0 poučevanju slovenščine in hrvaščine na ljudskih šolah med Slovani v Italiji. Z znano Oentilijevo šolsko refonno so bilc odpravl.jene vse ljudskc šole s slo vensk.'m. odncvsno hrvatskim učnitn iez'koim v Italiii in sicer ie b;i še z istim šolsk'm letom (1923./24.), odpravljen prvi razred. naslieduie šolsko leto ie bil odpravlien drugi razred in letos se 'poučuJ8 v slovenščini, odnosno lirvašoini samo oo četrteea razreda dal.ie. v kolikor seveda četrti razredi sploh (^bsto.iajo. Priliodiije šolsko leto odipadeio še ti in slovensika i" hrvatska šola v ItaKii je s tem praktlčno zakopana kaiti petfh in šestih razredov« katerim ip. dolooeno še eno. odnosno uve leti ž'vli&rija ie le skrajiio malo. L.iudske šole s slovenskini. odnosno hrvatsikim učnim jezikom niso b'iile oauravljene s posebni.m zakonom. kj b; ipokazal vseinu svetu pravo misl.jen.ie in uainene vladaiočih krog-ov. pač pa samo z nedolžno formuriraniim parasrrafoim v splošni šolski reformi. Da bi se pa iavnosti pokazal: velikodušne napram zatiranim manjšinatn so določli. da imajo slovensikj in hrvatski otrocj pravico do pouka v materinšičmli v nekakšnih dodatnih urah ki se pa inorai.) obdržati izven redneea urnilka. Toda ta pravica je ostala v splošnem na papirju. Ka.it: učonci. ki hnčejo uživavi to pravico moraio začetkom leta ob vpisovaiuiu predložiti ipriiavo sp"'sano v ltalijanščini. Že ta zahteva ie neprimerna, ka.it; naše ljudstvo ie po večini kmetskeffa stanu in se težko odloči da sploh Piiše. kaj šelc v ieziku ki Ka sploh ne pozna. Vsaika nomoč ,pri tem od drusre stranj pa se smatra kot naihujša iredentovska agitacija V kolikih slučaih pa so se italijanski. učitelii braniii sa>rejeti te prijave. Ze radi teh formalnlh težkoč ie veliiko štev:lo naše dece bre? nouka v materiiiščinil. Tud! v krajih kier so Se učenci pravočasno in pravilno priglasili se veitiiko- krat pouk resničuo ni Vršii. Veliko kraiev. kjer so se kl.fub prizadevaniu staršev in kljub teimi.daso slovensfce tvčoe moči na razpolasro, ne noučuje siiovensčina. tako n. nr. v Lazaretu v Koprščini. Drusroa se ne vrš: ipouk v dodatnili urah. k.ier iii u'5'itelia ki bi poučeval slov&nščimo. n. .pr. na Dobrdobu. Pri tem pa jDozabljaio koliko slovenskoh in Iirvatskih učiteljev so vrj?li na cesto samo radi tejja. ker so Siovenci ali Hrvatje. Kjer se na pouk vrši. se vrši več:noma i>o tnačehovsko. Tako n pr. v tržaš"<i okolici kjer se poučuie slovenščina alj v dopoldansikih urah tako da morajo desetletni otroci napraviti v ziimsketn času v večernih urah po večini zelo do'!«o pot, da prisostvuiejo eni uri .nouka v materinšoini. Drugrod pa moraio otroci fe lastnega šoi'skeg:a posloipia v vrsti se podati na dru'Ł šolski zavod k' ie dober četrt ure oddalien. samo menda radi tegra. ker njih zavod ie bil nrvotno slcvenski druei pa od vsesra začetka itarliaTiski (to <se dosraia pri Sv. Ivanu pri Trstu). Toda tudi ta poulk. ki se Vesnično vrši ie dotkai čuden. menda ed:wi svojc vrste na vsem svetu. Pouču'e se namreč brez kniisr. Za tržasko dkolico velfa celo naredba. da ne smeio Pri tem douku nc čitatf ne n;sati. Uč telt iim sme R večfemu priipovedovati pravl.i^ce in zatn moraio kaikor rečeno otroci hoditi poi ure daleč in še več v šolo. •S:cer Pa ie tudi pouk v še ostalih slovenskih in hrvatskih razredili doRaj čudeii. Tudi tam namreč nima.io ucni.h kniig. Šolska oblast ie namreč za tekočc leto aprobirala samo učne kniiŁe za 'prvi, druKl in tretii razred. to ie za razrede. ki več nc obstoiajo. Ni i^ključeno, da bndo za priiodnic leto aprobirane kniigrc za četrti razred kj tedai odpa!de.