96 številka Trst. v nedeljo 16. aprila 1905. Tečai -.XX. lotf gm~ Iz ha.j b vsaki dan. »■ r.r ir. in praznikih r> 5. uri. ob ponedelifcib ob t. uri ziuttmi. 3on«mlfn -t#>Tilk<* o« prooaiajo po 3 novč <6 stotinki » mnorr ' • acarnati v Tr«tu in okolic;. Ljubljani. Gorici, Telii. K u- Mariboru. Olovcu. Idriii. St. Petru. Sežani. Nabrežini. Noveinm«**tu itd. 1 e iar»rbc »prejema uprava li*ta „Edinost", u/iea ■itorrl«» <'tiitti St. i4«. — l radne ure so od 2. pop. do rr-ter. — »>nf oriaaom 16 n na vrsto petit: posianice, »ruruiM*. nvnt zahvale in domaći oeiam po noeodhj. ^s^rsccctc TELEFON itci. 11*7. inost Glasilo političnega društva „Edinost ' za Primorsko. f edinosti je moč ! Naročnina znaša ca vse leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — nh oarodbe brez aoposlane naročnine se uprav* ne o. .m Vsi dopisi nai se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko pi-tn:i se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj v.-Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo b-ta UREDNIŠTVO: ul. Gionfio Galatti 18. (Naročil dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIN-*. Lastnik konšorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarn-' konsorcija .ista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Gala. i It. 18. Poštno-hrantlnieni račun št. 652.Su. (Brzojavne vesti). Rusko brodovje v kitajskem morja. LONDON 15. Reuter ev > i 6 po.oča z HongKorga : Tukaj §e šri vest. da se je ruska e-sadra raziel la v (Ive div zij:, eaa se aata a pri ctokia Anambas druga pa pri •lavi. Paru k Pccna. ki je sinoči dospel s»mkaj. e bil mei Sigrouom in Singapore ustavljen o preiskovan, naier se mu je dovolilo, da je -mei nadaljevati v< iajo. Semkaj prihaja mnogo lad j s premogom iz Durbana n Karditfj, ki Dogodki V Rusiji. nier. « I»1hti t. r-lta ranimi c er.l in ve'i- T1FLIS i;), v Jr-nsaveipoUi ho bdi ne- kiml 8VeftDJ« z Miri. Muoa ca e ing la, da b, kmaio mesto v8eb ,,0,»,kh Krajev. Posebno mnogo so kameuja m,taia bombe ter rardejala brzojave. Jih Poslah IZ Celke in l^lmtcie. Vse popo Na kolodvoru štrajk na tieočs uslužbencev ludne in do P<>™ega več.ra je t bSinstvo ho-in delavcev. Promut tovoroih clakov je dilo v cerkev, da v di še enkrat truplo po- j ustavljen. Ravnateljiželezniškega obrata preti škofa. Stolna cerkev je bila vso nofi štrajkoN da jih o'lpust; ter :zroči vojaškim sodiščem. Cerkvene reforme odgodjene. PEIROGRA D 15. — (Petr. brzo avna agentura.) Nj pr šoj t sinode, da se skliče -cerkveni zbor. da se izvoli patrijaiha ter da se uvede ref rme v cerkveni upravi, je car >da smatra čaka ot kakor se v d., na povelj-- Premije Xikulaj l«taoročno pripomnil za Isdije namenjene v nemožn m, da se v sedanjem nemirnem času vojnega zavarovanja Japonsko, znašajo 1 ; trgov:na je vsled tega ovirana. izvrši tako velika stvar, ki zahteva miru in premislek. Prd žujem si, ko pride ia to odprta. Bogoslovci so molili :n stražili ob katafalku. Vsi noč so pribajaii novi venci. Naval tujcev je bil, počenši od Brede, ogromen. Vae djakovake ulice so bile polne ljudi, kakor v kakem velikem mestu. V četrtek se je po Djakovu govorilo, da pride na pogreb tudi zastopnik cesarjev, toda ni ga bilo. V petek v jutro so došli ZagrebSani s posebnim viakom, žnjimi so prišli tudi Ćehi. Občo pezornost sta vzbujala župana &:esta Zagreba in Prage. V imenu hrvatske vlade SAIGON 15 (Agence Havas). Ruska u2ode2 da P" Pravo' atft pnšla sekcijski načelnik dr. Cbavrak in lazaretna led ja >OreN je bi-a tukaj usidrana 8laVD,h carJev ePraV]m vso ^ 8tvar v tek poldrugi dan ter je ukrcala al z v.soč.ne goreče žoge. Bilo je, kakor da se na nebu krešejo zvezde. Nu, te vražje balote niso dosezale do jader, ladije to se premikale, odmikale. NekoS smo na srečo našli pod gradom izvireK v skali. Tja so bo-i li iz grada po vodo. Oakaj medved ! Usahnilo mu je. Mi smo jim zasipali izvirek — !-?daj liž te roso junaki! Nekaj je zašepnil Benečanom, a oni na to: Predaj sebe in kraljico ! Ali on je odgovoril kakor besen in trd : Prej pojdeva kralj ca in jaz v globoko morje. Brodovodja Barbadigo se je nečesa a miel 1 in rekel: Drži Novigrad, drži orožja j in v.),sio, bod ž.v in zirav, samo xraijico daj! Ia — dal jo je Benečanom. Oni so j jo p spremili v Zadar, v Nin io v Senj. Mene pak ]e p >slal knez Ivan da naznanim kralju 8 šmmu, da mu svetla gospa jutri dosj>e v Zagreb, da se na Griču sestane žnj.m n poljubi kakor treba. Tafio je bilo bratje. — Na dobro zlravj«, ju"nak ! je trknil Prodan e s Primorcem. Agati, ali ne čuješ veselje ? Kralj čaka kraljico ! Toči, duša ! — Na dobro zdravje ! so kr čali častniki, skočivš. po koncu in trk8je s č&šimi. — Nu, recits mi, je začel Kač <* iznova kako sta tedaj zmotali bana Ivaniša, kako dobili Zagreb. — Eh, je začel Isov 6 ni bilo bres krvi. B >g ! Pustili smo dosti k'ža. Tu pod brdvjm so nas pobili, da je moj kapatan Lu-čenac odskcč.l od Zigreba kakor zver iz-pod sekire. Padli smo nekam v Ogrsko preko D/ave, B g ve kam, jaz se ne spominjam tega, ker) bd sen ves omamljen od ljutih udarce/. Pa, saj ti veš to, mlad gesnod Prodani <5. — Vem ! Vem ! — Niti toliko nas ni ostalo vojnikov, kolikor štaje pest graha. Ssoro vso kri in vse kosti 8no mi puet li zagrebškim krokarjem, a tudi moj nesrečni brat je izgubil desno roko doli na Kapitelju. Nismo imeli vojske. Kako naj se biješ ? Dvignili smo se tore;, da poiščemo druge čete. da bi imeii vsaj kakega opravila, ker jaz ne vem, kam bi deja! svoji roki, ako se ljudje ne bjejo. Pohištva nimam, otel mi je je šsof zagrebški. Tako hodim cd klanja do klanja, da se bijem in bojevaje dokopljem do groba. Vedeli smo, da bo doli v severinski banovini mrhovine, ker se je Ivaniš Horvat odpravljal iz Zagreba v Sriem. Na srečo smo našli kneza Nikola Gorjanskega. To je Bablja kakor vragova roka. Ko je g. Gorjanski čui, kako po vražje sem se tolkel proti bratom Horvatom, imenoval me je za stotnika pri svojih konjenikih in mi dal pet cekinov, da si kupim druzega konja, ker mi je stari hodil le še po treh nogah. Čakali smo v taboru tik Drave, da se nabere več kraljevske vojske od severa. Gospod Gor-janski ni smel udariti preko Donave z malimi četami, ker so ligaši drž ili veo Fiuško so: od »Akademije« prof. SmičikU', od vseučilišča rektor Piiver c, v imenu književnega društva Gjalski, v imenu dalmatinskega (ležalnega zbora dr. IvČević, v imenu Zagreba dr. Amruš, v imenu Čehov in Prage dr. Srb, a Novotnv v imenu čeških »Sokolov«. M d: d je govoril v imenu Spljeta, dr. Tril er v imenu Ljubljane, Hurban v imenu S ovakov, Miškulin v imenu veeučiliščne mlaa.ne. Po VBakem tretjem govoru je bil odpet en ža-lcbni koral. Ti govori so bili zvršeni še le pozno popoludne. * * Slovenske deputacije, ki bo se podale na pogreb Stro»smayerjev, eo na zagrebškem južnem kolodvoru pričakovali členi meščanskega odbara, vseučilišča i si in mnogo občinstva. Na peronu je Slovet ce pozdravil dr. Hofer v imenu meščanskega odbora ter je opravičil odsotnost mestne na župana. V imenu Slovencev se je zahvalil dr. T r i 11 e r iz Ljubljane. Obč:nstvo je Slovence burno pozdravljalo. * * Pri Strossmayerju v Slatini. Kaj ne, da je poznal že vsak od nas takih oseb, o katerih si ni mogel predstavljati, da tudi umro kakor vsi drugi; n«vaino nam je ta oseba predrag sorodnik, ljub prijatelj ali kakov velik duh. In ko pobere neizprosna smrt, ne men£ se za nase domnevanje, tudi to osebo, se nam zdi neverjetno, zamišljamo se globoko in mislimo žalostni: je-li to reB ? Tako se mi je godilo sedaj o smrti velikega vladike Strossmsverja. Koliko in kolikokrat eent čitala, da je bolan zdaj lthko, zdaj renno b^lan. pa vsakokrat sem t?i dejala : Ah, saj ne sme umreti ! In ko smo te mu v deputaciji poklonili ob njegovi 80 let-i niči in ns;> je dobrovoljno povabil na svojo j stoletnico v Djakovo, nisem niti najmnnje i dvomila, da je ne uSaka, saj je bil tak >• čil ; in živahen, imel je tako žive, iskre cč; polne življenja. Spominjim se še predobro : Deputsc jo 'je vodil dika župan Hribar, ki je vladiko j nagovoril. Vladika ga je poslušal stojeS vzravnane, zroč govorniku naravnost v obraz in z roko na prsih. Zahvalil se mu je potem ognjevito in živo kakor bi govoril mladenič. Utis, katerega je napravil na nss, je neizbrisljiv. Poleg globokega »poštovanja čutili smo do njega posebno nagoenje in udanost. Druzega dne sva mu medve z gč. Mil to, --ki mu je o deputaciji izročila lep šopek — v parku prav pridno dvorili. Tako ra ii bi b li govorili čnjim še enkrat a bil je vedno v družbi. Dolgo sva premišljali bi li ga nagovorili ali ne. »Ta glas, te oči še enkrat, le še enkrat« sem šepetala jaz in Milka se je I goro, in dalje tudi kraj prek Vitrovice do Pož?ge, a iz Mačve med Drino in S^vo smo dobili gl b, da se je zbrala močna četa 1 plemičev, prijateljev prokletega Ivaniša a ! tudi Bošnjak Tvrdko da mu pripravlja pomoč. Gospod Gorjanski se je zvijal od jeze kakor ka"a v trnu. Pa tudi, kdo ne bi po-I kal in se jezil. Kralj ga je postavil za mačvanskega bana in £o j s hotel preko Sriema udreti v banovino svojo, udaril ga ' je vražji Lacko Horvat preko nosa, da se I mu je začelo megliti pred očmi in komaj Ke m ulje pesrečilo krvave glave umakniti svoje i čete nazaj preko Drave. Kaj še le, ko je do znal, da so Ladislavovci zmotali Grič, razpršili Lučenca, da se razlivajo po vsej Slavoniji kakor huda ura in da Ivaniš ide v daljne kraje ! ! Pošiljal je dan za dnevom kralju konjenike, naj mu za božjo voljo pošlje vojske, da bo mogel raztepsti Lacka prej, nego dospeje Ivaniš. Kralj je obljubljal močnih čet, ali od vsega tega velikega obe-čanja je padal le po kak kupček :u dosti take sodrge, ki je zastonj bila sama na hrani in na euhi blagajni našega vojskovodje. (Pride še). m iko vzravoa'a in dejala: »Zdaj pa grem kapelanom v nekem selu v Slavoniji. Oim je k njemu«. Sla je in jaz žnjo. Bog moj. čemu Pejacsevich poatal banom, takoj je bil Miha-toliko obotavljanja, toliko straha ? Bil je naju lovich menovan katehetom na tukajšnjem taki vesel, tako odkritosrčno vesel ! Smehljal g mnaz ju, kjer ee je odlikoval kase nama je dobrovoljno, in ko sva dejali, da koršpijon in preganjalec dija-ga pozdravliavi še enkrat, ker odpotujevi, je kov. Tega leta je odišel v pokoj profe-rekei : »Nesite moj blagoslov in moj pozdrav aor teologije Stigl d, in Hugo Mihalovich bratom svoj m slovenskim Boge m !t Iz Hrvatske. (ki svojega priimka noče pisati s »ć«) je postal — vseučiliščni prcf«Bor teologije, presko-čivši mnoge odlične pri fesorje, 6tareje in izskušeneje od njega. A sedaj ima postati še biskupom na toli slavni Btolici, kakor je djako vaška. Poleg tega je vredno, da vam za«.wkf dan str-.-suiajrer jereg* pnin-u. omenim, dajeta 8 lovek v madjar-Danes je blo položeno v grob truplo Bkem duhu, kakor večina naših aristokra-prveza s nu domovine nase, sijajne zvezde na tov, a na ulici in sicer govori večinoma — ne*) u s!ovan«kem, fk< f* Josipa J u rja nemški. To bo zlo, ako postane ta Človek !>tr issma ve rj Umrl je ta naš velikan, naslednikom velikega b sku »a, kajti on bole a naša <-rca so zaječala v loli, ker izgubili poniževal ug ed škefije djakovaske. Eden smo prvega med najboljimi. Ne porajajo Be M.halov ch kakor naslednik Strossmaverjev: v-ak dan — Str semaverji ! to bi znafiilo nezaslišano žaljenje svetega Bpo- Kaj nam je h 1 on in koliko je pome- mina ravnokar v Bogu preminolega škofa. . i njal z* na?, tegr, mislim, ne treba naglfšati. BtroarMi rr je bil inkorporirana duša narodna, utripljai srca Djegovega, bil je utripljaj vsega naroda hrvatskega. Oa je ponesel ime hrvatsko med svet, on je zlatimi črkami zabeležen v knjigo svetovnih velikanov, ljudij velikih duševnih gposebnosti — gen iev ! Eno celo stoletje nas je vodil njegov um in nam k&zal pota do napredka. BI je apostol ntš. Pred njim nismo imeli nikakih kulturo b zavedov, svet nas je omalovaževal, smfctral nas za barbare. A Strosamaver nam je postavil veeučil šče. akademijo znanoeti in umetnosti, pik nas je s tem postavil cb bek drugim večim narodom. Treee «3 mi roka, ko pišem te vrst:ce. N sem zmožen, da bi opisal in prikazal, kaj vse nam je storil Strosamaver. Na kratko : po njem smo vse, kai smo. In od Urala do Triglava, od Krkonošev do Balkana, kjer-ko i ž;vi rod slovanski, je bolno odmevala smrt biskupova. Srce v njem namreč ni bilo samo hrvatsko ampak tudi slovansko. To erce je enako in istim žarom ljubilo vm S o* ace. Vsa Hrvatska je šla danes, da spusti v grob Strossmaverja in da mu z venci okiti rak »v. A tudi ostali slovanski bratje so do-poslali svoja odposlanstva, tako, da je bil pokojnik položen k večnemu poSitku v navzočnosti vseh slovanskih bratov. A oni, ki n:so dali cvetja na grob njegov, dado svoj prispevek za spomenik, ki ga postavi velikemu pokojniku hvaležni narod. A ta spomenik bo najlepši vseh spomenikov in narod se mu oddoiži s tem najdostojneje. Ne samo v Zagrebu, ampak tudi v njegovem rojstnem Osjeku mu po6ta**ijo sp meaike, ki bodo večne priče njegove slave. Njegova slava ne utrne nikdar in je ne zmanjša zlobno in maščevalno pisanje novin naših sovražnikov. Nu, usoda je hotela, da emo ga izgubili v času, ko bi nam mati domovina najbolj trebala takih einov — ali Stroamnaverju ne bo vrstnika nikdar. Kakcr njegov naslednik se v obče smatra Hugo pl. Mihalovich. Naj Šolski ravnatelj Lapajne uradno upokojen. S Kranjskega. 14. aprila. (Zvreetek.) V tem obz ru je imel zlasti ravnatelj Lapajne neprilik. Ker je z m nisterskim dovoljenjem (nad čemer se je pa neopravičeno dvomilo) uvedel slovenščino kakor učni predmet za dve ali tri ure na teden, očitalo se mu je že, da dsja šoli preveč slovenskega značaja. Ako je kak nemški nadzornik zapaz i na zvezku besedo 9Pisanka«, postal ie že srdit. Ako je ravnatelj vspričo njega sicer nemško govoril vso uro, če pa je o tem le en sam izraz tolmačil po slovenski, že je bil ogenj v strehi. Ko je ravnatelj na konferenci hvalil in branil svoje tovariše, zaupil je tak nemški mož nad njim >Sie \verden keinen Advokaten fur Ihre Lehrer abgeben«. Ako so ti nemški nadzorniki še druge učitelje tako pest.li, so pač zaslužili, da so bili lepo avanzirali: Knapic je postal ravnatelj učite-teljišča v Celovcu, Benda ondi profesor, Proft gimnazijski direktor v Celju in sedanjega nadzornika Belanja že čaka še kako odlikovanje. Vlada pa je imela 5e druge pc močnike, da je ustrahovala krško meščansko učiteljstvo. Okrajni glavar Schonberger na priliko, ki ni bil zadovoljen samo z »Deutsche Unterrichtssprache« pri učencih, ampak je uvel še za učitelje »Deutsche Dienst Sprache«, hotel je imeti sam meščansko šolo v svoji oblasti in ni privoščil, da bi b la ista podložna tudi krajnemu šolskemu svetu, kakor zahteva aakon. Njemu na strani je stal tudi deželni šolaki avet. Ministarstvo in upravno aodišSe sta sicer zavrnila glavarja in ljubljansko gospodo ; toda ukora, ki ga je ravnatelj Lapajne po nedolžnem dobil ob tej aferi, tega ni nihče preklical. Kljubu temu je šola napredovala. Pri-hajalo je vedno vec učencev, tako, da je število narastlo na 100. In praznovala se je 25*letnica. O vsem tem se je poročalo svetu po rednih letnih šolskih poročilih, ki so imela vam | dokaj poučljivo vsebino Kakor je bil Martin Hotachewar rad podaril šolsko poslopje in ustanovil ustanove (ki pa imajo preveč nem- rečeai par besed v njegovo oceno. To je človek 32 let in — nečak bana jacsevieha. Do pred dvemi leti je bil ških pogojev), tako se je tudi blaga udova vam Pe POD L ISTE K. Zadnji simfonični Koncert Tefrja r ~Xarodne-m domu". Zadnji v tej eetoni, seveda, kajti m: p i?ata;enBO oi mojstra Tep'v ja še drugih ;n \eln<> pjpinejšh produkcij, in to toliko glede stvarne vrednest , kakor tudi glede vzvišene interpretacije. P(t?r Teplv nas je lazvadil, a razvajene! — tudi odrasli — imajo vedno veče zahteve. Mi sm<» mu posebno hvale žai, ker je se svojimi koncert predstavil našemu občinstvu umotvore največih slovanskih glasbenikov : od Oajkovskega do Dvtra^a, ol Smetane do Moora, od Fibieba do druzib, ki eo v prejšnjih koncertih defilirali pred nami. Program sioočnjega koncerta ie bil narekovan po n» tiaejšem ukusu. V Zdenko Fjbicbovi »Noč na Kar'štejcč« f>nco cčir^ni občuiovali prekrasn > jednotnost koncepcije in sloge, katerima ee pridružuje pemeniti instrumentalni ieraz. »Tkalci« Karola Moora so v^bud li v nas naj veče zanimanje, ker nam razodevajo visoki estetični čut mladega ginsbenika. Aloor (Slovenka, ki je Bicer nemškega mišljenja), rada opomnila o priliki 25-letnice te šole, kar bi gotovo ne bila etorila, če ne bi videla lepega sada 25 letnega delovanja te š »le pod vodstvom Ivana Lapajne-ta. Spomnila se je na ta veledušni način, da je temeljito popravila šolsko poslopje in ustanovila s svoto 60.000 K še četrti rez red na tej šoli. Ob tej priliki je bilo veliko veselja in radosti v Krškem. Toda kmalo se je obrnilo na slabše v stvari ravnateljeve osebe. Njegovi predstojniki, osobito prefesor Belar, nemški priBtsš (čegar oče je bil pa še dober Slovenec), si je mislil: »der Mchr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen«. Nagovarjal ga je najprvo z lepa, naj prosi za upokojenje, češ: »Wir\ver-\verden echon fiir einen ehrenvollen Abzug sorgen«. Z ozirom na zakon pa, ki zahteva za upokojevanje na lastno prešnjo 35 službenih in 60 starostnih let, pa ravnatelj ni mogel vetreči ne njemu, ne deželnemu šolskemu svetu, ker se ni mogel izkazati s temi pogoji. Toda profesor Belar je mogočen po pregovoru : »Folgst du nicht \viliig, ao brauch ich Ge\valt«. Zato ga je na lanski inšpekciji na-hrulil: »Hat Er noch nicht sein Pensionfge-sueh uberreicht«. Lahko mu je bilo tako kategorično nastopati, kajti zaalombo je imel v deželnem šolskem svetu, ki je neprenehoma pritiskal na ubogega ravnate'ja. Ta poslednji se je opravičeval in opravičeval b krstnim listom in zdravniškim spričevalom, da ne more še ustreči temu povelju, in je povdarjai, da je še sposoben in zdrav, da bi bil preveč oškodovan in da stori vse, samo da bi mu še prizanesli. — Naposled se je pa vendar-le udal, v t Dliko, da bo 1. 19U6. sam pr3Bil za upokojenje in za odmero plače za 38 let, ker bi namreč tedaj potekla tolikoletna doba, odkar si je pridobil učiteljsko vsposobljenost. Toda vse te njegove uradne in mnogoštevilne privatne prošnje niso nič pomagale : uradoma so ga upokojili, odmerili mu penzijo samo za 36 let, oškodovali so ga za kacih 1000 kron in mu učinili pred svetom ne malo nečast. Učiteljski penzijski fond mu bo pa moral vsaj za nekaj let prehitro plačevati penzijo. Ali je ta fond tako trden ? Ali je tako postopanje deželnega šolskega sveta nasproti zasluženemu slovenskemu šolniku opravičeno? Ali pritrdi temu viBoka učna uprava na Dunaju ? Kaj porečejo slovenski deželni poslanci v Ljubljani ? Kaj ukrenejo državni poslanci na Dunaju ? (Dr. Šuateršič in tovariši so že uložili interpelacijo. Op. ured.) b^lje pojasnilo, zakaj sta v lojth na morju in v bitki pri Port Arturju nasprotnika začela streljati že na 7500 m. Tudi ni težko pogoditi kateri tipi ladij so najbolj trpeli po ognju. In tudi je bilo jasno, da brezoklopni križarji se svojimi malimi tokovi nimajo absolutno nič iskati v takem boju. Mnogo kateri čitatelj je videl v ilu9trovanih listih slike, na katerih so bile razvidne poškodbe, ki so jih trpeli oklopni Križarji »Askcld«, »Diana« »Novik«. Jaz pa eem uverjen, da se tudi mnogim japonskim križarjem, ki so se udeležili bitke dne 10. avgusta, ni gedilo nič bolje, nego imenovanim ruskim križarjem. Z druge strani pa je bilo videti na »Cesarevičuc prav določno, da sta mu znat-nejo škodo provzrečila le 2 strela iz kalibra 30 cm (1 na stolpu, drugi v podvodni črt: »Cesarevič« je bil mnogo zadet iz druzib kalibrov, ali vsi ti streli so ostavili le neškod-J ljive sledi, ker so vsi prihajali iz kalibra od 20 cm doli. Iz povedanega izhaja torej : 1.) B.>jne ladije se svojimi topovi do 30.5 om kalibra nadvladujejo bitko na morju. One delujejo proti bojinim ladijtrn na 4000 m, proti oklopnim križirjem na 8000 m., a proti brezoklopnim križarjem še na veliko veče daljave, do naj veče artilerijske distance-H»000 m. Te bojne ladije pa so pame peškod-ljive le od strani jednaki bojnih ladij in na 4000 m distance. Oklopni križarji imajo 20 cm kakor največi kaliber in morejo Še le na maojo distanco 2500 delovati proti oklopnim križarjem, na 5000 m proti sebi jednakim oklopnim križarjem. Umeje 89, da delovanje oklopnih križarjev proti brezoklopn^mi (križarjem II. razreda) seza do največe strelne distar.ee. Te poslednje morejo bojne ladije izdatno raniti že na 8000 m daljave, a njim jednakovrstne ladije na 5000 m. H2 * * Usmrtitev 5 japonskih vohunov. Glasom neke brzojavke iz Vladivostoku je bilo tam pet japonskih Čtstnikov, preoblečenih kakor delavci, aretovanih v trenutku, ko so hoteli fotografirati vtrdbe. Ker eo razun tega našli pri njih spise, ki so dokazali, da so bili že odposlali v Tokio vohunska poročila, so bili omenjeni častniki kar naravnost usmrteni. namreč ne stremi za tem, da bi napravil orkestralni komentar Hauptmanncvi drami, ampak navdahnjen po kontemplaciji ideje, ki je rodila Hauptmannov umotvor, on razvija po istem redu mislij in 7izij drug umotvor, popolcoma Bvoj, to je giasben umotvor, v katerega siplje obilico navdahnenja in poznavanja orkestralnega govora. A koliko neoskrunjene genijalnosti je v Dve rakovi »Heroični pesmi«. Ta simfoničen spev, v kater). Repič"" olje za tekoči meaoe 60.—. za maj — za maj - avgust 49.50 za eepte nbe - december 4!>2*> (mirno špirit i« tekoči me*ac 49.v.0 za 4 : z maj-avgust 4S.75 s a september- december 43 50 (:rdno . Sladkor surov 8«g uao nov 55--»o1/, (-u'r m be» ta tekoči mesec 39V4 naui-avgu^t 3rJs ,, u julij-avgust 50 , za oktoner-januvar 31l/« \nurnoi, ratiDir* 71—71 Vreme : oblačno Borna poročila dne 15. aprila Tržaška borza. Napoleoni K 19.06— 19.08—, angležke lire K-- do —.—, London kratek termin K 239 60—240 35 Francija K 95.35—95 55. Italija K 95 30—95.50 italijanski bankovci K —.— —■—. Nemči}a K 117.15—117.35, nemški bankovr; K----- avBtriiaka ednotna r*»«ta K 100 30 1C0 60, cgrsk> kronska renta K 97 75 98—, Italiiacnfca reci' * — —.— kreditne akcijo S *65— — (67 — državne železnice S 658.---<"60— Lenoba* *' 89-— 91. — , Llovdov* akciif 663.-- 666- Srečke: Tisa K 340.--343— Kredit K 463- do 496 -, Bodeč kredit 1880 «" 309.- 318.— P denkredit 1889 K 3l,9.— 315—. 14259 do 144.— Srbtire--«ir> — - Dunajska borza ob 2. uri pop. ulica Galatt: štev. 18. I. m h prostorih na dat r. ... .. ,__ r, . , ,. ■ oenetra časopisa naročbe > Divji lotee«. A-iano je, da dbsi oko- 5 l:čam že od nekdaj e ljubeznijo gojijo našo epo pe^em. Saj menda ne obstoji nik:er ns •vovensfee® toliko pevskih društev glede v Sodelovanje peste se omejuje v tem po- in cd naročnikov plačane naročnine. Pustna uprava jamči radi tega za vpla- vfieraj danes l(X).Hf> 100 85 100.85 ltto.85 119.9 J I00.n0 100 io 9H.40 95.40 11850 118.45 97 85 97.9) 89.60 89.70 1H5 ) — 1648.- 60 4.50 664.— •239 85 2^9.871 117.12'/ , 117.10 23.43 23.43 19.(5 19.07 95.55 95.10 11 28 11.28 Državni dolg v papirju slu samo na to. da pes lja uredništvu naro- j . " , n ,n 8rebr" ' r J Avstrijska renta v zlatu r. « „ kronah 4°; Avst. investicijska renta 31/, 0 Ogrska renta v zlatu 4°,0 „ „ kronah 4•/• 3" čano naročnino v isti reeri, kakor za zneske, Ak^je nacij0nalne banke raemer u s številr tn" prebi valcev, kakor ravno ki vplačujejo na postne nakaznice, nikakor {^litne jJ®«* v tržaš&i okf 1 c . Ta društva pa ne gojijo le P® ne ** toSno i*vrs t»v nar. čbe, za tja, a m pa k tudi sploŠDO naobrazbo. Skoro obveznosti in dolžnosti izdajatelja itd. ■ja vsaki veselici vidimo, kako sledi petju »Škrata« je izišla 15. številka ter pri- udi gledal ska gra. Navadno pa le veselo naša poleg raznovrstnega šaljivega t;re ali burkr. Zato je mene. ki ee zanimam mnogo lepih izvirnih slik, med temi »Ober- , Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.40, » dr.«.«*. pr.w, k, j,h vpritorj. j.«®^«.. K« št.vilo naroiSnikov rMU, ^ »Dramatično društvo« v Trstu, presenetilo se bo list v bodoče tiskal na bolj&em papirji J~ — a morda '.udi marsikoga druzega — ko in v lepši obliki. *mo zvedeli, da se vpnzori na vaškem odru Knjige »Matice Slovenske« za leto na Kontoveiju tako igro, kakor je »Divji 1904. so došle in »e dobfc pri slugi »Slovan- >vec«. Igraje res krasna, vzeta iz našega Bke čitalnice« v »Narodnem domu«, oziroma i jonalre akcije —akol e Ki o Tinto 15.96. Trdna. . . . . . ^ . . __ I... . ,. , London. (8klep Konsolidirali ooU 91— življenja iz leta 1^4". na ijrorenjsKem m j,b omenjeni sluga na željo prinese na dom vsa polna lepih prizorov, tako, da mora »i^—^^ ugajati vsakomur — seveda, če je igrana, kaker treba. Marsikdo maja z glavo.... No, purtmo pomisleke. Morda nas kontoveljski Stolna Cerkev V DjakOVU je, kar ca li etantje na velikonočni ponedeljek iznena- tiče veličine, na trinajstem mestu skupno z lijo v toliko, da bo igra razmerno dobro cerkvijo sv. Marka v Benetkah. Na prvem vprizorjena. Ć« bo to, bomo zadovoljni in ®«tu j« cerkev sv. Petra v Rimu, v kateri ^rečemo, da so naši okoličani, ki sestojajo j« « 60 000 ljudi, potem pride atol- iz delavcev in kmetovalcev, pridni in hvale- v Milanu za 37.000 ljudi, cerkev sv. vredni, ko se upajo vprizoriti kaj taceea. v Rimu za 32.000 ljudi, cerkev v Za velikonočne praznike! Kam greš? Grem kupit par čevljev. Svetujem ti, da ^reš k PIER0TU v ulico Ribor>?o st. 33 nasproti pivovarne „Alle tre porte" . kjer vdohiš obuvalo z:i moške, ženske in otroke, tudi vsprejema poprave in naročbe po meri na debelo in drobna. Se priporoča svojim rojakom REHAR PETER, lastnik. ^ Svoji k svojim! London. 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Kari In Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 251 35. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državna žeie- e —.— Lom bar di--unificirana turška rente 8*.' 22 avBtri;. zlata rer 100 9l>, opraka 4*/, »1»;.. renta 1C0ULndeiban 4»7.— tnrSke srečke 138— paržka banka 13.09, italijanske m^-ridi- Zaloga tu- in inozemskih vin, špirita in likerjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. v i a d e i r a c q u e st. 12. (nasproti Mš centrale). Velik izhor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanski - in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bu/. gunder. n-nskih vin, Moaella in Chianti. — Rum-konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. > > > Razne vesti. upajo vprisoriti kaj tacega. Poleg v*ega tega Eahteva igra »D.vji loveče Kolinu sa 30.000, cerkvi ev. Pavli v Lon- ,.T.'mero:h dekoracij, aeeoerij, oblek itd. Bomo donu in ev. Petronija v Boloniji za 25.000, r;tl1li f sv. Sofija v Car gradu za 23.000, ev. Ivau Na velikonočni ponedeljek, kakor ae luteranski v Rimu ea 22.000, Notre Dam« shai, pride tudi iz mesta vel.ko ljudi, tudi ▼ za 21.000. Metropolitaneka cerkev radovednežev bo, in jaz bom gotovo prvi v Nov Yorku za 18 000, cerkev sv. Štefana mej temi, da se prepričam o emc inoeti ™ Dunaju in stolna cerkev v Pi«i za 12 000 »Dan V svojem in v imenu mnogih klifiem : Na eviden;e na velikonočni ponedeljek na predstavi »Divjega lovc£« na Kontoveiju ! Nedeljski pohajkovale c. ^Tržaško podporno In bralno drn- »tto< bo imelo danes svoj redni občni zbor v drt š ven;h prostor h, u ica Stadion št. 19. Zičetek ob 4. uri pop. Dnevni red: 1. Nagovor predeedn ka. 'J. Prečitanje druitvece kronike minolega .eta. *». Pre? t »nje računov za leto 1904. 4 Preč tanje izjave pregiedovalnega odbora. 5. Posamezni preil e in interpelacije. 6. Volitev predeedn ka, '2 podpredsednikov, 2 tsjni- cerkev sv. Dominika v Bolonji za 11.400, cerkev Mat»re božje v Monakovem za 11.000 in cerkev sv. Marka v. Benetkah za 7000 oseb. Kazenska razprava proti listu >Zeit«. Včeraj se je na Dunaju vrdila kazenska razprava proti izdajatelj* in a lista >Zait« Sin-gerju in dru. Kannerju, ker je »Zeit« dne 10. januvarja trd la, da sta vitez Gutman in Viktor M»utner plačala pol milijona kron, da bi pr šla v gesposko zbornico. Ker je dr. Koerber odstopil, se je st"ar onemogočila. Kakor priča zaslišani dr. Koerber je izjavil, da ga je ceaar za ta Blučaj oprost 1 službece tajnosti ter rekel, da so trditve lista »Zait« Več prič je izjavilo Lom bar di 3 •/. srebro 26%, Ipaoska renta 90 it* lijanaka renta 1041',, tržni diskont, 21/, menjioe a Dunaj c —.— dohodki banka —.— izplačila bank —.— Stalna. Tržna poročila lf>. aprila. Budimpeita. Pšenica april E 17.54 do K 17 5K; rž za april K 14 56 do K 14.58 ; oves za april od K 13.88 do 13 90; koruza za maj K 14do K 10.—. Pfteoica: ponudbe srednje, povpraševali te pičlo, vzdržano. - - Prodaja 8.0JO met. stot., ra 5 in za IG stotin k zvišanja. — Druga žita vzd.žano — Vreme : oblačno. H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good a- -rage sa tek. mesec po 50 kg 43.*/» frk, m julij 43 .>/,. New-York. (Otvor. > >,) Kava Rlo aa boiio«e dobave, vzdržano, 5 atot. zvišanja H in b n r je- (Skle j »op.) Kava Hantos go ^ average nai 35J/4 za september 3H*/t za dec. 37 —, za marec 37»/,. — Vzdržano. — Kava Bio DRvsdBfc loco 37—38, navadna realni 39 —40 navada* dohr* . 41—42. Hamburg, i Sklep) Sladkor za aoril 27.80. s» maj 28.15, za juni 28.15, tn julij 28 2o, z» avgust 28.50, za september 2t».55. Vzdržano. - - Vieme : lepo. Sladkor tnzemski. Oentrifngal pile, prompv. K 66.50 do 68.00, za september K —— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.— Concass« is Meliap i promptno K 68.30 do 69.3 j. a aept. K —. -—.—, marec-avg. 68.30 do H 30. London. Sladkor iz repe surov 13V« Java 14.41/,. mr Y manufakturni prodajalni Alojzij Galberti —ulica Barriera vecchia 13. sis Za bližajočo se jeseu in zimo! Zaloia Map same novosti s lz ta in Inozemskih tovarn / Izbera moškega in ženskega blaga ) (drap. de dame) ; zimske volnene srajce, maje, jager, mornarske iz dlakastega bombaža ter vsakovrstne za gospe in otroke. I — K nt* fužtanJa najnovejših barv in risanj I^UUV kakor tudi flanela x I Drobnarije«, z krojače in il-ruseuiiusl . vilje. — Sprejema naroobe moških ln ženakili oblek ter perila. NaJzmernejŠe cene. > > > > > > > > Povarn* pohiUvr Aleksander Levi - ulica Tesa šr. 52 a - fv la« ni hlBL) ZALOGA: Piazza Rotarl« (šolskj poslopje). Oene, da a e nI bati cla ka^K«" i • Sprejemajo se Tsakovrstn« dela ti. <1 jo posebnih n»6rtih. Claatrortta »Kdino^ti« Mala ie ,Mldati v Xa" iTIuiCl OUUa finega doma«. Kje — to izve v upravništvu tega lista Svetovna panorama ulicaTorrente 11 (trivonalra palača) »dprta vsak »lm od 10. predp. do 11. ure zvečer Od 16. do 22. aprila: krasni razgledi italijanske reviiere z Veniimiglia. Borrtighera Sv. Rem. Genova. Florencija. Karara. Piza in Siena. Vstop 30 s t . vojaki in dečki *20 st. Trstu. Corso št \\ 47 j priporoča vsakovrstne g j i ^zlatenine in j 1 - srebrnine s tet žepne ure. Sprejema jx»prave ter kupuje z'ato. "»C — Cene zmerne. -=— u, • O O O O 00000000000000000 Velikanski izbor ^ Li, j ;J 1 i j F- Fertot urar TRST - nI. Posie nuore št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines. Tavanes it. 1. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. O co cd D 111 od K 20 —do 50—. specijaliteta crne od K 30— do 50'— Kostumi j od platna ali sukna za otroke od K 3— do 7 -. Velik izbor hlač od |J K 4--— do 16-—. delavskih hlač po 2 40 ______jj Posebnost: delavske hlače i/, tako zvane hudičeve kože K 4 —. P. Srajca bele ali od satena, kretona, spodnje srajce itd. itd. - Cene brez konkurence. ===== TRST, ulica Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). co CD o e b o o ooooooooooooooooooo M i s Jvan Petelin tovarna testenin TRST nI. S. Franeeseo d' as sisi 47. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica, d i T orre hianea 45. Kis. milo. svet e in st.$ta Flzen. Če$ko. Novo prodajalnico jestuin, /al«»/4 tto z hlafom prve Trste kakor kavo. sladkor. •»Ije, milo. belo in tvrsso moko. otrobe itd. itd. pr , »r a £tltlTC} SUC Trst. nI. Medla 56 zraven ui. Sossettl) Trst Leon Fano uliJTul - zlatar in draguljar - prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje: sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Restavracija ,RIIaCitfa di Francoforte4 ulica Molin Piccolo št. 17 vogal ulice Saverio Mercadante šle?. 4 iei Piazza delia Zonta* toči izvrstno in vedno sveže šteinfeldsko pivo kakor tudi dobra in pristna vina. Kuhinju vedno z dobrimi jedili — preskrbljena. — Tržaška posojilnica in hranilnica -- -^Z^I^Z^ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. JPiazza Caserma štev. s, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. om~ Vhod po grlavnih stopnicah, Hranilne uloge sprejema od vsakega, de tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 . Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5V,0/«,, na menjice po t>"(. na zastave po 5l, °/0. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob - uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima nsjmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ===== Poštno hranilnični račun 816.004. - -■ . — 1 & st Si Si m KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejnna prekladanje In čiščenje svetilk na uiin ob času selitve. Neprrk šljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popoino čiščenje stanovanj. Postrežba točna in cene nizke. Sc toplo priporoča Rustelf Szoboszlay gostilničar. IntahuEacije z a (Vknjižbo* TRST in okolico po 4 proti odplačevanju od I. do 60 let daja 3 O 4 O TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RlSPARHIC 5 IEILU? AN IE PO NAJI8DEHMEJSIB ZAHTEVAH katalogi brezplačno. j^arodni kolek je vdobiti pri upravi lastnik »Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijoniranega zavoda« z odobrenim tarifom, z razpisom vis ces. kr. namestništva štev. 29.460 III. Obenem tudi oblastveno poobl. zavarovalni agent in upravitelj hiš in zemljišč v sled dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi GLAVNI ZASTOPNIK Vzajemno zavarovalne banke „ Slavija" TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. — Telefon št. 1567. v v V- 1 t£ •j/i Najboljša, najlepša, najcenejša ura sedanjega časa! Pristne Roskopf-Savonnet od double zz= zlata remontoir na sidro = »o najnovejše Ronkopf ure Te ure imajo izvrstno in zajamčeno preeizijako koh-sjt* nu sidro in imajo odskorne pokrovee od Couble /lata 7. dvojno prevlago. I>out»le zlato, je zlatu podobna k»»vina. koja *e nikoli ne spremeni Te ure so zl>oo Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedilno milo z znamko „JELEN" * Ono je SV" zajamčeno čisto «" vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". \)(}obiva SC SOVSOđ! JURI SC HU HT. USTJE na LABI. W Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju, M*