193. Sttvilhi I IMIjiii. i MM. ». HMtl Mi. »IX. lito. ---------------------■-------------------- ■ ■ ■ ---- ■^■p—— u _ ——^—i li _ . --------------------------- . - •STovenslu Narod* T^IJ« fO poitli 9?T -\% za Avstro-Ognh»: ta Nem«Jot cdo leto stapaj naprtj . K 25*- cdo Icto naprcj . . . . K 30-— *x>' Icts l 3* cctrt leta Z 2 II I 6*50 " Amcrtto to v»e droge dežele t r.a mesec • • • • • 2 30 ćelo Icto oaprej . • • . K 35.— Veslanjem fieđe Inseratcnr yc naj priloH u odgovor dopisni« aH inamk*, vFravnlitvo (spodaj, dvoriiće Icvo). KnaflOT« mli«a M. i, t*l«lon AttS. tefcafa v-Mk «*» i*t<«r lati—« M*«lft flm pnroik«. Inscrati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 viru, z* dvakrat po 18 vin., u triltrat ali večkrat po 16 vin. Parte In zahvala vrsta 25 vin. Poalano vrsta 30 vin. Pri večjih lnsercijah po dogovora. Upiavniltvu oaj se poSfljajo naaoćnine, reklamadje, Insetttt Itd, io je administrativne stvari. ■i PotHUBftmaa tovllk* velfa 10 vinari**. —— Ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naročntne M nt odra. „ftarotaa ttekuma" taltion *t ti. .Slovenski Narod* velja ▼ LJublJu! na dom dostavljen: • v upravništvu prejtman: cdo Icto naprej . . . . K 24'— I ceio i*to naprcj . f • - K 22—7 pol leta m .,..>.. 12-— I pol leta „ •••.-. li'-* četrt leta m «4£t.5« • &— I fetrt leta * • • •!• • ^2* oa mesec m * • • • « 2*— 1 na mesec w • * • * » l*3v Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OrednUtroi Kaaflova ulic* HS(v pritHčju levo.) telefon ftt 94. U novini tili d: severa. NAŠE URAD\O POROČILO. Dunai, 23. av^usta. (Kor. ur.) L'radno se razglaša: Rusko bojišče. Zapadno Moldave so netnške čete zaiLfri^aIe nadalnio intanterijsko pozicijo Ru?ov ?n pripeliali 200 viet-nikov in dve strojni puški. Pri Za-b:ah ^o bili ruski šunki odbiti. V oko--a Kukul je boj. Dalje severno ni pri malem boinem delovanju in oo-polnoma nelzpremenjenem položaju nebenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba p 1. H 6 f e rf fml. • . • NEMSKO URADNO POROClLO. Berolin, 23. avgusta. (Kor. ur.) vVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Od morja do Karpatov nobenlh , »osebnih dogodkov. V gorovju srao I razširili posest Stare Vipčine z za-Virisanjem novih sovražnih pozicii, vjeli 200 raož (med Djitni štab enega KataJjona), vpleniK 2 strojni puški ter zavrnfli prothiapade. Na obeh stra-neh Čmega Čeremoša ruski poskupi zopet zasesti izgublieno, nišo imeii nobenega usneha. Vrhovno armadno vodstvo. .Mir na severnih bojiščih traja še vedno. Vojaški strokovnjaki so si eđini v tem, da je to mir pred novim velikim viharjem. Ruska in franco-ska poročila pravijo soglasno, da se pripravlja na galiških bojiščih velika odločilna bitka, ki jo imenuje »Matin« odločilno bitko za ceste na Lvov. Ruske armade v Galiciji dobivajo nova ojačenja in se pripravljajo na nova podjetja. Francoski strokov-niaki sodijo, da bo za časa novih velikih bojev v Galiciji Kaledinova ar-mada v Voliniji mirovala in tvorila nekako rezervo za čete generalov ^čerbaševa in Lešicke^a. Posebno važnost polaga ententno časopisje tuđi na imenovanja generala Ruske-ga za vrhovnega poveljnika severne fronte. Gen. Ruskij je znan kot brez- obziren strateg — ali se bo sedaj tu~ di on zagnal proti nernški fronti, je vprasanje, na katero ne ve nikdo odgovoriti. Naši vojni poročevalci pri-pisujejo tuđi boiem v Karpatih po-seben pomen. Rusi pritiskajo v Karpatih. zlasti pri Jablonici vedno moč-nejše. Ne gre jim pa toliko za prohod cez to gorovje. temveč predvsem hočejo oprostiti svoje gališko levo krilo od pritiska naših čet, ki jim stoje v Karpatih v boku ter si tako omogočiti lažje operiranje. Tuđi naši vojni poročevalci napovedujejo novo fazo velike borbe na ševe r o v z h o d u. Transporti ruskih čet v Bukovino. Lvovski listi javljajo: Na progi Novosjelica - Črnovice se vršijo zadnje dni veliki transporti ruskih čet. Vojaški vlaki vozijo v presied-kih 20 minut. Poleg infanterije pri-haia v Bukovino tuđi mnogo koza kov. Carević na fronti. Iz nekega ruskega dnevnega povelja, ki so ga vplenile naše čete, je razvidno, da se je mudil ruski ca-revig v prvih dneh avgusta na gali-ški fronti. Dnevno povelje javlja zapovednikom čet. da se bodo v naj-krajšem času pričele odločilne operacije, ki se naj končajo z osvojit\i-jo Lvova. Ruska posojffla. Kodani 22. avgusta. (Kor. ur.) Bcrlingske Tidende poroča iz Pe-trograda: Finančni minister Bark se je vrnil iz glavnega stana, kjer je car pritrdil njegovemu poročilu o v inozemstvu najetlh posojilih. V poročilu se sporoča. da je najela Rusija v Italiji, Japonski, Norveški in Švedski vsega skupai 1 milijardo rubljev, ki se bo porabila za plačilo vojnih dobav. Švedska in Rusija. V Luleji na Svedskem sta bila aretirana brata Ekholm, ki sta bila osumliena, da sta se bavila s trgov-sko spijonažo v prid Rusiji proti nernškim parnikom za prevažanje rude. Irentfia Ma Unil Itt. NAŠE IN NEMSKO URADNO POROClLO. Dunai. 23. avgusta. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Jugo vzhodno bojišče. V prostoru pri Valoni razvija sovraznik povečano delovanje. Eno naših bojnih leta! pod vodstvom štabnee* narednika Arigija je v boju s štirirai Farman-dvokrilci odstrelilo dva; eno leži biizu izliva reke Skum-bi, drugo ie pad!o v morjje in je bilo od sovražnega razdiralca rešeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Berolin, 23. avgusta. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Očiščanie visinske pokrajine zapadno od Ostrovskesa jezera ie da-nes napredovalo. Opetovane srbske šunke v pokrajini Moglena srao za-vrnili. Vrhovno armadno voastvo. FRANCOSKO UKADNO POROClLO O BOJIH V MAKEDONIJI. 21. avgusta. Orijentska ar-mada. Dne 20. avgusta so pričele bojne sile aliirancev pri Solunu na ćeli fronti z ofenzivo. Na desnem krilu so prekoračili Angleži in Fran-cozi Strumo, napadli so sovražnika na ćeli fronti Kavakli-Kalendra-To-polova severozapadno Serega ter stoje v dotiku s pozicijo Barakli (8 km jugozapadno Demirhisarja), ki jo sovraznik moćno drži. V cen-trumu silno delovanje artiljerije na južnem pobočju Belašice Planine in na obeh bregovih Vardarja. V pokrajini od Dojranskega jezera do Vardarja se utrjujejo zavezniki v po-zicijah, ki so jih prejšnje dni zasecjli. Na levem krilu so osvojili Srbi v goratem ozemlju med Crno Reko in Mo^lenico najsprednejse bolgarske jarke. Na višinah pri Kukusu so za-sedli okope pri Kakblalarju. Na skrajni levici so morali zavezniki, potem ko so zadali iz Florine na Banico prodirajočim Bolgarom težke izgube. Banico opustiti. Utrdili so se na višinah vzhodno od tam. Boj se nadaljuje. 22. avgusta. Orijentska armada. Boj je trajal 21. avgusta na ćeli fronti aliiranih armad. V cen-trumu so Francozi in Angleži ljuto obstreljevali bolgarske pozicije na obeh straneh Dojranskega jezera. Medtem ko se je naša pehota ustalila v južnih sovražnih utrdbah Belašice Planine na zapadnem bregu Vardarja, so se naše čete polastile crte na višinah pri Ljumnici ter so se tamkaj držale izvzemši eno samo točko. Navzlic ljutemu sovražniko-vemu odporu je srbska armada na-daljevala svoje prodiranje v goratem ozetnljtt med Crno in Moglenico. Pehota je dospela v splosnem do vseh ji odkazanih ciljev. Na obeh krilih se je zapadno Seresa napadei bolgarske posrećilo potisniti naše naprej po-maknjene oddelke nazaj. Na eni strani se je umaknil zaščitni oddelek, ki je zapadno Seres napadei bolgarske na več kot eno divizijo cenjene sile, da zadrži njihovo prodiranje, na Strumo nazaj, katere prehodi pa se nahajajo trdno v rokah zaveznikov; na drugi strani se je umaknilo skraj-no levo krilo srbske armade, ki se je več kot dva dni borilo, da zadrži pohod desnega bolgarskega krila, na svojo glavno pozicijo blizu jezera Ostrovo. Angte^ko poročilo iz Makedonije. 2?>. avgusta. Reuter. Na fronti pri Dojranu nobene premem-be. Razdrli smo neki železniški most. Na fronti ob Strumi je naša artiljerija zadržala sovražnikovo prodiranje ob mostu pri Koprivi. Tuđi smo razpršili sovražne konjeniške skupine. Ka vala zasedena? Kakor javljajo preko 2eneve, so baje bolgarski oddelki zasedli me-sto Kavalo. Velik voinl svet o makedonskem vprašanju. Iz Pariza poročajo: Dne 24. avgusta se vrši v Parizu velik vojni svet, ki se bo bavil predvsem s vprašanjem makedonske ofenzive generala Sarraila. Generalisimus •Joffre je odredit, da se naj na solun^ ski fronti ne pričnejo poprej nobene večje operacije. Francoski publicist Tardieu piše, da se bo skoraj začela velika ofenziva ententine armade med Solunom na jugu in ruske armade koncentrirane v Besarabiji na severu. Ententa caka lc se na odgovor romunske vlade glede prehoda romunskih čet. Italijani v Solunu. Bern, 23. avgusta. (Kor. urad.) »Matin« poroča iz Soluna: Doslej }e bilo izkrcanih nad 20.000 Italijanov-»Petit Parisieu« poroča iz Rimaii 4. avgusta je zapustila prva italijan-ska za Solun določena brigada Rim in general Petiti, ki prevzame vrhovno poveljstvo na_d italijanskimi četami v Solunu. Haag, 23. avgusta. Kakor poroča »Daiiv News«. znaša italijanski kontingent samo 5000 mož, dočim je po nekem Reuterjevem poročilu vi Solunu izkrcanih ruskih čet še manj. Lugano. 23. avgusta. Iz Aten poročajo: »Embros« meni, da sa italijanske čete določene za severnŠ Epir in jih pošljejo v Koricou Premet? in Tepeleni, kjer se združijo s pred^ stražami Italijanov v Valoni in bodoj blokirali ves se\Terni Epir, ne da bi izzvali kak diplomatični spopad zf Grško, kateremu bi se ne bilo mogo-če izogniti pri izkrcanju v Xanti Ouaranta. GrŠka vlada radi izkrca-nja v Solunu ne bo protestirala, kakor tuđi ni protestirala radi izkrca-nja Rusov. * Lugano« 23. avgusta. (Kor. ur.) Iz jako dolgih poročil italijanskih li-stov o dohodu italijanskih Čet v Solun se dobi vtisk, da znaša njihova število k večjemu eno divizijo. Čete,' ki so se udeležile povečini bojev naf južnem Tirolskem, so opremljene zai gorsko vojno. Njihov tabor je že se-* daj Zeitunlik. pozneje jih baje pride-lijo bojni fronti. Transportne parnike' so spremljali na prvi tretjini poti italijanski. na drugi angleški, na tretjt francoski in angleški torpedni ČolnL, Curin, 23. avgusta. Senator. Franchetti zahteva že plačilo zaj udeležbo Italije na Balkanu in prav! v »Corrieru«, da Italiji pritiče ozem-lje, katero obmejuje Armenijo in 20-rovje na bregu črnega morja z ene strani in Bosporus,Marmarsko morje in Dardanele z druge strani in konč-no Taurus in Antitaurus. Ta srednji del Male Azije ne srne pripasti ne ruski, ne francoski ali angleški po-, šesti, inarveč po pravici Italiji. 2eneva, 22. avgusta. Izkrcanje 20.000 mož močnega italijanskega oddelka v Solunu komentira pari-* ško časopisje za molče izvršeno vojno napoved Italije LISTEK. Strel v megli. (Dansko spisal J. P. J a c o b s e n.) (Dalje.) Ilening sede na obrežje in sre-po zre v meglo. Vse je tiho. samo pridušeno, pljuskanje vode je slišati in plaho žvižganje osamelega obrež-nega ptica plane časih izza težkega morečega miru. Presedajo mu že vse te misli, truden je upanja. truden sovražno-sti, bolan sanjanj. Tukaj sedeti mirno in zaspano zreti predse. misliti si svet kot nekaj daljnega in že zdav-naj prestalega, tukaj mirno sedeti in Pustiti umirati ure druga za drugo. To bi bil mir, to bi bila skoro sreča. [ Tedaj zazveni skozi meglo pesem, j srečna in vriskajoča: Domov povedem v maju nevesto, rožico rdečo, lilijo zvesto, hej, godec, igraj! ^'es gozd naj v zelenje odene se, na polju naj cvetka razeveta se, ves svet naj v mesečini blestu in solnee vroče naj vedno žaru In klicala v svet bo kukavica, kako zlata je moja srečica; a skrb, ti ostaneš doma! To je Niels Brvdejev čisti glas. licning poskoči; kakor blisk ga pre-šine sovraštvo; oko mu zažari, za-smeje se hripavo, položi puško ob lice, »a skrb, ti ostaneš doma« zazveni še enkrat. Po zvoku v megli pomeri, zadnje besede zamro v poku — Potem je spet vse tiho kot preje. Hening se mora nasloniti na ka-dečo se puško, pridržuje sapo in posluša — Ne, hvala Bogu! to je pljuskanje vode in oddaljeni krik preplašenih galebov. — In vendar! notri v megli stoka nekaj. Vrže se na zemljo, pritisne obraz v reso, in si tišči ušesa. Natančno vidi skrtovičeni obraz, krčevite tresljaje udov in rde-čo kri, ki lije neumorno iz prs, tok za tokom, ki izbruhne pri vsakem utri-pu srca — se razlije preko rujave rese, teče po listju in stebelcih na tJa in curlja med črnimi koreninami. Dvigne glavo in posluša: še stoče nekaj, toda moči nima* da bi šel tja. ne, ne! Z zobmi trga reso, z rokami grebe po rahli zemlji, kakoc bi iskal zavetja, koiali se kakor no rec sempatja, toda še vedno ni kon-čano, še vedno sliši stokanje. KonČ-no utihne vse. Dolgo leži in posluša, potem se splazi počasi po vseh šti-rih v mcglo. Dolgo časa ne vidi nl-česar, potem ga najde končno ob vznožju majhne gomile. Mrtev je: strel ga je zadel v srčno kotanjo. Hening vzamc truplo v naročje in ga nese preko otoka v čoln, v ka-terem sta se bila pripeljala. Potem vzame veslo in počasi vesla do obrežja. Od trenutka, ko je zagledal mrtveca, se je poleglo razburjenje in namesto tega ga Je obdala topa, tiha bolest. Na ničevost življenja misli, in pa kako varno mora sporočiti vse onim doma. Ko priđe na obrežje, gre k nekemu kmetu in ga prosi za voz. Mož ga vpraša, če se je pripetila nesreča. Kakor samo o_d sebe se napravi poročilo Heninga: Bryde je bil na zahodni strani splezal na neko višavo s puško v roki; petelin gotovo ni bil zaprt, gotovo se je kaj za-pletlo vanj, in puška se je izprožila, Hening je bil slisal po strelu, da sta bila blizu skupaj in je poklical Bry-deja; ker ta ni odgovoril, je postal nemiren in je šel v smeri, kjer je po-čilo in ga je našel ob neki gomili; tedaj pa je bil že skoraj mrtev. To vse pripoveduje z mirnim, pridržanim glasom in se ves čas ne zaveda svojega zločina, Ko pa polo-žita mrtveca na voz in se pogrezne truplo v slamo, omahne glava na stran in votlo udari po deskah. Tedaj bi bil Hening skoraj omedlel. Ko sta se peljala s truplom čez Borup in Hagestedejev dvor. mu je prišlo slabo. — Ko odda truplo, je njegova prva misel na beg, in Ie z največjim premagovanjem se odloči, da ostane do pogreba. V tem času je na zunaj mrzlično nemiren, nekaj plašnega se polasti njegovih misli, da begajo druga preko druge. Vsled nestalne mešanice in vr-venja, ki se jim ni mogel zoperstav-Ijati. bi kmalu znorel, in če je sam, prične šteti in peti in tolče po taktu z nogo. hoteč na ta način pridržati misli, da hi ga ne zvrtele in zmešale in bi ne zaplesal z njimi v tem groz-nem plesu. Končno je pogreb. Drugi dan gre Hening k svojemu stricu, lesnemu trgovcu, da ga zaprosi za kako službo pri njem. Stric je zelo slabe volje. Njegova stara oskrbnica je bHa umrla pred mesecem, in v zadnjih dneh je bil moral odslovjti poslovodjo radi go- Ijufije. Hening mu je dobrodošel. Po-« globi se z veliko vnemo v delo hi čez leto dni postane vodja vse trgovine. V štirih letih se je izpremenilo marsikaj. Lesni trgovec je mrtev, in Hening je njegov glavni dedič. Tudl stari Lind na Stavnede se je vrnil k svojim očetom. zapustivsi vse zadol-» ženo posestvo, ki se je moralo raz-prodati. In pri razprodaji ostane za Agato toliko kakor nič. Stavnedov novi posestnik je Hening, ki je opusti! lesno trgovino in se vrnil k po-» ijedelstvu. Hagestedejev dvor je pre-vzel neki Klausen, dedič Niels Bry-deja. Ta se bo oženil v kratkem^z Agato, ki živi zdaj v župnišču. Se lepša je kot nekdaj. Hening je ves drug. Videti tnu ni, da bi bil srečen. Skoro star izgleda; njegove poteze so oštre, hoja trudna, sklonjen je ves, malo govori in prav tiho. Oči so mot-ne, pogled nemiren in divji. Ce misli, da je sam, govori sam s seboj in maha z rokami. Ljudje pravijo. da pijančuje. Toda temu ni tako. Podne-vi in ponoći in naj bo kjerkoli ni ma miru pred mislimi na umor Niels Brvdeia. Opešal je njegov duh, ope~l Sale moči y v^dnem steaJuit aatailfid stran 2*_____________________m______________________________.aiuvfcM&m w/iKui>-, one 14. »vgmm i*i6.___________________________________________ iw. ftev N e m č i J i, ker se bodo ItalTjani borili proti Nemcem. Tako je •zmagala angleŠka in franeoska diplomacija končno nad zadnjim i pomisleki itali-ianskih nemških prijateljev. Rusko brodovje pred Bursasom. Pariški »Matin« poroča: Rusko čmomorsko brodovje križari pred Birrgasom. Torpeđovke so v četrtek obstreljevale vsa manjša, bolgarska pristanišča med Varno in Balčikom. Romunski glas o bolgarskih opera-cijah. Bukarešta, 22. avgusta. (Kor. n.) »Universul« piše o dogodkih na bal-kanskem bojišču: Bolgarija je hotela zadati četverozvezni armadi udarec, da bi z ozirom na bodoČe ne-vamosti lahko razpolagala z vso svojo armado. Gotovo so imeli Bol-gari opraviti le s slabotnimi, naprej pomaknjenimi ententnimi silami, pri čemer jim je dobro služilo tuđi poznavanje ozemlja; nikdar pa se ne more priznati, da se bo dal general SatraH, ki se že več kot leto dni pripravlja in ki razpolaga z znatnima sflami, od Bolgarov premaffati. V**v-kakor je bolgarska ofenziva predn-no podjetje. Bolgari vedo. da fre m obstoj njihove države. Grške £**• ▼ NUšmšoutL »Đaseler N«chrichtt»* poroča-jo: Grške voiaike oblasti v Makedoniji so dobile od vlade ak**, da se naj Bolgaroin povsodi umaknejo. Civilne oblasti pa ostanefto na tvojih mestih, da skrbijo za varnoat prebi-valstva. Kralj Konstantin si daje neprestano poročati o položaju. Zaimis je konferiral z romunskim poslanikom ter Je nato poročal kralju. Vrnemlrljlv položai ▼ Ataaafc. »Corriere della Sera« Javlja: Položaj v Atenah je jako vznemir-ljiv. Kralj konferira z ministri in generali; k posvetovanjem ministrske-ga sveta je bil poklican tuđi šef ge-neralnega štaba. Angleški poslanik izjavlja, da je stopila po njegovem mnenju evropejska vojna v svoj zadnji odločilni stadij, kar tangira tuđi Grško. __________ Zapadno bojišče. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berotfn, 23. avgusta. (Kor. ur.) sWolffov urad poroca: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Med Thiepvalom in Pozieresom so Angleži zaman ponavljali svoje napade. Sevemo od Ovillerja so se vršili ponoći bližtnski bojri. Vzhodno od gozda Foureau* kakor tuđi pri Maurepasa so se ponesrečila so-vražna podvzetja z ročnimi grana-taml Artiljerije so neprestano živahno delavne. Južno od Som me srao očistiti pri Estreesu maihne kose jarkov, ▼ katerib so se Francozl od 21. avgusta sem se držali. Trije častniki in 143 mož je pa dio pri tem vjetin v naše roke. Na de^no od Mo-se smo zavmiH v odsek«! Fleury so-vražne napade z ročnimi granatamL V gorjem gozdu so se vršili za nas ugodni ma niši infanteri}ski boja. Vrhovno armaino vodstvo. FRANCOSKO UPADNO POROClLO. 22. avgusta popoldne. Severno od Somme traja delovanje artiljerije na velikem delu fronte. V bližim Cleryja so Francozi nekoliko napredovali ter vplenili dva nova topa kalibra 7'7 cm v zavzetem gozdi-Ču med Guillemontom in Maurepa-som. Južno od Somme so Francozom dovolila posamljena pođvzetia osvojiti kose jarkov jugozapadno od Estreesj^ in vzhodno od Sovecourta. Neke mu traneoskemu oddelku se je posrečil nenaden napad na strelske jarke na planoti Vingre (severo-vzhodno od Soissonsa). Dne 21. t. m. je zbil neki franeoski letalec po dnevu letalce tipa »Albatros« pri Languevoisinu. Stirje nemški dvo-krovniki so bili od franeoskih na-sprotnikov zbiti jugovzhodno od Nesiesa. V noči na 22. t. m. je vrgla franeoska letalska flotilja 79 bomb na kolodvore in železniške proge pri Terquieni m Nyonu. Pri železniških napravah v Pont V Eveque in na kolodvoru Appillv smo opazili mo- čen požar. Letala so se vrnila nepo-škodovana 22. avgusta zveče r. Artiljerijski boi ra obeh brezovih Somme in v okolici Fleurvja. Nenaden napad ki se nam je posrečil severno od Maurepasa. nam je prine^el nekaj vjetih. Zavrnili smo napad z ročnimi granatami na svojo utrđbo v gozdu Dri Vauxu in Cbapitru. Belgiisko poročflo. 22. a v g u s t a. Belgijska artiljerija je danes uničevalno obstrelie-vala okolico Iteenstraeta in Dix-muidna: v sovražnih crtah smo opa-zovali silne eksplozije. ANGI.F5KO URADNO POROClLO. 23. a v g u s t a. Na fronti pri Pozieresu smo napredovali po! milje. Razširili smo pridobitve v naprej molecem odseku »Leipzig«, po-tisnili svoje pozicije do 1000 jardov pred Thiepvai ter vjeli nadaljnih iOO mož. 23. avgusta zveče r. Med Martinpuichom in Bazentinom smo pridobili nadaljnih 100 jardov sovražnih strelskih jarkov. Južno od Guillemonta smo izvršili uspešno podvzetje proti sovražnim crtanu Bitka ob SommL Skoraj 8 tednov že traja bitka ob Serumi. Angleži so postavili tu na ozki fronti 10 km med Fhiepva-lom in Guillemontom od početka iu-lija v boi kakih 50 divizij. Vsak dan j»m prinese usoda, da izgube ranjenih, mrtvih, pogrešanih ali tako izmučenih, da za dolgo nišo sposobni za boj, nekako eno ćelo divizijo. Kmalu bo ta ozki kos fronte zahteval 3/i rniliiona Angležev. Francozi uporabljajo na enako veliki fronti mani meštva. Francozi so boljši vo-jaki. bolj žilavu bol] vztrajni, a Fra^cc^zom primanjkuje moštva. Na dnevnem redu so naskoki v masah, a ti naskoki so vedno brezuspešni. Tuđi zodnji boji Angležev in Franco-zov jim nišo prinesli nobenega do-membnega uspeha, dasiravno so upo-rabijali vse tehnične pripomočke. Ražen majhnih kosov jarkov, ki jih pa navadno kmalu zopet izgube, ni-majo pokazati nobenetra uspeha. • prihaja ona misel, mu ni kakor bi se kesal ali bi mu bilo hudo, temveč je to živa, plamteča groza, neznosni delirij da je pogled preplašen in se vse suČe krpg njega. Vse je tekoče, kapljajoče, čudno curi ja vse, in vse ima drugo barvo, vse je mrtvaško bledo in krvavordeče. In v vsem tem drveniu je nekaj, kar izsesava kri iz žil, trga fine konce mišić, in prsa hropgjo v neznanski grozoti. Toda noben odrešilni klic, ne olajSu-joci stok ne najde pata preko njegovih bledih ustnic* Take vizije so posledica one mi-sM, zato se je boji, zato je njegov po-gled nemiren, njegova hoja vsa trudna. Strah ga je oslabel, m moč, ki ion ie ostala, ta živi le v sovraštvu. Agato sovraži, sovraži jo, ker Je vsled one Ijubezni uničena njegova duša, razdrta sreča za ćelo življenje, uničen ves mir. Najboij pa jo sovraži zato, ker ona niti ne sluti ne, da inu je provzročila cei svet muke in gorja. In če govori sam s seboj in preti z rokarai, je maščevanje v njegovih mislili, maščevanje v vsem. Toda tega ne pokaže; sama prijaz-nost ga je vpričo Agate, poplača Ji vso balo, pozneje je za pričo pri po-roki, in tlKli po svatbi se ne zmanjSa ta prijaznost Pomaga in svetnjc Klausnu na vse načine, in skupno se ođeležsieta mnogih tpckiihMij. ki m I končajo sijajno. Potem preneha Me-ning, a Klausen nadaljuje še vedno, in Hening mu obljubi pomoći in svč-ta povsod. In to tuđi izpolni. Izposo-juje mu velike vsote denarja. in Klausen prehaja iz ene špekulacije v drugo. Pri nekaterih dobi. Izgubi pri mnogih, a čimbolj špekulira, tembolj vnet je za to. Končno bi naj oboga-tel pri nekem velikem podjetju. Zato je treba večkrat dosti plaćati, a Hening mu vedno pomore: vendar zad-njikrat mu odrece. Klausnu se zdi. da bo pridobil veliko, in Če bi zdaj na-enkrat ne plaČal več, bi bil izgubljen. Toda plačati ne more. Zato pod piše Heningpvo ime na nekaj menic. Nih-če ne bo slutil kaj. in kmalu bo imel dobi Ček v rokah. Podjetje se ponesrečL Klausen je skoro uničen. Menice zapadeio kmalu. poizkusiti mora vse — tn zato posije Agato na Stavnede. Heninc se zelo začudi, ko k> vidi zakt] v kratkem ie bila porodila, in vreme Je mrzlo in deževno. Vede k> v zeleno sobo, in ona mu pripovedoje o pooe-srečeni špekalaci]i in o menlčah. Hening zmaje % glavo in reče milo in mirno, da gotovo itf raznmeU svojega moža. Na menice vetklar ne pišemo knen drugih, xaka| to Je iločku gotovo zločin. ld ga fc»—■«}• zakon s prisilno debrvnieOL »Petit Paiisien« opravičnle po-časnost ofeiutivc ob Sotnmi % pre-moćjo BNrfk« artHIer^a. V vmIu« boja |» anMnati #mIml dm sm p» nftni artllkrij^ pripravi Pranco«! pola-ste sovraine črt#, dmfl daa na o4-govaijaj* Nemci s atlna kanonado ta dalekooninih topov. tri obstrelinjnjs ono artiljerijo, kl )t prei bol tako dobro pripravila. Navadno se Francozi proti temu ne norejo npkati. Zato odmori, in zato le franeoska artiljerija prisiljena menjavati svoje pozicije. AngMko isgnbe. Angleiki listi izralajo svoje skrbi, ker izkazujejo seznami izgub četrtič od početka ofenzive nad 10.000 mož tekom dveh dni. Baje primanjkuje zdravnikov. treba bo dobiti ražen 500 portugalskih zdravnikov le najmani 1500 zdravnikov in več tisoč strežnikov iz Amerike. Neiasnost pri ententL Govoreć o splošnem vojnem položaju pravi »Daiiy Chronicle«: I>oRociki naše ofenzive se ne razvi-jajo ob Sonimi, marveč se morajo razvijati v Voliniji. Galiciji in Bukovini. Kar se tiče italijan^kih asochov rri Gorici, so bili ti mofcoči samo vsled ofenzive na zapadni in vzhod-ni fronti, zato ie tuđi ncobhodno potrebno, da nadaljujemo z vso silo svoje delo ob Sommi, tuđi če se zdi, da ne prinaša mnogo usneha. Ce bi oJnehali. bi imele italijanske čete takoj zopet neu^nehe in tuđi ugodni položaj na drugih frontah bi bil ilu-zoričen. Kinidci za Verdun. »Petit Parisien« prinaša razgovor s kanadskim vojnim ministrom Hu?hesom. glasom katereua je ta ob'jubil francoskrm častnikom povodom svojega ohi^ka v Verdunu leta 1913 za slučaj vojne z Nemčijo, da bo Kanada poslala 30.000 mož. Prodane đragocenostL »Tirres« poročaio, da so bile na ukaz angleške admiralitete prodane vse dra^rocenosti. ki so se nahaia'e v poštnih vreČah holandskih parni-kov »Nteuve Amsterdam«, »Frisi'a« in »Moordam«. Bili so to večidel ne-vdelani demanti in dragi kamnu Angle^kl parlament In mir. Na vprašanje poslanca Ponson-byja ali bo ministrski predsednik Asqu!th vpoklical parlament, če bi se pričela za časa parlamentskih počit-nic mirovna pogajania, je ta odloČno talavt. da se more nlkakor prevxet! lake obveinostL fsfltt^SaMa fTnMMMlEa. "^1"""" Is RooMnd^Ua poroćaio: Pri raiajili porvetovarfh andeikega mUatra Uoyd Oaorgala % franco-sktel MMstri te pri sato ttodeeOi poavetovattlih ▼ aavso6no$tl kralja Jurta ki »redseđnika Poincarela |a pradlatal minittrtid Dređsednik Brlaad. da Raj se nstvari fronto, ki Jo ie nogoče vedno izmenjavati, ter le predlagaJ trimesečen počitek za franeosko armado, da se pripravi na zimsko vojno, ker le Franeoska ie popolnoma izmučena. Med tem ik; bi se o]a£ila zapadna fronta z reski-mi in angleškimi četami, za kar da ie Rusija obljubila 6 divizij. Enako upajo na Francoskem na italijanske čete, da nadomeste Francozc Slaba letina na Francoskem. Ouillet, predsednik agrarske zveze v departementu Oere, je iz-javil, da je na Francoskem pričako-vati zelo slabe letine, kakor }e že 35 let ni bilo. Že lanska letina je bila le srednja, letos pa obeta» da bo Se približno za eno tretjino slabejŠa. Tuđi franeosko ministrstvo računa samo s 70% uspeha lanskej^a leta. Lani je znašal franeoski uvoz žita 68 milijo-nov metrskih stotov. Franeoska oči tanja Vatikana. Pariški »Radical« piše sklicujoč se na visoko rimsko osebo: Vatikan le zlorabi! od itaPJanske vlade zago-tovljeno mu prostost diplomatiČneiDca občevania v to, da je s svojo diplo-n-atično kurirsko službo sporočil centralnm državam zelo koristne vesti politične vsebine. ki nišo v no-beni zve^f s cerkvenimi zadevaml. Proti angle^k] crni Tišti. V ameriskem senatu ie stavfl senator Tomas dodatni predlog k plovstvenemu zakonu, ki pooblašča zakladni ttrad, da zabrani vsaki ladji v ameriških vodah udobnosti clea-rinpra. če se brani iz kakega drugega vzroka, kakor zaradi pomanjkanja prostora sprejeti tovor. Tomas pravi, da boce s tem predivom zadeti angleško čmo listom Proti angiešk! cenzori Ameriški državni departement je izroci! ameriškemu veleooslani-štvu v Londonu protest ameriških poročevalcev listov v Berlinu proti angleški cenzuri njih poročil brez prlDombe. Kakor se poroča, je ame-riska vlada iznova vprašala angleško vlado zaradi odlašanja odgovora na zadnjo ameriško noto glede za-plembe pošte. Hki oaeiu n innki hiili. NAŠE URADNO POROClLO. Dunai, 23. avgusta- (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Itaiijansko bojišče. Na primorski fronti ie sovražna artiHerlia na posamne prostore časom a živahno streliala. ItalUanskl letalci so razvili živahno delovanie. Pri Bohinjskl Bistrici ie prišel v naše roke dvokrovnik.Letalci so bili vjeti. Na Tirolskom nam ie podletje ob Fleimstafski fronti prineslo S0 nera-nienih vjetnlkov in dve strojni puški. Namestnik načelnika generalnoga štaba pl. Hofer, fm!, ITALUANSKO URADNO POROClLO. 21. avgusta. Močna neurja na vsem bojišču nišo mogla ovirati živahnega delovanja. Sovražna artiljerija je delovala posebno na tren-tinski fronti in v gorenji dolini Buta. Povsodi jo je pobijala naša artiljerija, ki je učinkovala uspešno tuđi proti Dravski dolini, kjer ie motila promet vlakov. Male praske so bile v dolini Astico. V odseku pri Pla-veh je bil sovrainik odbit in je pu-stil okoli 20 vjetnikov v naših rokah. V goriškem odseku in na kraški planoti so naše čete okrepile pridobije ne pozicije. Sovražna artiljerija }c vrgla nekaj jrranat v Gorico in proti soškemu mostu, ne da bi ga poško-dovala. 22. avgusta. Obojestransko trajajoče artiljerijsko delovanje v svrho o\iranja vtrdbenih del. So-vražne baterije so obstreljevale go-riško bolnico in ranile neka] sani-tetnih vojakov. Artilieriisko in letalsko delovanje. Italijanska artiljerija deluje in italijanski letalci poleg nje, italijanska pehota miruje. Treba vpošteva-ti, da so bile zadnje izgube pri Gorici zopet težak udarec za Italijane. Posebno živahno je delovanje itali-janskih letalcev zadnje dni nad Vi-pavsko dolino, nad Krasom, sinočno poročilo pa nam naznanja, da je pa-del pri Bohinjski Bistrici v naše roke italijanski dvokrovnik. Letalca, stotnik in poročnik, sta vjeta. Dvokrovnik se je poškodoval in vžgal ter se moral spustiti na tla- Bosein ni boliši od Salandre. Rotterdam, 23. avgusta, Zopet krožijo vesti o ministrski krizi v Italiji. Del časopisja očita kabinetu slabost, najboij pa ga napada »Po-poio d' Italia«, ki trdi, da je Boselli-ievo ministrstvo tako brez sklepov kakor Je bilo Salandrovo. Đoselli Je odgovoril na zadnje zračne napade Avstrijcev s protesti. »Agenzie Ste-fanie« zakaj Nemčiji še vedno ni na-povedal vojne. »Messaggero« pa pravi, da sta kriva ministra Orlando in Scialoja, da še ni napovedi vojne NemčiiL Boji na morju. NEM8KI PODMORSia COLNl IN ANOLESKE KR12ARKE. Hirnlhi. 23. avgustm. (Kor. ar.) Wollfov nrtd poroča: AnfleSka ad-nirmliteta }e omačila nemško arad-no poročilo, dm )t bik 19. avnsta od Demškega podmorsken Čolna po-škcdovaiia nekm ««tfleika HnQskm iadia, kot neresnično. Na podlasi med tem dospeleg* porodU oMffa fttdmorske** teina te rtflffltSt lole: > Podmorski Cola ie srečal dat 1SL «▼• C«sta v mraku del angleikega bro-dovja. obstoieč te bojnih lađi] in oklopnih kriiark, obdanih od večjega itevila nudih križark in rušilcev. Podfflorskenra čolnu se ie posrećilo isstrelirj torpedo. Pri tem se ie vozit podmorski čoln le napol potopljen. Na stoiDn so stali trije častniki. Ko k ton>edo zadel se Je dvignil ob zadnjem dlmnikn zadnje linijske Udle kakih 20 m lirok m 40 m visok plamen. ▼ katerem Je bil videti zadnji đimnik v belem avitti. Plamen Je sta! nekako eno miimto. Istočasno le tebnUmik) mnoco Mre. Ko tt ogenj izginil Je bila videti samo večja I iadja brez dimnika in Jamborov, do- I čim je bila od sosednih ladij videti I popolna silhueta. Poveljnik Je imel I vtisk« da je torpedo ladjo močno po- I škodoval« ob enem pa tuđi provzro- I čil požar v skladiSču olja. To so iz- I povedaJi soglasno tuđi častniki pod-morskega čolna. AngleSka bojna Iadja je tor ej najmanj težko poŠko-dovana. Haas, 23. avgusta. Vsi angleški Časopisi le slabo skrivajo svojo jezo nad potopitvijo angleških križark. »Evening News« pišejo: Kaj nam I pomaga trditi, da so se Nemci zopet i izognili pomorski bitki in da je mo-1 ralična zmaga na naši strani? Vse- i kakor imajo Nemci praktični uspeh, I brez izgube pri svojem brodovju so I uničili dve naši križarki, najmoder-1 nejši, hitri križarki ki vozita 26 in 27 I vozlov ter sta konstruirani na tur-binsko gonilo in za moderno kurja-vo. — »Daily MaiU očita vladi njeno odkritosrčnost v poročilu o svojih izgubah ter pravi, da tako poro-čanje povzdiguje ugled Nemčije v inozemstvu. PONESREĆEN NAPAD ANGLeJ Skega podmorskega ColnaJ London, 22. avgusta. (Kor. ur.)| Uradno. Admiraliteta sporoča: Pod-i morski čoln »E 23«, ki se je vrnil si Severnega morja, poroča, da je 19,1 avgusta zjutraj uspešno napadel si torpedom nemško bojno ladjo tipa i »Nassau«. Poveljnik podmorskega 1 čolna poroča: Ko je pet rušilcevl spremljalo poškodoVano ladjo nazaj, 1 je podmorski Čoln zopet napadel in zi drugim torpedom zadel. Misli, da se I je Iadja potopila. Ni treba še enkratl ponoviti, da je uradno berolinsko po-1 ročilo, da je bil v soboto en angleški 1 rušilec potopljen in neka angleška i bojna Iadja poškodovana, popolnoma i neosnovano. I Wolifov urad pripominja k te-B mu: Poročilo angleške anmiralitete ol napadih angleškega podmorskegaB čolna >E 23« na nemško linijsko lad-« jo tipa »Nassau« dne 19. avgusta je 1 v toliko nepravilno, da je bila Nj. V.« Iadja »Westfalen« od podmorske^a« Čolna pri prvem napadu zadela, ven-1 dar tako lahko poškodovana, da je I ostala sposobna za boj in za manev-a riranje. >Westfalen« bo v najkrai-1 šem času zopet mogoče popolnol uporabiti. Tuđi je res, da je sovražnia podmorski čoln še enkrat izstrelilB torpedo proti ladji, torpedo pa n:B zadel. I RUSKA BOJNA KRIŽARKA SE 1 POTOPILA. I Iz Kodanja poročajo: Velika ru-B ska križarka »Peresvje^t« se je v bli-B zini Vladivostoka potopila, Povelj-B nik ie izvršii samomor. fl Nemško brodovie v Severnem ■ morio. ■ »Figaro« poroča iz Londona, dal je tam zopet razširjena vest, da kri-B žari nemško brodovje, obstoječe izj 14 ladij, v Severnem morju v za-1 padno-severozapadni smeri. BajcB spremljata brodovje dva >Zeppeli-B na,« ter je straži tiicat torpedovk. fl Nemški parnik izginil. fl Nemški pamik itDesterro« po-B grešajo od četrtka preteklega tedna.B Zadnja vest o njem je bila brezžičnafl brzojavka, da ga zasleduje podmor-B ski čoln. Najbrže je bil potopljen terB leži na dnu Vzhodnega morja. B Potopiieni pamiki. I Italijanski parnik »Erix« in itali-fl janska jadrnica »Dia« sta bila po-fl topljena. fl „ĐButschland" se je vrnilal Bremen, 23. avgusta. (Kor. ur.)l Nemška oceanska paro-B P Tovna družba poroča: I Prva trgovska podmor-B ska Iadja »Deutschland« sefl je đanes popoldne zasidra-fl la pred izlivom Wesere. Nafl krovuvsezdravo. I Bremen, 23. avgusta. »Deutsch-B Iand« bo do^pela jutru 24. t. m. po-B ; poldne v Bremen in bo svečano spre-B I jeta. Vkrcala se bo v drugem pro-l I stem pristanišču, kjer je vse priprav-1 Ijeno za prejera. Prihod se bo izvršili tako-le: Številni zastopniki časopis-1 ja se bodo peljali »Deutschland« nafl parniku »Gazelle« nasproti na We-B seri ter počakali najbrže v Blumen-fl thalu pri Vegesacku njenega nriho-B da. Potem jo bo Iadja časopisja spre-B mila v prosto pristanišče v BremnU.B Berolin. 23r avgusta. Vest o vr-B i nitvi »Deutschland« je izzvala tu ve-B ) llkansko radost. Tekom četrt ure jćfl bilo že vse mesto v zastavah. B Pristopafte kot dlanl kl „Metana križa«! I 193. štev. »SLOVENSKI NAKOU*, one 24. avgusU i*it>. Stran 3. PoMpSoii I I Krftičcn dan — 28. avgust. »Kčln. Ztg.c poroča iz Bukare-šte: Vtis bolgarske ofenzive na ro-munsko javnost je znaten. Romun-ski intervencijonisti napeto priča-ujejo 28. a v g n s t, k i naj bi po-meni! po nacrtu ie'derali-stov pričetek vojne. Listi moralo pa priznati uspehe centralnih annad. Ugledni romunski politiki za* trjujejo sicer, da se Romunija š e n i o d 1 o č i 1 a ne za nađaljno nevtral-nost, ne za vojno. Bratianu bo dovo-lil prehod ruskih čet skozi Pobrudžo še le takrat, kadar bo sam odločen za vojno proti centralnim državam. Z druge strani se poroča: Vesti 3 neposredno predstojeći spremem-bi romunske politike so neresnične; glede bodočnosti pa ni mogoče niče-5ar napovedovati. Zastopniki čet\ e-rozveze so imeli zadnje dni konfe-rence, pa nišo prišli do nobenega sklepa. Bratianu zahteva take ffaran-c^e. da mu jih ententa z ozironi na svoje velike rnterese ne more dati. Carpovo svarilo. Peter Carp objavlja v »Molda-vtc resno svarilo min. predsedniku Bratianu in pravi: Stevilne avstro- I -^rske in nemške ćete stoje na Seđmoi?raškem. Pod poveljstvon* ^fm. Machenseaa je zbranih 800.000 - ož, do vol j dta. se uprejo prodiranju Romunov in napadom Sarrailo-ve armade. Bratianu ve, da Roinuni-ia nima dovolj municije in da se ne more ganiti, da bi zasedla Sedmo-srraško. Le ena pot se ji odpira: Pridruži se nai ventralnim državam in iztrga Ru^som n?rraM»eno Resarabijo. Bratianu in ententa. »Berliner Tagbl.« poroča iz Bu-karešte: Kriza brezdvomno se ni premagara. Bratianu hoče intervenirati, vendar pa je prepričan, da bo vojna še dolgro trajala, zato je njegova intervencija odvi^na od položaja na boiiščih. Federalisti iziavliajo. da ?e je Bratiarrn za vojno ž e t r d n o zaveza I; med njim fn četvero- Izvezo te rafcre^ti le se nekatera f«>rmama vrrr?sanja. Vendar bodo le vojaški dogodk? napravili konec nje-rovemu obotavljanju: boćarska ofenziva pa ne nudi v tem oziru pre-reč u^odnfh izsfeđov. Brat!anove zahteve. »Dreptatea« poroča: Pričela so se zopet živahna pogaiania med ro-nrnnsko vlado in entento. Bratianu sahteva Sedmograskr). Bukovino, važni del Banata in severni del ko-mitata Topotital. »Adeverul« po-ndarja, da Bratianu niti kralju ne pove svr>jih pravih namenov. Ako je tr> res, boce Bratiann oči vidno po-smpati po vzorcu svojega prijatelja Vemseiosa, Turska voina. TURSKO URADNO POROČ!LO. 22. avgusta. Fronta v Iraku in v Perziji. Neizpreme-njeno. — Kavkaska fronta. Na đesnem krilu smo z izredno težkimi izgubami za sovražnika zavrnili po-samezne napade na del naših eksponiranih pozicij. Samo v odseku Ognot je imel sovražnik pri našem protfnapadu 3000 mož izgub. Samo na enem polju pred pozicijami pri Kigoju smo našteli 400 mrtvih, med offmi 4 častnike, poleg tega smo več f?usov - Jeli ter vplenili eno strojno puško. V centrumu nepomemhni bo-H patrulj. Z ostalih front ni dospelo nobeno novo poročilo. W George o voinem n\ui\i I London, 22. avgusta. (Kor. ur.) V spodrrji zbornici je prosil minister LJoyd Geor^e zbornico, naj pri-merja stanje stvaTi pred nekaj mesci s sedanjim položajem. Takrat, je rekei LIoyd George, je visel Ver-đmi. Avstro - ogrske čete so se pri-Miževale i talijanski ravnini in napravite velfk plen. Zdelo se je, da Ruse z 1 ah koto zadržnjejo slab ej se site. Nemci so nas mučili na vsej fronti z rreprestanimi in deloma uspe-šmroi napadi. Nanovo vpokficane ruske čete hi v veliki meri naše lastne nove annade nišo bile preizkušene. Nikdo ni veđel. kako prestanejo pre-izkušnjo. Tak je bi! položaj pred dve-tna mesecema. Kafcšen je danes? Na Ivzhodu in zapadu je vzeta inicijativa sovrazniku, skoro prvikrat na vsej fronti, samo z eno izjemo, tatn v Me-zoDotamiji. kjer miruje naša armada radi podnebja; to pa ni nikaka važna izjema- Rusi so izvojevali sijajne zrnate, potem so sledile znatne zma-ee Italije in velike zmaore v Kavka-20. Ves paiocaj se je popdnoma iz-PremeoM. LK>yd Oeonre le nadaOeval: Sli-Šal sem mnoeotero kritiko o drugi ofenzivi. Nekateri kritfki si predstav-ljajo, kakor se mi zdi, da bo ofenziva edino opravičena, ako prederemo. Niti najmanj. Sovražnik je imel dve možnosti: odloćil se je za raožnost, du spra\i topove in čete pred Ver-dun in prepreci naše prebitje. To nam je bilo prav; olajšalo je pritisk na Verdun in oviralo sovražnika, uporabiti bojne sile v podporo arv-stro - ogrskim četam proti velikemu pohodu generala Brusilova. Lloyd Oeor^e je končno poudarii pomen angleškega udarca ob Somi in je re-kel: Nemško poročilo o naših izgu-bah je bilo smešno pretirano. Naše izgube so bile, četudi jih je obžalo-vati, vendar rawneroma male, dočim je sovražnik, prisiljen k protinapa-dora na tleh, ki so izpostavljena naši artiljeriji in trpi velike izgube. Mi potiskamo sovražnika čez ozemJje, na katerem je pomemben vsak me-ter. ker je pozicija dominirujoča. Preskrbeli smo si nadm^Č. Mi prlti-skamo sovražnika na Sommi. Fran-cozi vrše isto. Pri Verdunu Frapcozi zopet dobivalo tal; osvojili smo visino in moremo videti pcvtek vojne. Jaz mislim, da že moremo videti ko-nec v nerazloćni daljavi. Francija je obOTO/ena, Rusija se hitro oborožu-ie; italijansko oboroženje se }e izvršilo na način, ki je spravil do obču-dovanfa najboljše priiatelje Itafije. NemčTfa je zamudila priliko in ve to. Zmota je bila, podcefijevati značaj ra^e naloge, ki zahteva vsa sredstva dominionov in drrave. \ko bi bila tuđi napaka, pričakovati prelahko TTnmro. t?ko ie ^ak^inčil minister, morem, ako prec^eđnm ves po!orai v luči dejstev, na podlacri mnenja boH ve?«??h. T7ra7iti mnenje. katero podajem bre7 nbotavljanja: Kar imalo stonri naš^ debela in zavezniki. ie. F-^a^ovitno skupa' korakat* in odkri-to^rrno skupaj delovati. kakor so to storfi? v preteklo-sti. da bo rmaga pri njrhovih zastavah. Ogrski državni zbor. Opozicija napovedu^ boj^grolu Tiszi. Oštra kritika zunante politike. V včerajšnji seji ogrskega ck-ža\Tiega zbora so za zaupnike opozicije izvoljeni poslanci grof Apponyi, grof Andrassv in Rakovszky podali važne izjave. Grof A p p o n y i }e izjavil, da ne more več ostati zaupnik, češ; Zdi se, da vodstvo zunanje politike ni tako smatralo narave naše misije, kakor mi. Vzlic temu gledamo na razvoj položaja s poo je pričakoval in ni izvedef tistih dat, ki so predpogoj, da bi izrekel kako mnenje. Mogoče Je, da se je na drugi strani frneio dntgačtio mnenje o njegovi misffi. Morda )e res, da neodgovornim osebam ni mogoČe po-vedati pos^nienosti dlplotnatlčnih pogajanj, a s tem je vendar postala misija zaupnikov nemogoča in je tore j treba kontrolo poskusKi pred širšo javnost jo. Oovornik je očrtal politično zgodovino od izbruha vojne. Dotlej divjajoči politični boj je nemudoma ponefial. ker bi bio na-daljevanje strankarakti bojev tepo-stanriio đedeio wamoott pjiMtfe Vlada Je storila «odovinsko napa-ko, da ni porabila splolnega navdu-šenja. ki je izbrisalo vsa nasprotj*, za primerno reorganizacijo ministr-stva, kar bi bilo našlo nedeljeno pod-poro ceJe dežale. Opocicija je mol-čala in se ogibala vsak«a Javncja boja. Opozicija je poeneje sprožila predio^ o koalicijski vladi in ga je ministrski predsednik simpatično poedravil. A postavil je pogoj, ki je prodlog v kali zadušil; izreke4 se je le za tako koalicijsko vlado, katere vodstvo bi njemu ostalo. Predlogu, nai se doiočijo zaupniki opizicije, se je ministrski predsednik sele 5. ju-lija vdal, ko je bila postavljena alternativa: ali javna parlamentarna kontrola ali orijentiranje zaupnikov opozicijonalnrh strank. Ker se je iz-ka^aJo, da tem potom ni doseći za-željenih rezultatov, je treba kreniti na drugo pat, namreč javnega parla-mentarnega obravnavanja aktuval-nih vpraŠanj, ne da bi se oškodovali vojaški interesi. Zato namerava govornik predlagati, naj se skličeta delegaciji. Ne boji se, da bi prišli v ne-varnost visoki cilji, za katere se ju-naško vsi bore, če- bi se sesli Ay-strijci in Ogri. Tuđi sta delegaciji edini ustavni faktor, ki bi mogel ustvariti intaktno stanje in preveHke javnosti delrgacijskih posvetovanj se ni nikomur bati. Ne samo Ogrska, nego tuđi Avstrija bi v delegaciji dobila ustavno ingerenco na vpraša-nja, ki se tičejo tuđi njenega obstan-ka in njene prihodnfc>sti. — Kotično je govornik na^lašal, da po ogrski opoziciji začeta akcija ni znamenje utruienosti ali želje po miru za vsa-ko ceno. Predlaga sklicaaje delega-cij. ker ve, da so vsi patrijotični elementi monarfiije odločeni nadalje-va treba desrarnirati srbsko meio. Če hi se to zgodilo v dne^vih prebitfa pri Oorlic»h. bi bilo to lahko imek> po-sledice. Zato moremo s povzđignje-no grlavo prevzeti odgovornost za to. da smo v samo7ata}evanju sli do skr»*ne meje. Omenjam to, da bi ogrski narod sodbo o tej stvari pu-stil in suspenso. dokler ne borno mogli o njcj raspravljati po načelu: Stfšoti treba tuđi drugi zvon. (Po-slanec Rakov?;zkvt Delegacija!) V sedanjem trenorku bi tucH delegacija ne mo^rla ničesaT storiti. Tuđi v delegacijskih pododsekih ni v teh stvareh mogoče tti tako daleč, da bi se moglo tako vprašanre resiti. Ogrska vlada ni ovira sklicaniu de^egadj. Ovira sklicanju ddegacrj je to, da je odgođen avstrijski parlament. Ogrske delegacije ni mogoče škHcati zaradi njenega enostranske-ga značaja in ker so» ji izrocefie gotove funkcije le na podlag! reciprocitete. (Klici: Budan naj priđe sem!) Zakon ne dovoffute, da bi skupen minister stopil v neposredni stik z ogr-skfm parlamentom. Ni moja naloga, govoriti o avstrijskem položaju. Vsa-k Oger pa more le želeti. da bi bfl na četu javnega živ!lwtja v Av-stri}! v vsafcem oziru akcije zmožen, krepek parlament ObŽalujomo se-đanfe raztnere ki uparrto. da nostopi zbolflanje čim preje. Nafvečja krivica pa se mi zdi. delati za ctesetletne kronične slabosti avstrijske vlade otfecrvornega tistesra državnika, ki stof sedaj na čefn avstrfhke vlade. Protestirati moramo proti obdolžit-vl da naša zunanja politika ni bila odkritosrCna. Ta obdofžitev nima ■!- nes sploh še ni mogoče si napraviti sodbo o tej politiki. Poslanec grof Andrassy: Grajal s«n tisto poltiko napram Ita-Ui. ki ni mogla obraniti miru, a se je vendar ponižala, Ministrski prcdsechiik grof T i -sz a: Vsak si mora biti na Jasnem, da je bik) nemogoče zagotoviti mir. čc bi bili opustili storjeni korak ali če bi ga bili storili prej, bi se bil v vsakem slučaju zgodil italijanski napad poprej, kakor v času, ko smo ga mogli odbiti. Kazne politična vesti- ^/Francazi in Madžari.pariški piše o »bojazni Madžarov« in pravi: Grof Tisza se ne ozira na interese svoje domovine, kateri nikdo ni hotel nič zlega, in se je popolnoma pre-tvoril v mešetarja med pangermaniz-mom in prekuhanim madžarizmom. Ta narodič se je navadi! tiranizirati druge ter ima o samem sebi skrajno pretirane pojme. Potomci Košutovi so s svojim postopanjem v svetovni vojni sami sebe obsodili in na dan obračuna se ne bo njim v korist dvignil niti en glas. — »Matinu« od-govarja »Pester Lloyd«: Res se ne pravi zk> želeti, če se zahteva od Madžarov, da odstopijo Karpate Ru-siM, Erddj Romuniji, Srijem, Hrvatsko in Slavonijo pa Srbiji! Nehva-ležni snw> — no, hvala Bogu, nas je ta nehvaležnost obvarovala, da nismo izgubili niti pedi svoje zemlje! = P mr?n9- OT0*' Nemcem raz-prav 1 jajtf 'p^ostb^aznfffttHiSlt! ttslf.1 Dunajska »Arbeiter Zeitung« objavlja o tem predmetu članek, ki zasto-pa nekoliko drugačno stališče, kakor ostali listi. »Arbeiter Zeitung« se vprašuje, kako je mogoče. da so tuđi nevtraici vedno pripravlieni, verjeti o Nemcih najgorostasnejše in najgrše reći. Mnogi najboljsi Nemci spoznavajo z grozo, kako je Nem-štvo obdano od morja najpovršnej-šega nerazumevanja in globokega sovrain'a. Razlagati si ta pojav s »trgovsko nevosćijivostjo« ne gre, ker potem bi morala biti bas Anglija naj bol] sovražena dežela, tuđi ne s »strahom pred nemško vojasko močjo«. katere območle je rrmogo manjše, kakor pa območje angle-Škega gospodstva na morju. Drugi zopet pravno, da je nemska diplomacija pretnak) vplivala na mozemsko časopisje. da je Nerncija premalo organizirala vpliv na javno mnenje tu-jih narodov. Znani profesor naedna-rodnega prava Zom meni v »Kolni-sehe Zeitun£x, da je Nemčija vedno premalo pazila na velfltansko organizacijo ententnega časopisja in na njega neprestano lažnjivo vofno prote nemškemu narodu. Tako je delo-nia sama z-akri\ila. da verjame velfk del sveta laž, da gre v sedanji vojni za boj med spiošnočloveškirrri idejali in nemškim svetovnim nazorom. »A. Z.« meni, da riči pravi vzroki omalovaževa-nja vrednosti in pome-na nemskega naroda v ociem nem-j Škem sistemu ^i v nemski maniri sej povsodi pokazati gospoda. V vsehj svojih notranjih uredbah je Nemčija] danes gotovo na isti visini, kakor zapaine dežele. delavec ima n. pr. na Nemškem iste pravice in iste udobnosti, kakor na Angleskem. ; Razlika je pa ta, da se vrši na Necn-škem vse v imenu javne oblasti, na temelju avtoritete in da se trezni ljudski volji ne pripisuje nobenega pomena. Bfsmarckova era je potla-ci!a Hcrderja. Kanta, Fichteja. Hum- ; boldta v ozadje. Ni na svetu naroda. \ ki bi imel tol'ko univer^ali^tičnega Iduha, toliko tolerance in razumljenja ta druge narode, ni ga naroda, ki bi fcko malo ashriliral druga plemena, Jmkor Nemci, in vendar verjame da-j r«s ves svet. da zastopa Nemčija ne-j slobodo, suženjstvo. reakciio. An-j glja pa ideie svobode.in razvoja, daj Pfmeni NemČifa večno vojno, An-OTJa pa mir med civilizTranimi naro-m. Vse to je zakrivil duh Dretirane »'tori tete. ki je posledica B?s-nfcrckove ere. = Liebknechfu kazen zvišana. Višie nemško sodišče Je razsodilo v zadevi vojaka noslanca Liebknechta, da je kriv noskušene Izdaje, težke nepokornosti in odpora proti državni sili ter ga obsodilo na 4 leta in 1 rnesec prisllnega dela. En mesec prelskovalnega lapora se vračuna. Izbriše se iz vojske in odvzamejo se ma za 6 let državljanske Častne pravice. Prvo sodišče je obsodilo Liebknechta le na 1 leto in 6 mesecev trdnfavske ječe. Sedai Je baje priznat, da je nameraval s svojhn na-stopom oslabiti vojno silo Nemčije. Mi iz Firt ttit. Cesaiieva zahvala GorKatiom. Na vdanostno brzojavko gori^kega dežemega odbora povodom cesarie-vega ro stnega dne, poslano na ka-HbcIbo mama itt do^el Uk-le brzeh javni odgovor: »Njegovo c. hi kr. apostolske Veličanstvo se zahvalju^ je prisrCno za blagoslovna voščtla. v imenu goriškega deželnega odbo-. ra in prebivalstva Goriško - Gradiščanske v neomafni zvestobi fzraže-. na. Na Naj višie povelje: baror 5 c h i c j: s !.♦ Na italijanski fronti pri JamJfctte je padel Alojzij Jakin iz Solkana pnf Gorici. " "" Umrla je v ljubljanski dežeJni bolnišnici dne 20. avgusta ljetna Nadaja Marija iz Gorice, Via Duomo št. 11. Umrla ie na Dunaju gospa An-gelika Candutti iz Gorjce. Gospod Rajko Štaefe, vpokolen! naddavkar, ki je bival v Scmpetm pri Gorici, se nahaja sedaj ▼ Zagrebu, Vinogradska cesta 70, kamor je pribežal iz Dornberga. Iskali sta ga ga. soproga Hermenegflda in hčer-ka Ines, ki se nahajata v ljubljanski deželni bolnici, oddelek št. 2. Gospa soproga je ranjena po projektilu. Begunci iz Vipavske doline so se razkropili okoli po notranjih de-želah. Nekaj jih je bilo ostalo boli blizu doma pa so pozneje odšli dalje. Nekateri so se ustavili po Notranj-skem pa morajo tuđi proč, drugi so prišli v Ljubljano, na Dolenjsko, naj-več pa jih je odšlo z begunskhni vla-ki v Lipnico in od tam so jih razpo-slali v druga taborišča. V Bruck ob Litvi jih je došlo mnogo m od tam so po vaseh razdeljeni v Rohrau in drugih. Prav bi bik), da bi jih vpora-bili za kmetijska in druga dela. Po-ročajo nam, da na Dunaju pri pomož-nem odboru za begunce z Juga po-vprašujejo po zidarjih, profesijonistfh sploh, po učiteljih za kmetijstvo, nči-teljicah za ročna dela in šivanje, za inteligenco med begunci, ker se nudi mnogostranskega posla. Renški župan g. Ivan Štepančič je bival med begunci v Brucku ob Litvi, v tamošnji okolici, poprej v Lipnici, na Dn-naju se je pri vseh pristojnm mestih pobrigal za nje in je sedaj na potu v Ajdovščino. Ker begunci mnogo po-vprašujejo po njem, naznanjamo. da je njegov naslov: Ivan Štepančič, Bruck an der Leitha, Barackenlager ali pa Duna], I. Parlament goriskl deželni odbor. Od doma odide tja v par dneh. — V Dornberg, Prvačino in na Podčavensko stran se je vrni-lo več kmetovalcev, v Rihembergu je prebivalstvo, v Črničah istotako in dalje po Vipavski dolini. Goriško okrajno glavarstvo uradu)e v Ajdov-ščini v Štekarjevi hiši. Posla ima dovolj. Imenovanje. Računski asistent gozdnega in domenskega ravnateljstva Anton K a f o 1, goriški rojak je imenovan za računskega ofici-jala. Kdo kaj ve? Jožef Maraž, k. n. k. Garnisonsspital Nr. 8, I. Abtei-J lung. Barake, Feldpost 339, prosi fl obvestila, kje se nahaja družina Fr. H T r p i n a, žena in otroci, iz Št. Fer-I jana, ki je doslej stanovala v Sabo-I tinski ulici št. 5 v Gorici. — Infante-1 rist Josip Turel.1. R. 27/15 Komp. I prosi obvestila, kje je 1 njegova mati Marija Turel, ki je i stanovala zadnji čas v Št. Petni pr; I Gorici. i Dnevne vesti. ra — Imenovanja v armadi. Za re- fcervne poročnike so imenovani: Iv. iZor 26. domobr. pešp.: Ivan Žnidar-tfšič 27. domobr. pešpolka; Ivan Pe-Iterčič in Anton Osterc 26. domobr. i pešpolka; Ivan Pristov, Bogumil I Vizjak, Rok Zalokar, Erik Lilleg, I Matija Marolt, Friderik Motka. Al-f fonz ?kol:, vsi 27. domobranskega [I pešpolka; Edvard Abram 5. domobr. U pešpolka; Franc Ančik, Silvij Pakiž, 1 Ivan Andoljšek. Adolf Kuntara, Josip ISedlak, Viktor Pirnat, Izidor Sršen, tAnton Urbančič, Franc Skledelj, vsi l?7. domobran, pešpolka; Ivan Hro-Wat 26. domobran, pešpolka; Anton rilavka in Makso Peterlin 27. dom. pešpolka; Josip Vokač, Peter Kralj in Ludovik Rozman 26. domobr, peš-nolka; Just Martelanc. I vati Čerček, Ivan Michler, Karei Ovčjalc, Viljem Orile, Karei Zalokar, Ivan Bonča in Emanuel Petrič, vsi 27. domobran-skegra pespolka; Ignacij Vrčkovnik, Ivan J'odzemski. Viljem Križanič, Jurij 2eleznik in Franc Knžanič, vsi pri 26. domobran, pešpolku: Dionizii Maraž pri 5. domobran, pešpolku. — Novi c. In kr. vojaški poveli-nik v Gradcu, general pehote Hugon Martin y, je krarijski rojak. Rojen je dne 13. februarja 1860 v Kranju kot sin tamkajšnjega davčnega urad-nika. Kot absolvent Terezijanske vo-jaške akademije, }e postal poročnik pri slavnem zagrebškem pešpolku št. 53 ter je bil radi svojih izređnih sposobnosti kmalu trajno prideljen generalnemu štabu. Leta 1902. je postal Dolkovuik, teta 1909. fieoejai- btran 4*___________________________________________________________________»SLUVfcNSKl iNHKUU'. UUc 24. avgUSU ItflO. H)3. S*Cv. major, leta 1912. felđmaršallajtnant. Med vojno ga je cesar imenoval za ■. generala pehote. — Kranjski domobranski peš-polk. V boju dne 13. avgusta so padli jimaške smrti od 27. domobranskega pešpolka: praporščak Anton Puha r. absolvent kranjske gimnazije, ki je svoj voj dvakrat hrabro pope-ljai nad savražnika in ga je krogla zadela v srce. Predlagan ie za odlikovanje z zlato hrabrostno svetinjo; kadet Alojzij Ivanctič, absolvent ljubljanskega učiteljišea, je bil pri jurišu udarjen s kopitom po glavi; narednik Franc L i p u š e e k. ki je bil 16 mesecev v vojni. Je bil zadet od granate. — Srebrni zaslužni križec s kro-no na traku hrabrostae svetinje je dobi I stražmojster II. razr. 12. orož-jjiškega poveljstva gosp. Josip S t e-|M š n i k. — Pade! ie na severnem bojišču junaške smrti enoletni prostovoliec-Icorporal in abiturijent gospod A\ilan P r e mst. učitelj v Ljubljani: poročnik Franc Zaplotnik, bančni urađnik v Kraniu; kadet - aspirant Ivan itfatliian. sin cesarskega svet-nika I. Mathiana v LjuMjani, tcr Rii-dolf Čehovin. učitelj v Oorici. — O?>efana ve*f. K peti armadi ie prestavljen za superiorja g. K! o -bovs, ki se je na^anil v Ljubljani. — Za gorlške berrunce je darovala mestna cbC-na ljubljanska 1500 kron, > Ljubljanska kredima banka« pa 300 K. V isti namen Ie daroval nadporočnik Velikonja 74 K okren-čevalnici na Ijubljanskem glavnem kolodvoru. H — Umri je v St. Po! tenu po dalj-si bolezni stotnik Adolf Tam borni n o iz nekdaj znane !iublian?ke družine. — l^rSJe po kratkem bo!eha-nju gosttW"flmko Ban, iruirevidcnt mtnTTO^!! fchrnnfcn nriiazen srojrrn! Prizadetim rodMnam naše najrskre-nejse sozrJje! i/ *"' - • — Srlošna prometna banka. Upravni svet c. kr. splošne prometne banke na Dunaju 3« imenoval prokurista gosnoda Henrika D e -bevca za ravna ten evega narnest-nika podružnice v Ljubljani. — £^in Knsian. Tržaški *Lavo~ ratore« j-2 posne; iz ameriških listov, da je Etbin Kristan živ in zdrav in da urejuje list slovenskih socijalnih denT5kratov v Ameriki »Proie-t^rcajg. --------- — Nezrel krom pir. Glasom po-ročil prihajajo letos precejšnje množine nezrelega. to je prezgodaj izko-panega krompirja na trg. Iz zdravstvenih in gospodarskih ozirov se mora to zelo obsojati, kajti nezrel krompir nima vreanosti za prehrano, temveč je ćelo škodljiv; nezrel krompir se lahko pokvari in da majhno letino. Krompir naj se ne iz-koplje preje, dokler ni krompirjevica orumenela in ovenela. Dokler je krompirjevica se zelena, se gomo-ljem še vedno dovaja Škrob. Cim vec mokrote ie na odrezanih plo-skvah gomoljev. tem manj so zreli. Pri krompirju, ki je bil prezgodaj iz-kopan, se lahko pospesi dozorenje. ako se zagrebe krompir v zaboj s suho prštio ali s suhim peskom, postavi na solneni prostor in pusti toliko časa dozorevati, da postanejo odrezane ploskve gomoljev manj vodene. Sicer pa na^odločneje svarimo, naj se nikar ne nakupuje zelen krompir. Prisoevki in sodefovanje ljudske sole v Dragattišti v voine namene v šolskem letu 19'5 16: 53 zavitkov božičnih daril; 70 kg suhega sad ja za ranjence v Ljubljani; 2$ kg svežih jabolk za ranjence v Ljubljani; 5 pa-rov kolenk; 3 pare nogavic; 41 K 70 vin. »Tedenskih« darov; 3 kom. Zlato za železo; 3S K šolskega voj-nega posolila; 3600 K III. vojnega po-sojila v šolskem okolišu Dragatuš; 64.500 K IV. vojnega posojila v šolskem okolišu Dragatuš; 198 kron 16 vin., nabranih med »Tednom Rde-čega križa; 637-90 kg volnenega blaga; 66 vreč; 11*50 kg robidnih listov; 140 kg lipovega cvetja; 1*50 kilog. jagodnih listov; 10 K za vojno botrinštvo; 30 K za znake: >Zlati klas, resi nas!«; 9 K 12 vin. za »SpO-minske liste« kot prispevek k Rde-čemu križu«; već komadov raznih kokard. Umri ?e danes zjutraj ob 6. v bol-nišnici v Celju edini sin gospoda |u-pana^Antona Knn ci: ča ix PoQgo-re uxx ^i^O0^- P<"^k(">hilR je bn kotiUij 30 let star in je nenadoma obolel. /' Slabo izplačana prUaznost. Po-scstftk Antolovič iz Krali«va pri J Brezicah se ie s semnja pelial do- mov in je spotoma vzel iz prijaznosti na svoj voz posestnika Petra Križanca iz Kraljeva in Cigana Jurija Mikoliča. V Klanju ie potem ž njima ie popival, a ko ga je vino prevzelo, sta ga KrLžanec in cigan ukradla. Vzela sta mu 300 K. Križanca so zapili, cigan pa je ušel čez hrvatsko mt.'o Iz BoCi e pri Gornjem gradu. Padel je pri Gorici častne smrti lo-vec Franc T evš, ki se je hrabro boril v Galiciji in zadnjie v Tirolah. Bil je zelo priljubljen fant lepega obnašanja. Nai počiva v miru! — A 1). Ne varili ptiček pod kliačem. Policiji se je posrećilo, zasaćiti ne-varnega pticka v osebi Marijana Po-gačnika. 21 let staresa pekovskega vajenca iz Krškega. Prijela ga je radi vlačuganja in ker je na sumu, da je zvečer med voinjo iz Dravelj do Ranzingerja precej vinjenemu hlap-cu Jerneju Sinku potegnil iz žepa listnico, v kateri se je nahajalo 48 K . 26 vin. Pogačnik je bil že trikrat ' kaznovan, in sicer v kratkih pre-sledkih zar;idi hudodelstva tatvine. »Kino Ideal«. Jutri v petek 25. avgusta velik posebni večer s slede-ČiiTi sporedom: 1. Divii lovec »Drama v 3 dejanjih. Izvanredno učinkovit film; napeto zanimivo dejanje nas povede v najkrasnejsi gorski svet z lepirni posnetki veliča^tnih gora. 2. Gospod kantanskl svetnik. Zabavna vesuloigra. katere vsebina nam predočuje življenje tihotapcev v obmeinem goroviu. Spored ni za mladino. Soboto 26. do 28. t. m. prvi f:!m Marl?e Orsks seHfe: MočviHe, nrav^ostrn drama v 4 deianiih z Marijo Orsko in Pavlovi Otto v glavnih vlo£Ph. »Tffea! - Kino«. ^ola Leirat v .Mariboru ob Dravi. {Privatni učni zavod za steno-5?ra!iif>, strojepisje in pravopisje, ra-čtir»«rvo itd.) Svoje brnlce opozar-famo se posebno na ta dobro znani učni 7avod. Prospekte, ki so ravno- \ kar iz^li. po5?na zastoni ravnateljstvo zavoda. Maribor. Viktrirtrhof-u! ca 17. I. rtpd^tro^ie. Natančnejše v inseratnem de!u lista. Zaradi napeljavan^a h Krivemu Pričev2r|u se je morala zagovarjati Gabrijela Guardija, 24 let stara brez-poselna delavka v LiuMjani. Tukajš-šnje okrajno sodišče je proti obto-žerki uvedla kazensko postopanje zaradi prestopka po § 5 št. 2 vlaču-erarskeg^a zakona. Pred izrekom sod-be pa ?e pisala Guardija nekemu pod-ćastniku, v katerem ga prosi, naj lažnjivo priča, da je dosedaj on za r.jo skrhei in da bode to storil tuđi zanarrej. in sicer iz usmiljenja, da bi portala nekoč poštena žena. Pod-častnik je bil res kot nriča zaslišan, pa je ravno nasnrotno potrdil. Za svoje pismo* je bila Ouardija obso-jena na 2 meseca ječe. * Obesil se je v Zagrebu 16letni uslužbenec pri peku Wielandu. Josip Moro. doma iz Istre. Vzrok sa-momoru ni znan. * Xa semniju v Zagrebu je neznan zločince ukradel mesarju Pavlu Prekupcu med spanjem 12CM") K iz žepa. * Poskusen samotnor. V Zagrebu se ie poskupila ustreliti Sele 16 let stara Klementina Handelaj, ker se s svojo materjo ni razumela. * Rodbinska drama. Oflciial na Dunaju, 331etni Alfonz Kloss ie ustre-li! svojo 25'etno ženo in potem ustre-lil nasc ter se tnko zadel. da ni upa-nja na rešitev. Kaj je bil vzrok za-konskemu prepiru, ki so Ka slišali. ni znano. * Na Krallevo je hito v Zagrebu toliko tujeev, da so bila vsa preno-čisča prenapolnjena in je moralo vse no!no ljudi prenoćiti v>nd milim nebom. To je bilo toliko sitneie. ker je bila noč hladna, vsi javni lokali pa se zapirajo že ob 11. zvečer. Na Zrinievcu so taborile cele družine. * Prijazna duša. Kuharica Halmi v Budimpešti je zavratno ustrelila na svoiega moža in pra smrtno nevarno rcmla. Halmi je stara 31 let in je od moža !r>čena. Na policiji je izjavila, da ie ustrelila na moža. ker Jo |e ta hotel prisiliti, naj bi zopet ž njim živela. * Oficiri! in borza. Oficirjem avstrijsko - ogrske armade je bilo doslej obiskovanje borze prepoveda-no. Zdaj je vojno ministrstvo dovoli-to, da smejo oficirji, ki so po civil-nem pokliču borzijanci, tuđi v času volaške^a službovanja zahajati na borzo in sklepati kupčije, toda samo v civilni obleki. * /Radikalni pogoji. gnani fran-čOSKi i m u i j t >n it fTsT^CTI^^^n^^^^. ■ o r v-n3r~ les Mauras je sestavil mirovrne po-goje entente v naslednjih pet kratkih stavkih: 1. Obsodba cesarja Viljema. 2. Uničenie pruske države. 3. Raz-kosanje NcmČije. 4. Vojna odškodni-na, plačljiva v mesečnih obrokih. 5. Hodelitev leveRa renskega brega Franciii. To je vse. * Prodarski kartel četverozvez-nih drzav. V"cTecernr>ruL1>6 v Parizu Trrnra- krptif^renca za^topnikov četve-rozveznih držav. Njen namen bo, ustvarHi med anjrle^ko, franeosko, rusko, italijansko in japonsko tr^ov-sko mornarico kartel proti nemško-avstrii^ki trgnvski mornarici. Namen tetra kartela je, preprečiti, da bi Nemčija in Avstrija mogli ustvariti nove brodarske linije in vzdrčatt stare, dalje pa tuđi preprečiti ali otežiti dovoz surovin za nemško in avstrij-stro industrijo iz inozemstva, * Naivećja knjiga na svetu. Knji-trn Uredne velikosti se nahaja v an-gle^kem mi'zeju. Visoka je 175 cm in skoro tolika je tuđi nfena širjava. Kakor ie nenavadna njena obsež-nost, tnko je tuđi njena vseMna posebnost svoje vrste, zakaj sestav-ljena je iz fino izdelanih nizozemskih zcmijevidov iz časa kraljev stuart-ske5?a rodu. Rečena knjiga je vezana v rdeče usnje, platnice pa so okra-šene s tremi močnimi, pozlačenimi zapenjačnmi. Na naslovnem listu so bogati okraski, izvedeni z ročno ris-bo. Zcrodovina te čudne knjige je jako zanimiva. Bila Je namreč podar-jena anerleškemn kralju Karlu 11.. ko je leta 1660. odhajal iz svojega pre-gnanstva na Nizozemskem, da bi zopet zasedel prestol na AngleŠkerrL * Poetična smrt stare opice. V Kodanju na Danskem so imeli zbirko živali. med katerimi je bilo tuđi osem opic. a šest jih je že poginilo. Pred kratkim ie umrla šimpanzinja, ki so ji bili dali poetično ime Grete. Ta šimpanzinja je pred kratkim obo-lela in ker si nišo znali pomagati, so poklicali na pomoč bivšo njeno stre-ža:ko. ki se je pred nekaterimi mese-ci poročila in tedaj popustila svojo službo. Cim je prišla bivša strežaj-ka, je bolna šimpanzinja Grete plani-la k njej. jo objela z obema rokama in se srečno in zadovoljno smehljala. Kodanjski listi poročajo, da je šim-nanzinia Greta čez nekaj dni umrla na rokah njene bivše strežaike in da je bila smrt tako ginljiva. da so gle-dalccm prišle snize na oči. * Kako so hoteli sovražniki raz-cieTIU Evropo. Avstrijsko mornariško društvo je izdalo zemljevid srednje Evrope, ki kaže fantastično sliko »nove r!vrof>e«, kakor si jo predstav-ljajo naši sovražniki. oziroma neki ^fantazije polni Francoz«. kakor pravi tekst, ki se nahaja ob robu ^emlievida. Posebno duhovite fantazije ta Francoz ni imel. Italiji pripade n. rr. Tir^ska do Merana. del Koro-r>ke in dobra polovica slovenskih de-žel, kos Hrvatske do blizu Zagreba in jadranska obal do Zadra. Na zem-licvidu ie orisana Ljubljana v italija-sko ozemlje. ker pa se nahaja kranjsko glavno mesto nekako severno od Gorice, se nam to ne zdi zanesljivo. Celovec je na zemlievidu postavljen prav blizu Zagreba in leži jugo-vzhodno Ljubljane. Zemljevnd i>bodo-če Fvrope« se nam zdi tako prav dobra satira na fantastične nacrte razlosevalcev naše in nemške države. Snodaj na zemlievidu je zapisano, da se ga naj shrani kot spomin za bodočc rodove. * Kaj je ena miliiarda? Spričo vesti, da stane Francijo vojna vsak teden eno milijardo, je zanimivo vnrasanie: Kaj je ena milijarda? Zlat steber 1 milijarde cekinov bi imel skoraj 17 kubičnih metrov vsebine. Za njegov prevoz bi bilo treba 24 voz. Cc bi ga hoteli na rokah vzdigniti, bi bilo treba 6000 l}uđL č« Hi k nje^a skovali novce po 20 frankov In jih položili drugega pdeg drugega, bi dobili 1050 kilometrov »lat trak, t. j. od Pariza do Canncsa. Cc bi se pa novci položili drug vrh đrugega, bi bil zlati »kupee« visok 33 kilometrov, torej osemkrat viSji nego Mootbianc. Da si moremo predstaviti ©no milijardo v srebru, si mislimo ogromen steber, ki bi tehtal 5 miljonov kilo-gramov in imel 447 ms vsebine. Če bi se iz tega srebra napravila 4 mm debela žica. b! obsegala zeml}o na ekvatorju. Ako bi hoteli to srebro odnesti, bi bilo treba 225.000 ljudi ali na železnici 500 velikih va^onov v dottžni 6 km. Milijarda tuđi v ban-kovcih ni malenkost. Knjiga s 1000 listi po 1000 frankov bi bila 11 cm debela in za ćelo miljardo bi bilo torej treba 1000 takih knjig. Žanje bi bilo treba 10 poiic, vsaka II metrov đolga. Današnji list obsega 6 strani. Izdajafelj in odgovorni urettntk: Valentin Kopitar, Lastnlna in tžsk »Narodne tlskarnec V globokf žalost! nazntnjamo vsetn sorođnilcoTn, prifaieTjcm Tn znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni predobri sin, o^ir. brat, gospod Milan Bregar gfron abitvrijent in enoletni prostovoljec, korporaL dne 3. avgusta v cvetoči dobi 19 let na severnem bojišču urari ]n-naške smrti. Sv. ma Ja zaduSnica se bode darovala dne 2Q. avgusi a ob 5, uri v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Blagcga pokojnika priporočamo v motitev. Svetila mu večna luč. V ZOORNJI SlŠKI, dne 23. avgusta 1916. J*i«f Ir^mr, nadučitelj, Afmaia Bregmr roj. DroII. učiteljica, stariši. — VUldioiir Brifi', stud. phil. in c. in kr. poročnik v rez^ Stamko Brtgar, giran. abiturijent in c in kr. poročnik v rez., brata. ■ I SorođnTkom, pHjatetTem, stanovskiTn teiranlem hi zflflncem spo- I rofaio podpisani pretresljivo vest, da je umri nad vse ljubljeni, zelo i skrbni, neutrudni soprog, o^!e, stari oče in tast, oziroma brat, svak in 1 stiic, gospod Hinko Ban I nadreviđ«iit Jaine ieleznice v Gelfa I I po kratk' mukepolni bolezni dne 19. L m. ob !/i2 uri popoldne v 60, I teta zemeljskega bivanja. ■ Pogreb pokojnega trpina ie bil v ponedeljek, dne 21. t in^ ob I pol 5 uri popoidne iz Saleka v Srnartno pn Velenju. I Nepozabnega blažega pokojnika priporočamo v prijazen spomfn. I Silck-Bpdinipesta-j v Ljubljani m ra4f boleinl proda po ogodnl ccrL — Vprašania pod „ft*- 2711" pa upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2711 SOBA meblovana, cventuelno tuđi s hrano, se iftče sa L september. 2707 Ponudbe pod „Soba 270711 na uprtvoiŠtvo »Siovenskega Naroda«. Gospodična 22 let stara, z večletno prakso ▼ mehani trgovini, zmožDa slovenskoga, £eš-ke^a in nemŠk^^a jezlca ter stroi* isia na »Oliver«, teli premeniti nešto v mešaao ali manufakturno trg^ • no Ponudbe sprejema V. Pale Ček, fio renfavas aatf Skeli* Lofeo. --------- Pristat rdcćl ---------- „Voslauer" iz soda Kvargeljni, Brusnice vkuhane. Marmelada in dragOf se dobi pri tvrditi F ■•■ K h a m j 2710 Ljubljana, Miklo&ičeva cesta sTobTo 2717 w lrohiBfo s Itođitailrom. Ponudbe pod fJKL ■T./OTIT* na uprav-nHKvo »Slovenskoga Naroda«. Praktikantinja. Ućamka, ki ie tbsolvirala trgovski tečaj z odliKO in je zlasti smrtna stenografima in strojepiska, teU vMopM v L|»a |anl v večji kontoar, tt tuđi kot začetnica samo kot praktikantica. 2700 Naslov pove upravniStvo »Slov Naroda«. Hisa v EIas Ik toplicaa. nova. k. ... .. > ;,t,, eno podstrei. sobo, shrambo za jedila, vežo, veliko svitlo kuhinjo s Stedilntkom tn kmećko pećjo, dve kleti; poleg majhen zidan hiev ia dva orala todovitne zemlje, z dobro pitno vodo, 20 minut od koU dvora ali od koneli, kiasni legt. ae ^roda ali oa «da .a vei let v aatam Cor.a & 12000 proti goto-vlai* Po^recovanfe izktiučeno Natan.-neise se izve m lastniku F Jark, Maribor. Artmr Maltj allca at. 4i. z6b7 trgoilipiii (skladiščnik) za trtfovsko podleti« speceri'ske strofe. Vatoo 15 septembra ^-nt i i. • ttobza« P2«_čm po dogovoru. Dcpisi na upravo »S' v Nar« pod š fro „Kolonfal 2807. tSl500 Kron! ^&^ ^^^B[ Vsm rtačam, ako moi uni-fC^-^aMB čevalec korervp Ma balu sol ne od^ravt v 3 dne* brez hn ^in v.i< h kvr?lh oćoa, bradavic, obtiića^cov. Cera oi Cku 7 atrstven m pismom 150 t, 3 lončki K 4-—, 6 lonfkov K 5 SO. Na *f ^*'ne jsK'ar s ^;??m in rri?nan». Fotea a non, rok, pvtanht nae!o od ravi lti-rra>ck. Cena Vti kron*, 3 Skatmce 3!/t kro^e. Kemoay, — ^o*ic« (Kassa) I Postfaeh 12 S24. Oormko. 103 ■ Sola Legat v Mariboru cb Dravi (Zasebni iitni iavad za atenofralile, atroje- in pravopis ev račimetvo itd.) Začetek jesenskih kurzov 2 oktobra 1916 O^*rnr *♦* nro-spekte daje zastonj ravnateljstvo zavoda. Maribor, Viktrin^hof ulica 17.1. Govori se lahko vsak dan od 11 — 12 ure, tuđi ob nedeljah in prazoiKih. Peke za crni kruh ki so ie delali kot delavci pn peči. r- ■ -= se sprejmejo v stalno službo. i Stroški za vozoioo do zneska 10 K se povrnejo. PobliŽoja pojasnila pismeao ali ustmeno v Ankerbrot-tovarni, Dunaj X., Absberggasse 35. :: Nafnovel&a izbera :: r=zz umetniških in drugih :=i= razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Ijnbljana prešemon ulica i\zr. 7. Absolventlnla Jrgovakofa toCaja no liooju Wm pri Ponadbe pod 99fa E«/t711M na upravaiitvo »Slov. Narodi«. TT\2 ludolf Viđali, Pirai, litra, »•Jletaik v raipMU|u|B SOLI iprejema naručila p«» imermb cenab. 25 9 —.— Iziirjeno —^—^— nrodojolko aorefma vcč'a tpeeerjjaka trgovina v Ljubljani. Piinudbe p. d vvlzor!ena/2694M na upravn. »Slov. Naioda«. 2694 Notarska fifaarna ▼ Pođgrad«, Istra, sprejme uradnika (soliCfctatorja) 27« 4 sam. ti.jnega dtla^ca, ver.'.irar.ega tuđi v spornih stvareh. 2eli se perfektno znant 5!('vcn^k *ea, eventualno h;va5keea ter ume-vatre ncm'k^a m italijan-kega jezika. Piednost s^ da invalilu ali be^uncu. Vstop tako,. Plača po dogovoru. Suhe gobe . vinski kamen, me), vosek, kum no in janež ter sploh vse dei.t\nc pridelke Impl v^Vtr^ovioa 2 67 Anton Eolenc, Cere. Ist >*ako tu1' vsako množmo raznovrstnih oraznih vreč in sodov. svetiljke «U vaek vrat koti žepne 1ŠA j^BIffl | s.etiijke: K 140* 2*— 250, JfmJgSJSJ Ia baterije a 55 v., 70 v. ff y&^Wz3f male žarnice : đ ?4 v., 30 v. ■£* J Acetilenske ročne svetiHke ^9f9 Iz rrd-, oonikliane a K 6*5^. N^V*f^//> acetil. narm'zne svetiljke elegantno ^ ./% izđelane A K 6.50, viseče svetiljke, Sa K 13—. Na;ceneša dobavite'iica za prodajalce! En groš katalogi na zahtevo srratis. Pošilja po povzetju, hrv.itska korespondenca. A. W$!ssberg, Đunaj II., Uotore 9&s5tistr. at 13. HL KA VA! Ze zmleta, žc s sladkorje n in vsemi primesmi v kockah za V^ litra kave. Ena laka kačka itam um 30 vin. 500 kron plačam tistemu, kateri more reČ'f da ni vrpdno. Navodilo sa pripravljasmo ao vlaal: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ogn a vzeti, 2 minuti poknto pustti in na'boi i Sa kava je gotova. — Fo poatl no alltam najmam 20 kock, to je 1 kg ■ 5-501 ! Ovoj se zaračuni po lastni ceni 1 PoSilja se prott oovzetiu Spreimem pa na- roćeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg zniZana cena K 25—. NaroCila sprejema in izvrSuje razpošiljalnica Ivan Urek LlnblJtBa S, Meitel trg ftt 13, dvsriite, šmam*. 19 e P«zar! aa km pazari plaCtm ononti, ki ou preskrb* sredi mesta malo stanovanje Prijave na upravniStvo »Slovenskega Naroda« _________pod „— irtfVMtr. 2623 U€O SO IsmilJU« 2695 blagajničarka w kavarno. Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. Lepa, na pol suha slanina pri bi žao 500 k^ tuđi za zabelo vpo-rabljtva, S6 proda* C»*na in drugi Dogoji se izvedo pod „Slanina 2632" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2632 —^— Izve2ban ——— poslouodid | »oia-^ ne pro-t star 40 — 45 let, w% snrein« ta^of pri trrdkl mei« bla^a Jo». VrećHo, Bizeljsko. 269 tkresto|e f tlstih 4V,«A. I •^•^•l I ■t,f—»,. «^.„. ^,« „e4.<«tBe oaolrie itd Vloff« u Hktl l. iir* r»tm prati Mf«f milo ¥ ćebrićklh 21 kg Ind. ćebrltok 44 E. I Za izkuhanje perila izbomo! Vsika ^aspodn a. hote ». t^olnice in trgovci naj I bi je poskusiH. Pošilja »• pm povz«tJM. 2689 j Emil Stlassny, Mytilic - razpošiljalnica mila, I DUNAJ I, BSckersirasse 2. Tel. 5*49. Aa^nanuo presolitve. 4H J^pdisiko Jvanka Siegnar- Vičič j§šf» najtianja €mnjenvm damom, da 5« /« preselila s svojim ^^^^ modnim salonom ^^^^ ja damske klobuk* 3 Pimskc ceste &. 5 na Jpvnsko crnčio &. 10 visoko prittičj* (dr. Jlfundova htšaj. Solidno delo. 2a nadaltni obilni posei s« vliudno priooroŽa. Cene nr$k* ■V WB~ SPrejme se učmka. ~VI "•■ PRVA KRANJSKA MEIIU DROGERIJA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. Dira lOBcesnoairana mm sfrapov. Ustanovljena leta 1897. Jnton l^ane Linbllana, Židovska ulica l. Ceniki na razpolago. Ceniki na raipolago. Hapnif! m nioriieSe naloženie kapitala. L PACAfifVA ^ ora^ov v rodovitni legi, od tega 35 oralov trav-I UBvBIIV nikov in polja in 25 oralov mlađega gozda. Poscstvo bi nosilo v najemu dobre obresti. Cena bOOOO K. U, VVflKfl z vrt°m v ^'nic*' v najlepŠi legi, » krasnim razgledom na ^■*9^ Pokulpje, zidana, z optko krita, velika obokaoa klet, pii-pravna za obrtnike, trgovce in privatne obitelji. Dvoje stanovanj in si cer vsako po 2 sobi 3 kuhinjo, hodnik, drvarnica. Se daj stanuje v htši stalno c. kr. iinančna straža in c. kr. orožniŠka postaja. Cena 10000 K. DL đ*4*wm mt9 na ravnini, mladi 5 do 25 oralov za ceno po 300 kron UOZUl oral IV« VAlAIlAfBAfSflf A vPisano v deželni deski, z velikim, dobro fvlv|lvdv9lfV vzdržanim in lepim gordom, gospodarskim! poslopji, pri mestu z mlinom na stalni vodi. Lastna kapela, lastno lovišče. Po-slopie prikladno za samostan, Solo, sanatorij, velike trgovce in različne tovarne, ker bi se dala vpeljati električna sila. Skozi posestvo vodita 2 dobri deželni cesti. — ZemljiŠČe leži v ravnini, je izvrstno, 'Aure od kolodvora Gradac pri Črnomlju. Izmera 260 oralov v jednem kompleksu. Cena s konji, rogato živino, gospodarskim! stroji, žitom, krmo in slamo 300.000 K. — Ponadbe na graščtoo Krupa, pošta Gradac, Kranjsko. laoiliittni blago vsake vrste, sukna, podtleke i. t. d, lrapai« ▼•!■• •pr^HBl tavai ■•er«sa«sHk«tm«0( uudi v provinet) •«aa| I. BimkarstrMM •- 2692 Vila z vrtom == •• proda. = Cesta u Rožnik 41, £jubljaaa. 2667 HALHE MT kupuje ~W* Lovro Sebenlk, Sp. Siska pri Ljubljani. 2459 i fiospodičDii I Isl 00 |o] v 24 letni dobi, tihega IjEjl |ol značaja, simpatična z Igl |BJ nekoliko premoženjem [3J ^ se želi poročiti ^ 151 z boljsim gospodom. 15j ra Ponudbe pod „A. F./ ra ra 2637" na upravništvo ra gj „Slov. Naroda". na [SJ - Ja] i Gonoktein. 4 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju^ belemu j t toku, črevesnemu in mehurnemu I katari u i. t. H. GONOKTEIN je upeljan na ^rški kliniki dvor. svetnika vseuč. j prof. dr. Janovskega. Na nemški ; klintki vseuč. prof dr K. Krei-j bicha. Toolo ga priporočajo vseuč. ! prof dr. J. Bukovskv, vseuČ. prot. ! F. Samberger, vseuč- docent dr. ! J, Odstrčil i. t. d. Vseučiliščni docent dr. ER KLAUSNER, I. asistent nemške ; dermatologijske klinike v Pragi I je v svojem predavanju pred zdrav- niki na univerzi povdarjal izvrstno učinkovanje Gonokteina ter ga i posebno priporočal kot izborni : balsamikum, ker ne draži želodca i niti ledvic. 2130 I M U. dr. J. grof ROSSIGOLI, i obČinski zdravnik v Kaštelu sta- 1 I rem piše : V mnogih slučaj ih akut-I nega kapavca zaptsal sem Gono-I ktein in uvidel sem, da je izvrstni j I antigonorrhoicum, ker ne kvari ! ielodca in ne ledvic. Dobi se po vseh veČjih le-i karnah. Škatljica K 6*—. i Zahtevajte literaturo in prospekt. i Ljubljana- Lakarma Tnkdtcj. Zagreb: Lakanuipplalvator^.t-Mtt- ' Proizvaja: FarTnakoloiko-keroični laboratorij .IEIA" Pf»ft-Vritfke 562. Kostanjev les, ::*t™ hlode kupim po najvišji dnevni ceni. ^^»^^^^— Ponudbe na ■ Josip Kralj, Ljubljana, Franca Jožefa cesta št. 7- Jtfestni trg št tO. &^S?OOO>O»O krt«, m Sil^MllnjeVa Uli9/t rentnine od vlog na knjižice plaSa banka tama.