spregledalo vse avtonomistične in republikanske sleparije, jih bo pognalo z loparjem ter zaživelo novo življenje v ujedinjeni domovini. Tedenske novosti Kmetijski pouk KRAVE ZA MOLŽO, ZA DELO IN ZA PLEME. V naši deželi so pogoji za kravjerejo različni, tukaj bolj, tam manj ugodni. Odvisno je to od posestnih, gospodar« skih in tržnih razmer. Kar se da v enem kraju priporočati in z uspehom izvajati, tega ni mogoče v drugem kraju doseči. Zato se tudi ne da kravjereja povsod po enem kopitu urediti. Danes je kravje« reja v posameznih krajih tako vpeljana, kakor se je razvila tekom časa in ob da« nih pogojih. Vendar se da še v marsičem »a bolje obrniti in izpopolniti. Prepričan sem, da bi se dalo na ma« lem našem posestvu veliko več uspeha doseči, če bi krave tudi vprezali, kakor da jih redimo samo za pleme in za mol« [že. Več bi se doseglo, zlasti po takih krajih, kjer so krave prikovane na hlev in kjer imamo blizu doma ležeča zemlji« Sča z ugodno zemljo, ki bi se dala s kra« vami zlahka obdelovati. Po takih krajih bi sc dali dohodki kravjereje izdatno 'dvigniti, če bi jo obenem podprli tudi z 'dobrim krmljenjem, ki pri molznih kra« yah sploh ne sme manjkati. Nekaj dela bi kravam sploh bolj koristilo, kakor da tičijo vedno v hlevu. * Našim ugankarjem! Še do 4. t. m. je čas, da rešite uganke in pošljete njih rešitev. Razpisanih je 43 daril v knjigah, ki jih dobe izžrebani ugankarji - naročniki, ki so pravilno rešili vsaj tri uganke (za prvo darilo vseh šest) in ki imajo plačano naročnino vsaj do konca oktobra. Tekme za darila pa se lahko udeležujejo tudi novi naročniki, ki s prihodnjo številko naročijo in plačajo «Do-movino* do konca leta. Zamudniki, plačai e torej zaostalo naročnino, ki jo boste morali tako ali tako poravnati, ter pošljite rešitve ugank, s čemer se Vam nudi prilika, da dobite lahko darilo, ki je vredno več nego triletna naročnina za «Domovino». Poskusite srečo! * Pašič zopet zdrav. Kakor poročajo iz Beograda, je bivši ministrski predsednik Ni-kola Pašič bil težko obolel, vendar je sedaj zopet zapustil posteljo. * 251etnico svojega delovanja pri Trboveljski premogokopni družbi je praznoval te dni rudniški nadzornik g. inž. Fr. Lapornik, rodom Trboveljčan. O. Lapornik je bil eden izmed pivih Slovencev, ki so se posvetili montanističnemu študiju. O. nadzorniku, ki je obenem najstarejši slovenski inženjer pri Trboveljski premogokopni družbi, kličemo: Na mnoga lera' * Dr. Franjo Rosina f. V zdravilišču na Dunaju je prejšnji četrtek umrl ugledni mariborski odvetnik dr. Franjo Rosina, ki si je za slovensko in napredno stvar v Mariboru pridobil velikih zaslug. Pogreb se je vršil v ponedeljek v Mariboru ob ogromni udeležbi ljudstva. Slava njegovemu spominu! * Smrt najstarejšega duhovnika lavantin-ske škofije. V Novi cerkvi je umrl g. dekan dr. Leopold Gregorec. Bil je najstarejši du- hovnik lavantinske škofije. Redil se je 1.1839. pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Bil je svoječasno državni poslanec. N. v m. p.! * Ameriški Slovenec kot dobrotnik slovenskih dijakov. Naš rojak dr. Franc Koš-merl, rodom z Jesenic, sedaj pa odvetnik in vseučiliški profesor v Čikagi, je ljubljanskemu magistratu izročil 100.000 dinarjev, da bosta iz letnih obresti prejemala vsako leto po dva slovenska dijaka podporo. Plemeniti sklep slovenskega rojaka je v vsej javnosti vzbudil najboljši dojeni. * Štrajk invalidov z giadovanjem. V zdravilišču Brestovcu vrhu Zagreba se nahaja tudi 80 invalidov v oskrbi. Pod vlado klerikalcev in muslimanov pa se je njihovo stanje tako obupno poslabšalo, da so se lotili poslednjega sredstva: Začeli so štrajkati z giadovanjem. Ministrstvo za socijalno politiko, ki ga ima v rokah dr. Korošcev prijatelj musliman Behmen, se pa za žalostno zadevo pet dni ni nič pobrigalo in končno šele na pritisk vse javnosti odposlalo v Brestovac komisijo, ki je ubogim invalidom obljubila najpotrebnejše: zimske obleke, popravilo raztrganih barak in izboljšanje hrane. * Medveda je ustrelil Mate Moravec iz Podklanca. Medved je bil srednjevelik in približno 3 leta star. — Tamošnji ljudje ne pomnijo, da bi bil v teh krajih kdaj ustreljen kak medved. * Zagoneten umor v Ljubljani. Na Hra-nilnični cesti na ljubljanskem polju je bil v nedeljo ponoči umorjen trgovec g. Ferdinand Pipan, ko se je vračal s svojo soprogo Slavko domov. Morilec, ki je zakonska že vso pot zasledoval, je nenadoma stopil k njima, nameril samokres na g. Pipana, zaklical: «Geld oder Leben!* ter že izprožil. Pipan je padel na tla in kmalu izdihnil. Ko. so na klic soproge prihiteli ljudje, so našli njo v nezavesti poleg mrtvega soproga. Kot osumljenca umora so aretirali Ernesta Mikliča, bivšega zaročenca Pipanove soproge, toda vsi znaki kažejo, da je ta popolnoma nedolžen in so ga že izpustili. Izvršile so se nove aretacije, o katerih pa čuva policija strogo tajnost. — Najbrže se je izvršil umor iz maščevanja. Pokojni Pipan je bil šele pol leta poročen. V ljubljanskih krogih je bil splošno priljubljen. * Zaradi družinskih razmer v smrt. V Ljubljani se je na dvorišču hiše štev. 10 na Opekarski cesti ustrelil tamkajšnji posestnik Ivan Mauser. Povod temu žalostnemu dogodku je bil prepir, pri katerem se je Mauser tako razburil, da je vpričo žene in svaka vzel lovsko puško, odšel z njo na dvorišče in se vkljub prigovarjanju in pomirjevanju ustrelil v glavo. Bil je takoj mrtev. * Samomor Slovenca v Zagrebu. V zagrebški okolici se je vrgel pod vlak mizar v Belovaru Ivan Brožič, rodom iz Kranja. Vlak mu je glavo popolnoma odrezal, istotako desno roko in stopalo desne noge. * Surovo mučenje živali. Posestnikov sin 'Alojzij Trampuš in hlapec Matevž Oblak iz Polhovega gradca sta pripeljala v Ljubljano bika. Ubogo žival sta na potu strahovito pretepala in suvala, da je na mnogih mestih krvavela. Na Gcsposvetski cesti je izmučena žival legla na tla. Surova možaka pa sta vzela steklenico bencina, polila žival med zadnjima nogama in zažgala. Surovini se bosta zagovarjali pred sodiščem. * Umor ia rop. Pri Koprivnici je bila te dni oropana in umorjena posestnica Ana Ko-kočarjeva. Morilec Franc Podlesek, rodom iz občine Vojsko, je že aretiran. Ob priliki aretacije so našli pri njem še več ukradenega blaga. * Posledice pijančevanja. Novo vino že rodi slabe posledice. Iz več krajev nam poročajo o pretepih in pobojih med pijanimi fanti. V nedeljo so se v Dobovi pri Brežicah v Megučevi gostilni stepli fantje in je bil opasno poškodovan neki Poček iz Mosteca pri Dobovi. — Pri enakem pretepu je bil te dni v Artičah pri Brežicah ranjen neki Levak. Eden pretepačev je bil aretiran. * Umor dveh zakoncev. K posestniku Jakobu Verdelju v Vrbinski vasi pri Krškem je prišel pred kakima dvema tednoma neki tujec, katerega je posestnik vzel v službo kot hlapca. Dne 15. t. m. je prišel novi Verdeljev hlapec v Krško in hotel tam prodati kravo. Mesar se je z njim že pogodil in mu izplačal na račun aro. Ker ga je kesneje drugi mesar opozoril na okolnost, kako hlapec prodaja za gospodarja, je odšel kupec osebno na Verdeljev dom, da povpraša gospodarja. Doma pa je našel samo hlapca, ki mu je povedal, da je gospodar šel v Toplice. Mesar je zahteval povračilo are, ki jo je tudi dobil, nato pa je naznanil sumljivo zadevo županu v Vidmu. Župan je odšel na Verdeljev dom, kjer je našel vse zaprto, a na vratih napis: «Jaz sem junak iz Like. Stara sta odšla v toplice in se ne vrneta več.» — Skrivnostno zadevo je preiskala sodna komisija in je našla na Verdeljevem domu krvave sledove. Verdelj in njegova žena sta bila najbrž umorjena in zapeljana v Savo. Hlapec je med tem nenadoma izginil. * Narobe je bilo res. Te dni je v Trstu prišla na rešilno postajo zasebnica Ana Vra-nytzky ter pokazala rano v stegnu desne noge, češ, da se je hotela ustreliti, a ji je spodletelo. Vprašali jo seveda niso, zakaj se ni poskusila še z enim strelom in bolje zadeti, temveč so ji nudili takoj pomoč. No, pa se je izkazalo, da se vsa zadeva le ni vršila popolnoma tako, temveč se je ženska sprla s svojim možem in ker so tam v Primorju sploh bolj vroče krvi, je že dvignila samokres in hotela moža ustreliti. S samokresom pa je ravnala nerodno in zadela sebe v nogo. Policija jo je sedaj aretirala. * Dva potepuha. Pišejo nam: Na Žerenku pri Moravčah je dal posestnik I. Ribič (vulgo Osolc) prenočišče dvema mladima brezposelnima moškima ter ju pogostil z jedjo, ker sta mu rekla, da sta lačna. Ko so pa drugi dan šli domači na delo, sta se potepuha, ki sta se že poslovila od gostoljubnega gospodarja, vrnila, udrla s sekiro vrata, razbila pokrove od skrinj ter pobrala vse, kar jima je prišlo pod roko, vso boljšo obleko od treh domačih fantov, čevlje, ure, verižice in seveda denar, kar sta ga našla. Dobila sta tudi steklenico žganja, kateremu tudi nista prizanesla, nakar sta nemoteno odšla. Ko so domači tatvino opazili, so ju takoj zasledovali, a brez uspeha. Omenjeni posestnik ima občutno škodo. * V Laškem se je smrtno ponesrečil pivo-var gosp. Ludovik Osserdorf. Padel je več metrov globoko. Prepeljali so ga v javno bolnico v Celju, kjer je kmalu izdihnil. Bil je rodom Čeh in dober Slovan. Blag mu spomin! * V Krčevini pri Mariboru sta praznovala zakonska Franc in Ivanka Veber srebrno poroko. Obema zakonskima, ki sta v narodnih' krogih zelo priljubljena, iskrene čestitke! Iz demokratske stranke V soboto 25. t. m. se vrši plenarna seja' k. o. JDS. ob pol 10. dopoldne v Kočevju, ob 4. popoldne v Dolenji vasi pri Ribnici in ob pol 9. zvečer v Ribnici. Vseh treh sej se udeleži g. Fran Majcen iz Ljubljane. V nedeljo 26. t. m. se vrši plenarna seja k. o. JDS. ob 10. dop. v Loškem potoku, ob 2. pop. pa v Sodražici. Obeh sej se udeleži g. Fran Majcen iz Ljubljane. Iz raznih krajev * Na Ježici pri Ljubljani je praznoval 801etnico duhovni svetnik Simon Zupan, župnik v pokoju, priljubljen in častitljiv starček. * V Podutiku je izginil lSletni posestnikov sin Ivan Seliškar. Oče je prijavil zadevo policiji, ker sumi, da se je sinu morda pripetila nesreča. * V šmartnem pod šmarno goro je umrl 761etni mestni uslužbenec v pok. gosp. Fran Hribar. Bil je mož poštenjak. Blag mu spomin! * V Spodnji Hrušici je v sobSTo preminul g. Franc Korbar, poštar in posestnik, osebno pa vrlo blag in ljubezniv človek. — N. v m. p.! * V Hotedršici je padel z voza 431etni posestnik Ivan Logar ter se opasno poškodoval. * V Stražišču pri Kranju so vlomili tatovi pri tvrdki Masterl, ki izdeluje žimnate vrvi za sita in žimnice. Vlomilci so odnesli večjo množino izdelane črne žime. Pred nakupom tega blaga se svari. * V Kranju sta obhajala 251etnico svoje poroke ugledna zakonska Mihael in Marija Lužar. še mnogo let! * Na Hujah pri Kranju je v ponedeljek zjutraj izbruhnil pri posestniku Josipu Mar-čanu požar, ki je v kratkem vpepelil dve poslopji posestnika. Gasilna društva, ki so prihitela na pomoč, so mogla rešiti samo ostala, v bližini se nahajajoča poslopja. Požar je uničil tudi gospodarsko poslopje Marčano-vega soseda. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. * V Kapelah pri Dobovi so neznani zli-kovci vlomili v Staničevo hišo in pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Vrhu tega so nekega Pšeničnika, ki so ga srečali na po-vratku s tatinskega posla, opasno obdelali z noži. Tatovi še niso izsledeni. * V Lokah pri Trbovljah je umrla v nežni starosti 12 let hčerka g. Antona Medveška, Hedvika. Žalujočim naše sožalje! * Na Gomilskem je pobodla krava 661et-no marljivo gospodinjo Marijo Koprivšek. Težko poškodovano so prepeljali v celjsko bolnico, kjer pa je podlegla ranam. Blag ji spomin! Iz Zveze kulturnih društev V soboto 25. t. m. se vrši ob 8. zvečer; predavanje na Jesenicah. Predava g. Oton Ambrož o postanku naše države. V nedeljo 26. t. m. se bodo vršila predavanja v naslednjih krajih: V Škof ji Loki ob pol 11. uri dopoldne v. Sokolskem domu. Predava g. Oton Ambrož o Jugoslaviji in njeni ustavi. V Devici Mariji v Polju ob 9. dop. v gostilni A. Kuharja na Vevčah. Predava g. živinozdravnik Rafael Ipavec o prvi po« moči živini v sili. V Blagovici ob 7. zjutraj v gostilni pri g. Novaku. Predava g. nadzornik Crnagoj o splošnih gospodarskih vprašanjih. V Št. Vidu pri Brdu ob 11. dop. predava g. nadzornik Crnagoj o splošnih gospodarskih vprašanjih. V Recici-Bledu ob 4. pop. v restavraciji «Savica». Predava g. dr. Fr. Cadež o najnovejših svetovih. V Prečni pri Novem mestu ob 7. zjutraj v stari šoli. Predava g. Fr. Malasek o zimskem krmljenju domače živine. V Bršljinu ob 2. pop. v prostorih gostil-« ne Alojzij Drenik. Predava g. Fr. Malasek o napravi ensilaže in pomenu iste za mle« karstvo. V Kostanjevici ob pol 8. zjutraj. Pre« dava g. ravnatelj A. Mervič o naši bodočnosti in gospodarskem razvoju. V Krški vasi ob 2. pop. v gostilni Josipa Ajstra. Predava g. dr. Josip Kune o prvi pomoči živini v sili. V Dražgošah ob 4. popoldne v gostiln! g. Jelenca. Predava g. dr. Jože L>ohin>nc o socijalnem zavarovanju dela-stva. V Gornjem Logatcu ob pol 4. popoldne. Predava g. Stojan Baiič o socijalizmu in komunizmu. V Borovnici ob pol 8. zjutraj. Predava g. ing. Ružič o agrarni reformi. V Studencu-lgu ob 3. pop. v Sokolskem domu. Predava g. Anton Likozar o poljedelstvu in sploŠBO-kmečkem gospodarstvu. V Ihanu ob 3. popoldne v Gasilskem domu. Predava g. živiBozdravnik Lovro Tepina o prvi pomoči živini v sili. V Dragatušu ob 11. uri dop. v šoli. Predava g. nadzornik Fr, Gombač o vinogradništvu. V Ribnici predava g. prof. Pavlič p vzrokih nfuspehom Alolj, Prosveta Anton Melik, Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled. I. del. Druga predelana in pomnožena izdaja. (Pota in cilji, 5. in 6. zvezek.) Ljubljana 1924. Izdala Tiskovna zadruga. Strani 427. Cena boljši izdaji 75 Din, slabši 60 Din, poštnina 2 Din več. Ko je pred tremi leti izšla prva izdaja Meli-kove Jugoslavije, je bila knjiga zaradi svoje zanimivosti in potrebnosti hitro razprodana. Sedaj je priredil Melik novo, povsem predelano in pomnoženo izdajo, ki na 427 straneh obširno in temeljito razpravlja o reliefu jugo-slovenskega ozemlja, o našem morju, podnebju, rastlinstvu, živalstvu, prebivalstvu in narodnem gospodarstvu. Dočim zanimajo prva vprašanja bolj teoretike in šole, so zadnja poglavja zlasti važna za vse naše gospodarske in pridobitne kroge- Ti najdejo v knjigi obilo podatkov in informacij, ki jih rabijo pri svojem gospodarskem delu. Skupno z drugim delom, ki je izšel že lansko leto, nam podaja Melikovo delo vse, kar moramo vedeti o naši državi v zemljepisnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Nanj op! zarjamo zato vse javne, drfavne in avtonomne urade, gospodarske in pridobitne kroge ter kulturne organizac:je. pa tudi posameznike, ki se ho-tejo temelj to poučiti o naši državi. Knjiga je izšla v pm ' -m formatu in v prav 1:6ni obliki. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. zadnje pare. Bilo je hudo vroče, ko sta se vračala domov, že?a ju je mučila in nista vedela, kaj naj napravita. Končno sta se podala v neko krčmo, kjer sta bila znana, in sta si naročila vina. Ko sta popila, je poklical župnik krč-marja in mu povedal, da sta brez vsake pare, ker s a ves denar zakupila v Ljubljani. Naj si torej krčmar dolg zapiše, a to naj stori tako, da ne bodo drugi ljudje zvedeli za njun oštarijski dolg ter se zgražali. Krčmar je obljubil to storiti in ko sta odšla, je zapisal na vrata: «Dominus vobi-skum* tri, «etkum špiritu tuo» pa dva poliča. MALI OGLASI Proda se zaradi starosti in bolezni lepo posestvo ob cesti z gospodarskim poslopjem; nadalje 13 svinj, med katerimi so štiri breje, ena krava, en junec, več kmetijskega orodja, štirje čevljarski šivalni stroji iz več k čevljarstvu spada iočega orodja. Podrob* nosti se izvedo pri lastniku: Franc Zorko, vas Planin^, pošta Raka pri Krškem. Za smeh In Katek čas razloček. Župnik Jaka je v nedeljo silno vneto pridigova!. kako mora človek biti potrpežljiv in da ne sme godrnjati nad božjimi; sklepi. Zraven je goreče razlagal, kako veren, pobožen in potrpežljiv je bil Job. ki je z mirno vdanostjo prenašal vse nezgode in nikoli ni zagodrnial proti Bogu. Opoldne nato pred kosilom pa reče fajmošter Jaka svoji kuharici, naj mu prinese l:terček najboljše starine iz tistega soda. ki stoji v zadnjem kotu kleti. Kuharica čez čas prihiti vsa nesrečna nazaj in pove. da je na sodu počil obroč in da se je vino razlilo no tleh. «Jojme!» začne larmati in si lase puliti fajmošter Jaka. «No. no!» pravi nato kuharica, »toliko; ti pa spet ni treba čemeriti se. saj si vendar j v pridigi govoril o potrpežljivem Jobu, ki ni nikoli godrnjal zoper voljo božjo!* «Pusti me z Jobom v miru!» zareuči; fajmošter Jaka, «nikoli ni on niti srknil takega vinčka, kakor je bil moj!» Da se ne zve. Župnik Matija z Gorenjskega je šel z mežnarjem Gašperjem v Ljubljano nakupo-vat različne stvari. Porabila sta ves denar do se dobi u useh specerliskih prodcralnab Ako si hočcto nabaviti aa tesen in srfmo dobro in ceno blago Tako je. Prinesli so na mizo neko jed. katere osemletni Jožek ni maral. Pa mu je rekel oče: «Ko sem bil jaz tvojih let, nisem bil tako izbirčen. Pojedel bi tudi najtrši krompir, samo da bi si utešil glad.* Jožek: «No. potem pa zahvali Boga. Ia si prišel v našo družino, kjer se dobro !e.» I»ovoi. gozdarji, delavci, priporočamo Vam, da al kupite 1» 1 I*. pelerine, suknje, hlače, dežne plašče ls gume, vsakovrstno perilo po najnižji ceni le pri konfekcijski tadnstrtj! Drago Sckwab, Liubljana Dvomi trg št. 3 (pod Narodno kavarno). Največja zaloga vsakovrstnega blaga ta tnoSke in deflte. Zahtevajte vzorce! Naročeno blago so razpošilja po poitnem povzetja, f lastni režiji se izdelujejo usnjeni (kožni) reketci, hlače in čepice t črni, riavi in siri barvi. - Obleke po meri. ■ Zeied, h umov lir, 78 borove in jelove storže, hrastov mah, lipovo seme in vse druge gozdne in poljske pridelke kupuje po najboljših cenah 1>rtif0!«dijo v poliubui množini, tak ) dobavno, najboljše pieiz-t^žene m dele strežnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bolirovccv (biberi n Miklošičeva o. 13 asici ar&o o; Na željo se pošljeta takoi popis in ponudba! Pri naKupu zase in družino se Vam oriporoča domače podietie z dobrim troetnim blagom samo »Češkega izdelka44 - «JTaral- LJuohana, Linppjeea Olicfl SUrf.NO za zimske suknje, štof, kamgarn; SUKNO za ženske mantelne, plašče, velour, pliš, žamet. Novosti v volnenem ln pot»hatastem blagu. Originalke, kocke, svilnate, plišaste, žametasto, volneno rute in šerpe. Posteljne garniture, odeje domačega izdelka, konjski Iroci, plahte itd Vse po znatno znižani cenil —....... •»■■■ ■ . Postrežba strogo poštena!