Istih zaslu^a Ie, da se dane^; vz- držuje prodajna cena poljskih pridei- kov na sedanji srednji višini3 ae tno;'- da, ker so organizirale ves nakup, kar bi bilo edino pravilno, pač pa f-^i :;spešno konkurirale s kraievnimi na- Lupovalci Kako bi izgledala stvar v nasprotaem slučajUj naui kaže naibolje primer4 ki se ie dogodil v nekem kraiu, Gndotna zadruga je vsted pienapol nitve prostorov ukinila nakup gotove2a pridelka za 14 dnL Žc so izrabili ^otovi Ijudje to okolnt»st, da so plačevali kmetom. ki so pripeljali blago cd dalee v dobri verij da se dobra pla fa, 'do 50% pod dnevii-j ceno. K temu ]c nepotr&bna vsaka opcuba« Obeta sc naoi doba v najbližji pri kodnjosti, ko bo konkurenca velekapi;aJa oaemo^ociia malega trgovca sploh  Se manj bo pa mof^el z i^iai konku  nr;;ti kinet kot posameznik. Ne sme ;uo sedai preiti dejstva, da smo v a grarni državi-, Naš ix>sestnik težk^ aSl pa sploh ne bo mogel tekmovati s eeno potiskih prideltov iz rodovitnei~ih delov države, Na površju bo se n o$el vzdržati le^ če se gospodarsko združi. Mcogo je naših posestnikov , Za gospodarsko osasnosvojifev. Spomnimo se gospodarskega polo-žaja našega kmela in malega posest -nika v 6asu tik pred vojno,. P-o zaslu-,i2i nagih zadrug sioer ni prišel lahko v pest denarnim oderuhom, ampak si |e mogel dobiti primerno in ceno po sojilo v našili posojilnieah. Ker pa no b«nemn gospodarju ni mogoCe izhajati s posojili, to je pasivami, je moral tufli naš jkmst spraviti svoje imetje, svoje pridelke v denar, ki je bil takrat akoro edmi kupfiijski posredovaloc vnaten, Osobito ga je rabil za plačilodavJcov in nakup svojih potrebščltti ff» je pa prišel kmiet do točke, ka. *ere ni mogeJ preili, brez občutno gospodarske škode. Mestno p^ebivalslvo iD delav^tvo je sicer kričalo, kmet ie oderuh, pa vse-eno ^alo z doželft^ Kmel pa je bil v resnici siromak, Ve^inoiaa na njegov račun so nftš»e»Hn; prekupci in mešetarji dobro živcli, ne šievilni veietrgovoi in tiiji židovski špekulantje takoreko-6 na njegov ra zidali hiše in palače^ Pravim večiuo ma, ker drogi stanovi so inieli že s^o ¦¦e organizaoije, ki so se potegovale za dobrobit ija pravice svojih filanov. Naš kmetovalec pa je bil, ne da bi &a za vedal, gospodarsko zasužnj«iu In t; mt s^iženistva, podrejonosti in odvis nosti^ ta, njegova stanovska nezavesi rau }e prešla že v naravo takoa da S€ ie mnogi tudi danes Šo nisj iztfebili, Posestiiik nikdar ni imel prilike, da bi eam narekoval ceno svojim pri delkom. Bil je na milost predan svgjim izkorigčevalcem,. ki so iz tega io vali kapital v njegovo gkodo. Iz tega položaia so mu v izdatui nieri pomagale naše nabavne in go&i-odarske zadrugi. ki uvidijo potrebo skupnega nastopa^ svoio korist ia igospodar.sko inožao.5t v. organizaciji doslej razceplienih dn zato tako maio »poštevaiiiti kmetskih mo f;i. Žal pa4 da je število onib, ki v svojo škodo nočeio razumeti položaia, ŠB dokaj večje^ Pravijo, da smo agrarna država in vendar je kmetski edini stan, ki hB ga smelo trdiin, najinaDi upoSteva in ne more udeistviti svojih teženi nasproti vsem drugim stanovom^ Spominjam, da se je onemogočila Središnia zadruga^ ker bi s svoiim nram nom po segala v račune nekaterim^ mogotcecs. Dolžnost vsoh naših zavednih mož Jx)j, pojasnjevaluo vplivati na svoie s» sede, da se gospodarsko osamosvoiinjij potom združeoja,. Zanesimo se na svi> jo lastuo močj ker 6e bomo 5akali dobrot, katere bi nam delili drugi, bouio bridko razoSarani, kakor smo bili že neštetokrat, Ne glejmo brezd©lno našili zadrug pri njih razvoju, ter 5akamo od njih koristi, pi-edno -^no sarai sploli ganili s prstom! Podpii-ajmo že sedaj naša podi&tja in zavode, da l o iih našia kriza, ki bo nastopila neizOjdbno, mo^ne in nerazru&ljive. Takrat bodo iste zadruge naš pooos ivt tudi naš-a korist