Naš rod in kritiki. V zadnjem času sem čul nekaj kritik p »Našem Rpdu«. Priznavam, da je vsaka kritika ja'ko zdrava, ako je stvarna in uteme* ljena, ako nudi obenem tudi zdravilo za ozdravljcnjc oz. izbpljšanje kritiziranega. »Našemu Rodu« se očita vse mogoče: slabo urcjevanje, da ne ustreza svojemu namenu, predvscm pa, da nudi premalo snpvi za nižje razrede, preveč pa za višjc oz. za učence meščanskih šol. Morda bo nekaj resnice v vsem tem, a da bi izjavljali, da jc naš mesečnik le za uredniški kpš, da je za nič, da je urejevan brez smisla in gotpvih smer* nic etc, delamo uredniku in vsem sptrudnikom toliko krivice, da je oni, ki hpče biti vsaj malp pbjdktiven, ne more prenesti kar takp mirno! Težkp je urejevati mladinski list, ki je namenjeti različnim atroškim starostnim dp= bam: kar zanima 81etnega fantička, že morda ne zanima deklice njegpve starpsti, kaj šele 131etnika in obratno! Pravi umetnik mpra biti urednik, fci hpče vsemu temu zadpstiti. Ppudarjati pa moram, da se je pri našem mesečniku to izrcdnp ppsrečilo. Na brezniški šoli, kampr me je vrgla uspda, smo vpeljali pd 3. šplskega leta dalje obveznp naročitev za vse učence in učenke. Pa kakšno je vedno izpraševanje pp npvi številki, ko se približa 20. vsakega meseca, kakpr bi mpral redno izhajati »Naš Rod«. Kakp je treba decp sleherni dan, ker je obi- čajna zamuda, pogovarjati in miriti, ker njena nestrpnost je z: vsakim dnem večja. Nad zamudo se torcj jezimp! Ko pa pride tisti srečni dan, da nam pošta dpstavi 3 velikc zavoje »Našega Rodu«, to je veselja v razredih, tc> je živ=žav! Ko pa prejme vsakdo svojo številko, postane na mah vsc mirno, vse gleda in opazuje, čita in sc čudi, tista ura in redni pouk pridfeta v disharmpnijo, toliko je kakpr 'končano! Pa morda ne bo kdp trdil, da je s tem kaj za= mujenega in ppuk prikrajšan! Učitcljstvo z največjim pridom in uspe^ bom upprablja »Naš Rpd« mesito okostenelih čitank. Pri čitankah jc otrpk prisiljen, da čita vedno enp in isto,. saj nam čitanke nudijp le vaje v čitanju, česar se pa moramo izogibati, 'ker s tem ubijamo napetosit in morimp zanimanje za vsebino, saj se pristudi otrpkom najlepši sestavek, akx> ga sil'imo, da ga mora čitati večkrat zaporedpma. »Naš Rpd« nam pa prinaša vednp nove sestavke, različne in vse mogpče vsebinc in pri tem sp ptroške dušcvrte sile vedno na delu. Lahko trdim, da vzgaja »Naš Rod« otroke k sa= mpdelavnosti in aktivnosti. Otroci na naši šoli čitajo mnpgo bolje, gladkeje in prirodneje, odkar je v rabi »Naš Rpd«, kakpr prej© pri čitankah. Kpliko sto in sto vprašanj stavi deca na svpjega učitetja, kar dpkazuje zani= manje. Uspeh je tu! Tega ne mpre tajiti najhujši kritik in s tem jc dpsegel »Naš Rod« svpj namen. Da je res dpber, dpkazuje pa še drugo dejstvp. Starši dajp otrokpm denar za naš list brez vsakega pritiska, prav radi, kljub temu, da so revni, večinpma zelo majhni ppsestniki in delavci. Radi dajp denar svojim ptrokpm, ker vidijp, da imajp ptrpci z »Nas šim Rpdpm« največje veselje — in ptroci so najbpljše merilp, da je list dober! — pa tudi ker ga starši z otrpki tudi sami čitajp. Tp je pa drugi uspeh »Našega Roda«. Ppstal je takp rekoč ljudski list tam, kjer ima učiteljstvo pravp zanimanje in pridnp uporablja to, kar nudi list, ne pa, da je učiteljevo delp z gplo razdelitvijp ppsameznih številk že ppravljeno. Tovariši kriti'ki! Pero v rpke in pišite tudi sami, kakpr mislite, da bi bilo bplje. prepričan sem, da bo tpvariš urednik poska= kpval od samega veselja dp stropa.