p v.. ^. W . i; «v r dally PROSVETA ^^ -F -YEAR XXIV. Cess hau *» H.00 GLASILO SLOVENSKE NARÇpNE PODPORNE JEDNOTE ZZZ, 'JS^SJ^^^tTSf ChicfPi M- ¿«trink, 29. januarja (January '' ' .. : i i UeMtaUU Is apean Ulkt puas aet t ' SttT 8. Uveš aie â ve ' Offles e« Pesi taeuos. ' I ' eesf SmS UwedaU 4ve Takehees, liaZsiH «S04 dijska nas« vidi v Galiju inkarairaaega boga in iUi v divjem navalu množice koli "svetnika". Potidja js U-brez moči. Gandi pravi, da bo pasivni odpor nadaljeval » mmm—mmmm ihaj, Indija, 28. jaiL-Ma-ia (svetnik) Gandi je včeraj prekrižanih nog'na kamni -leh hiše v Bomba ju; katero legalo najmanj 200,^00 oeeb )mečem naporu, da ga vidi-»olicija, ki je paaila na mir, ila pomete na kakor kbpa pa-itrh figur pred silnfan člove-valom. V strašni gneči je ndka ženska pritianjena ob in zmečkana do smrti in 31 ih oseb je bilo bolj ali manj todovanfh. indi je sedel na tleh nag, čez trebuh je bH opasan s domačega platna, v levici il ročno vreteno in desni-povzdigoval, kakor da bla-ivlja svoje fanatične pristati so korakali mimo njega ena vrata noter ln skoči ta ven. Pristaši so ee pred razprostirali in padali na | kakor da imajo pred seboj tarnacijo Rame, hin|dujeke->ga vseh bogov. S svetim tovanjem so se dotikali Gan-rega golega kolena in potem ^jali vsi srečni, mdi je bil tako prevzet, da togel govoriti. Komaj slišno ►petal, da ee bo kampanja pa-»ga odpora nadaljevala bres na to, kaj je obljubila an-vlada in kljub apelom za ki jih prinašajo indijski de-tje iz Londona. Nadaljeval ee >jkot inozemskega platna, /anje soli in nacionalisti bo-ialje piketirali pivnice. Dol >rižkim platnom, dol e sol« [davkom in dol s opojnimi imi! so tri fundamentalne točke lijevega programa: Indija imeti evoje domače platno, mora prosto sol in upičiti alkoholne pijače. V tem je isnoet in svobode Indije! ivdušenje indijskih religioz-možic za "svetnika" Gandi-včeraj zahtevalo žrtve še rj<*. V Patni, provinca Ben-| je okrog 10,000 nacionall-manifeatiralo izpustitev iija iz zapora a tako goreč-jo, da so začeli demolirati tr-»e. Policija je streljsls ns [n pet je bilo -Ubitih. rvnr«wp proii urvoir m zmdiiji koBgrtsa BkeekuUvni odbor se je imtrsšU grožnje e suspenziji konstrukcijskih načrtov Wsshingtonv D. C. — (FP) — Progresivni senstorji so bili presenečeni, ko so zvedeli, ds je ekeekutivni odbor Ameriške delavske federacije na svoji konferenci v M lami, Fla., z devetimi glasovi proti enemu sprejel resolucijo, s katero se je izrekel preti izrednemu zasedanju kongresa. V teku diskuzij glede vprašanja brezposelnosti na konferenci ekonomov v Washingtonu je bila podana izjava, da bodo industrijski magnati pričeli uvajati mezdne redukcije, kakor hitro bodo videli, da se jim ni treba bati izrednega zasedanja kongresa. To je razvidno tudi iz izjave, ki jo je podal newor-ski bankir Wiggin potem, ko je konferiral več kot eno uro s predsednikom Hooverjem. Par dni po konferenci se je vršilo zborovanje Ameriške trgovake zbornice, ki je tudi sprejela re-solucijo proti izrednemu zasedanju kongresa. Jasno je, da se velebisnis boji izrednegz zasedanja kongresa, posebno trust elektrike. V pro-šli volilni kampanji je bilo podanih mnogo dokazov o tesni zvezi sdministrscije in elektrar-skega trust*. Ker je predaed-nik Hoover najvfč pripomogel, jevalo se bo nepostsvno iz- da sto bila King in Russell od- iionja proti rad tkalcem iw York. — Iz Fishevegz lila o komunistični props-li v Združenih državah je M no, da se kapitalisti prl-Ijajo na novo gonjo proti talcem. Unija za ameriške le svobodščine je radi tega proglas, da bo podplrsls >anjo proti poskusu nsssd-)v, ki hočejo ubiti radikal-i banje s tem, da razglasijo matično strznko za nele- rl v Chicagu naraščajo ficago. — Samomori v Chi-in okolici ao se v 1. 1980 »»žili za 23% v primeri a \ njti m letom, kot Je to ras-"iz uradnega poročila o-rs koronerja. Lani se Je lilo več oseb v starosti od 70 let kot v katerem dru-lletu v prošlem desetletju. rood Eddy slep« v sedeli- York. — Dr. Sherwood f. bivši tajnik Y. M. C. A., »snil te dni, ds Je stopil v Matično stranko in odslej se za ekononuiko ia ičnoat puščena iz federalne komisije za električne in vodne sile, je vzbudil mnogo nejevolje med pro-grssivci v kapitolu. Ako bi bilo sklicano Izredno zasedanje kongresa, je skoro gotovo, da bi novi senatorji privlekli to vprašanje na dan in. stimulirali akcijo v mnogih državah, da dobi ljudstvo kontrolo nad javnimi napravami, kar bi pomenilo nižje cene odjemalcem električne sile. Tega pa se boje General Electric, Insull, pyllesby, Stone 4 Webster in druge podružnice mogočnega elektrarskega trusta. William Green, predaednik A-meriške delavske federacije, je izjavil, da so izvršni uradniki radi tega glasovali proti izrednemu zasedanju kongresa, ker so zastopniki veleblznisa zagrozili, da bodo suspendirali konstrukcijske načrte, kar bi pomenilo še večjo brezpoeelnost, Če bi voditelji federacije podprli zahtevo glede izrednega zasedanja kongresa. Green in ostali voditelji se niso zavedali dejstva, da ne more biti eprejeta protlin-junkcijska predloga niti druga delavska zakonodaja v tekočem zasedanju ln da bodo morale Čakati do prihodnjega decembra. S tem je bila dana prilika predsedniku Hoover ju in velebiznl-eu, da vladata deželo do prihodnjega zasedanja na svoj stari način, ki Je žkodljiv ameriškemu delavztvu. StavkarJI plketirajo restavracije Philadelphia, Pa. — Tapetar-JI, ki Jih Je pred dvema tednoma isprla Hardwick-Msgee Co., plketirajo restavracijo, ki ae nahaja v poslopju Zveze krščen-sklh mladeničev. Tapetar j i so zvedeli, ds restavracija pošilja hrano stavko-kasom, ki Jih Je Hard-Wick-i Co. importirals Iz New Yerka. Ii» atailinjr «t ap»cUl rate of Ml MZ2AUL NKSOLMIJA Zvezne vlada preiskuje zadevo In morda ko prosila diktatorja o-proščenja. Muasolinl tsji, daje povozil otroka Washington, D. C. — Ameriška vlada Ima diplomat Men incident a Mueeolinljem. Povzročil ga je major-general Smedley Butler, veteranski častnik mornarske pehote, ki je 19. Januarja v svojem govoru pred nekim klubom v Philadelphiji dejal, da je Mussolini pred kratkim povabil nekega njegovega (Butlerje-vega) prijatelja — ki ga nI imenoval — na avtno vožnjo po Italiji in pri tej vožnji Je Mueeolinl tako drvel po cestah, da je do smrti povozil nekega otroka Njegov gost se je zgrozil ln prosil je, naj se ustavita, toda Muasolinl je odvrnil: "Kaj je eno ži-vljenje v zadevah države!" — in vozil je dalje. Drugi dan so listi objsvili Bu-tlerjev govor in čm par dni je 1-talljaneki podanik v Washingtonu, Nobile Giacomo de Martino, protestiral pri državnem depart-men tu'proti temu, kar je gen. Butler povedal. Takoj nato je Mussolini ksbllrsl Iz Rima, da to nI res. On ee ni zadnje čase vozil z nobenim Američanom in še nikoli nI povozil nobene osebe. Vlada je zdaj pozvala generala Butlerja, naj pojasni. Ker js Butler uradna oseba, je vlada od-govorna za njegove besede. Ako ne bo mogel dokazati tega, kar je povedal, bo vlada prisiljene prositi M&soMnija za oprSften je. Angliji pada 28. jen. — Mlnletr fla poroča, da se Je iih dels vre v v| Inji teden znižalo za 27 (upno število sdsj 2l#zt obHkijefo isii ihdjssjs Znanost mogoče producira per-fektnega človeka v laboratoriju, pravi znanstvenik Chicago. — Dr. Aaron Arkin, profesor medicine v Ruah Medi-cai Cottevu v Ohicagu, je dejal te dni na sestanku dietikov, da znanost mogoče enkrat v bodočnosti ustvari perfektnega človeka e pravilnim kombiniranjem kemičnih fluldov, ki ee nahajajo v žlezah v človeškem telesu. tHavne oblike človeka: njegov pbras, barva njegovih las in oči, dolžina rak In nog, ton njegovega glasu in celo njegova psr-sonalnost izvirajo iz osmsrih žlez. Glavna med temi je tiroldlč-na sli vratna žleza. Majhna količina — tri do pet grainov — fluida Iz te žleze je vue, kar stoji med idiotstvom in normalno mentelnoatjo človeka. Ako pri manAuje neke količine tega žle-znega soka/Je človek len ln debel, da se komaj giblje. Ce bi vlada zalejrata take ljudi a snovjo, ki se ImenUje tiroksln. se bi sposobnost takih ljudi vsiiko zvišala. Količina soka, ki ga izločuje adrenslna ikps, kstera se naha js nad ledicsml, regulira rdečico in bledico obraza in kontrolira nagon naših gibata ti «možnosti js rAe 1 dr. Arkln. Dijaški Izgredi v Apealjl Madrid. 28. Jan. — Dijaki na šestih univerzah v Španiji so zastavkali In pojavili y> se več Ji nemiri. V Granadi se je dveato republlčansklli dijakov spopadlo z monarh Utlčnim I in v bitki ao rsObiii vas okna na vseučilišč-nem poslopju. Mnogo dijakov Je bilo aretiranih. Divji sajei ss v Ht. City. Mo. — Lovska orgaaisacijs v nekem okraja države Kansas Je aranžirate poldan se lov ne zajce za brezposelne deis ves v Rt. Ns tem lovu ao aast relU i 12.000 zajcev. leflesaaca seprte šele aa G Atene. 2*. jen. ftpsnsks in fi usees tako rszssjs ns Gràkem, ds Je vlsds ss pris vss šole nedoločen čas Prepoved** i so tudi vsi Jsvnl shodi in gledelišče so ssprts ss deset dni. Preml-jer Veolselos In štirje ministri sotadl provided ■i . ».nul _29), 1931. sSttloD lies, Aet of Oct Ti, 1911, suthoruwl es Jose 14. lili Subscription »Ä.00 _isa_ STEV,—NUMBER 24 Muste kritizira voditelje federacije Pomanjkanje Mftdne zavesti amd ameriškim 4*levatvom lit Paul, Mlan. "L (FP) — Vzgojno delo, ki galvodijo unije v St. Paulu med delavstvom, nI mrtvo in pokasuje lep napredek, kot je to pokasala konferenoa delavske fsdsracijs, katero Je med drugimi nagovoril A. J. Muste, dekan Broofefood delavskega učiližča. Muste je v svojem govoru poudarjsl potrebo , delsvske vzgoje, ki bo razvil^ med delavci inztinktlvno dskvsko psihologijo, znsnje o Industriji in politiki nI odločnost v borbi ss ustanovitev hcfoeff socialnega reda. { "Ako proučujeam zgodovino Ameriške delsvske* federacije," je dej si Muste, "vidimo, da Je vedno delala napake, ker Je skušala doseči delavstvo aamo p^tom unij, vzgojo pa Je prepuščala verskim, političnim in drugim organizacijam,- Delavci, ki so zaintsreeiranl samo v unijo in zanemarjajo politično ln zadružno vzgojo, pošfMMjo kmalu brezbrižni in ae *»l»nimaJo aa nobeno drugo etvaf- To najbolj potrjuje dejetv4da J« »mo 12 Vr ameriškega dfavstva organiziranega in to v deželi, kjer je delavska organizacija posvetila vse evoje moči unijskema gibanju. V povojnih letih je Ameriška delaveka federacija zabredla v še večjo reakcijo odo zkuša vplivati na delavoe, da sprejmejo peiholotijo veleHUniza, ki ss očltujs v stsrih strankah in v militarizmu. Tako Imamo v Ameriki delavski ffczrod, ki ao M in mu Je vaa delavska in radikalna filozofija popolnoma tuja. NI-kdo, ki pozna mentaliteto voditeljev Ameriške delaveka federacije, ne more pričakovati, da še bodo ti zavzeli za vzgojno delo med delzvci, da ss dslavsko glbsnje v Ameriki povzpne na stališče, ki bi odgovarjal sedanji Moderni industrijski dobi." OtPOKLK ZAKONA NOTI tA- V državi Minneeotl sodnik Ishko satrs časopis, katerega amatra SI Paul, Minn. — (FP)-Min-nesotskl notorični zakon o zatiranju časopisja bo najbrž odpoklican v tekočem zasedanju legielature. Državni senator George H. Lomen, ki je sponso-rlrsl te zakon 1. 1926, js sedaj sestavil predlogo, da se gs ia-briže is državnega zakonika. Zakon dovoljuje eodnjku, da lahko zatre vzako publikacijo, ki po njegovem mnenju priobči članek ali, vest "škandalozno" vsebine. ' < | Odkar Je zakon v veljavi, sta bita zatrta dva časopisa v Mln-nsspollsu, kar js poviročUo viharne proteete pri izdajateljih, so v tem videli kratenje svobode tiska. Dokazovali so, da lahko vsak sodnik uniči čssdpls, proti kateremu Ima predsodke, s odredbo euepensije. Tska odredba stopi takoj v veljavo In laetnikl časopisa ne emejo izdati nobsne številko več, dokler se sadevs ns reši na eodišču, kar pa lahko traje več 9ÉMI IMI M Drugo Štetje odkrilo, Mati ns sms vodotl, da Js bil sla vooeeen Canon City, Colo. — John Walkor, ki bo ta teden obešen radi noparsksgs umora, bo vsak mesec piaal svoji materi is groba, da Je zdrav in da se mu dobro godi. Njegove mati, ki je staro 711st, žlvl v Jopllnu, Mo., In šs danes ne ve, da J# bil, obsojen na smrt. Walksr ss Js dogovoril s svojimi sestrami, ki so gs oblsksle v zaporu, da mora mati do evoje smrti živeti v veri, ds je on ssprt In sns od sester Ji mors pisstl vsak mesec v njegovem imenu, kakor da jI on piše. lisbikmalui zmešnjava Buenoe Aires, Argentina. — Glasovi, ki morajo spominjstl ns one, ki so se slišali pri gradnji Babilonskegs stolpa, se zdaj Čujejo pri konstrukciji novega tunele zs podzemsko želez-nloo.' Pri tem delu Je uposlenih 2,-600 delavcev, ki govorijo 87 različnih jezikov In representi-rajo $4 narodov, Konstrukcijs tunela bo stals $30,000,000., Muasolinl poslal albanskega kralja aa Dunaj Benetke, Italija, 28. Jan. AMianakl kralj //igu Js včeraj dospel z Italijansko križarico semkaj in nato se Je odpeljal l vlakom na Dunaj iskat zdravja ker Je še vedno bolea. Musaollni mu je oskitoet pot in dunejskegs zdravnika. Onslai zavarevea sa 12 mlMJaaev New Yosk. m* Welter P. Miry varovan m dvanajst milijonov dolarjev. KoNkor Je znano, Je to najvišja zavarovalnine na svetu sa ene osebo. Zavarovan Je pri gmtík Ufe I ñopa dlwtrlkta, Je poročsi 86. t. m., da je na podlagi številk, kl eo doslej reaultat ponovnega štetje l>rt "Večina strokovnih unij ss ns utrinjA ® if jem, ki gs vodi buršuaaU«. Voditelji dslsvsksfe fimnja, poss-bno tisti, ki ss ns strinjajo 6 Gandhljevo taktiko pasivnega odpora, odločno pobijajo nacionalistično gibanje, V katerem ns vi* dijo nobsnih koristi aa delavstvo. "Briteka vlada ovira sUvks ln druge aktivnosti delavski strokovnih organlaacij. Točka 106 kaaonsksga zakona daje avtori- Velika korporadja iskssajs profits Philsdslphls, Ps. — Prošlo leto, leto depresije, nI bilo posebno slsbo ss Bsldwin LoOomo-tive Works. Kskor Izkazuje njeno letno poročilo, eo paročila v prošlem letu znašala 664*000,-000 v primeri z 642,796467 I. 1929, Apel aa Izpustitev voditeljev stavke Is sspera Hac ramen to, Cel. — Unija za ameriške civilne svobodščine je te dni sHIrsls ns governerjs Rolpha, nsj izpusti Is JeČS sedem voditeljev stavke farmskih delsvosv v Impsrlsl delim, ki so bili obsojeni ne vsč let sa-pors ns obtožbo kršenja aakons proti kriminalnemu slndHmliz-mu. ~ ^f^^ tetam moč, da lahko omejijo ako-. , i , 4 ^ "^M*™ ro vso aktivnosti orfanlaatoriš-v Leipzigu zadnjo jesen, ds M|l)aVA »načaja. Kadar Oblasti Iz-bodo "glavs trkljsle po pesku", ££ ^ odlok| tedaj na mors no-ksdsr njegove stranks zsvlsds ^ ^„j^tor sklicevati sboro-v Nemčiji, Je bila morda ema-trana sa šalo, toda pismo, ki ga Je sprejel Halmut von Gerlsch, psciflst In urednik tednike "Wslt Am Montag", In ga ob-javil te dni v svojem listu, nI žela. Pismo Js od fsštstovln mu naznsnjs, »da Js obsojen ns smrt. Nsmssto podpisa Js grobo narisana giljotina ln pod sliko js dolga vrste Imsn s pripombo v Istinščlnl: 'Tisti, ki slsdijo." Imenovsnl so vodilni komunisti in socialisti, rasni židovski podjetniki, katoližkl politični _ voditelji kot Wlrtb, Marz in Chicago^ Rock Island 4 Pacifle danjl: ministrski predsednik l^^id,, |><,„„|, y, M\y, pred- vanj in shodov, ns sms govoriti v Javnosti niti ee ahajstl v sobi z dvome ali vsč osdbaml. Ta odredba Je ostrejša kot so emerišks Injunkcijs sa vzdrževanje "yellow dog" pogodb ln ss tudi bolj temeljito lavaja." Vatikan odllkovsJ Miri člkašks kspltallete Rim, 26. Jan. — Katoliški tod malteških vltesov Js všsrsj sprs-Jsl 60 bogstih Američsnov v svojo vrsIP. Med temi eo tudi štirje čiksškl kspltelistl, ki sot J s me« E. Gorman, predsednik Bruenlng, deljs plemiči, ki so sdsj, pacifisti, filozof Kmil Lud-wig, policijski šef v Bsrlinu In pleatelj Erich Marla Remarque, ki je spisal znamenito knjigo "Na sspadu nič novegs". Green Je dvigali štev Ms ' Washington. D. C. — William Green, predsednik Ameriške ds-leveks fsdsracijs, Js poročal 27. t m., da Je bilo pe njsgeefli podatkih 6,700X100 delsvosv bres prvi teden v Jenuarjn. Tu odglssovsls sa Jkves piiaeres Fort Worth, Tez. — Zsdnjl torsk eo volile! tegs msaU gleso-veli o predlogi, de meato possdu-Je ln obratuje svojo pMnsrno. Načrt meetne pllnsrns Je bil eprojet s okrog 60OO večine. Iluepeaolal prsdajsjs mUs PhilsddbKis, Ps. — Mestna uprava Je Isdala dovoljenje breapoaelnlm. ds lahko prodajajo poleg Jabolk tudi milo na cestnih ogallk. Pri vsakem komadu pe niso všteti breaposelal ns fsr- »danega mile Imajo dva cerila mak in v pisarnah. dobička. V sednlk trgovine Fair, Edward HInse, lesni magnet In milijonar, In Uwrence A. Downe, predaednik IJlinole Central še-lezniee. Irski eeasar prspevedel ve ksjlge Dublin, 28. jen. — Irski knjlš-ni censor je prepovedal uvažanje In rasširjanjs Sinclair I^wl* «ove knjige "KImer Gantry" pod pretvsso, ds Je nsdostejns. Istočasno sta bili prepovedani šs dve drugi smrrtškl knjigi. Prvi poraz aukačev v ssaate Washington, D. C. — Prvič v dvanajstih letih, kar Js prohibí eijs po«tala iskon, so bili suha-«I v torek iiorsisnl v ssnetni Zbornici Howellove predloga sa hišne preiskavs v Washlagtoau Je bile odklonjena. ^ - fiu PROSVETA THE ENLIGHTBKMKNT m M MNklM «LI» «• »e M«< M (M. • «mmm m primmv (on. Ai fia té $ Um émtm IWtU >o »..,<»■.■ Slepci v Ws*hingtonu «o v strahu, da pe-ftčics komunistov v Ameriki poruši ameriške institucije. Z besedo "inatitucije" mislijo politični sistem vlade, gospodarski sistem privatne lastnine in dobička in druga stvsri. Hrsst, ki je «e star in trohel v svojem ds-blu, ne bo dolgo stal. Prvi močnejši veter ga lshko podere ns tis. Hlad in čvrst hrast pole« pa lshko kljubuje vsakemu vihsrju. Star in 'trohel lesen most je slaba garancija sa varen transport čei reko. Prvi večji vsi fs lshko odnsss. Močan telesen most js boljše jamstvo, ksr lahko vaditi valove in tešo. Pameten človek se isogne staremu hrsstu, ksdsr tuli vihsr in ne pojde po starom lesenem mostu, ksdsr narašča reka. V čem je torej bistvo nevarnosti: v hrastu aH vetru, v mostu ali motnosti narastle vode? Primera je veekakor jasna in odgovor jo lshak. Ameriške politične, gospodsrske in soclsl-ne Institucije so star hrast ali st*r most. Ako so te institucije v nevarnosti, leži nevernost v — institucijsh ssmih, v njihovi preftivelosti in . okostenelosti, ne pa v neprijetnih sapsh nezadovoljnosti, ki se zaganjajo vanjo. Institucije, ki ao šs samo cokla zdravemu rasvoju splošnega tlvljenja, ne morejo biti trdne in trajno. Institucije, ki povzročajo, da Je v Ameriki približno vsakih deset let gospodarska in industrijska krlsa, katera vrte milijone ljudi v pomanjkanje in bedo, niso zdravo in čvrsto. Institucije, Is katerih se porajs najvsčjs korupcija na svetu in ki silijo človeka k sločl-nom, so bolty in gnile. Institucije, ki dajalo navihanim lenuhom la sleparjem priložnost do nsjvečjlh premoženj, skromnim in pridnim delavcem, ki garajo od soro do mraka, pa no dado najmanjšega jamstva sa pošteno ln dostojno eksistenco, še davno spadajo na smetišče. Edino Don Ki Šoti bi radi ustavili vetrove in rake s polomljenimi sulicami. Don KiŠoti v VVashingtonu napovedo vsake kvatre križarsko vojno eoclalnemu nepokoju, ki ogroža institu* cije; ker so slepi In glahl, ne vidijo, ds je ne-pokoj moral priti zaradi njihovih institucij. Amsrlks potrebuje novih Institucij, ki bodo zdrave ln čvrste In glede kstsrih ne bo bo-Jsznl, da jih poruši vsaka sapica. Pradno ps Amerika dobi nove, zdravo ln čvrste institucijo, mora prej poslati Don Klšote v norišnico. Federalni polži , Cikšiki list "Daily Times" Je našel dokaz u pradnoet privatne iniciative pred javno. Dokaz Je v projektu novo čikaške pošto. Zveš-ns vlsds gradi novo čiksško pošto že pet let, pa še ni pričela s gradnjo. Večno natesanje in odlaganje. Z delom bi Imeli pričeti Še lanako po-leUe, pa ao ga odložili in odložili In odlotlll; »daj je delo odloženo do spomladi in 5000 delavcev, ki bi lahko delali, mors stat! v krušnih vrstah. Preveč Je političnega savlačevanja, opletanja ln clncanja, ki se po ameriško imenuje "rod tape". * Nato list omenja novo čikaško palač» "Merchandise Mart", ki Je največje pisarniško poeiopjo na svetu. To poslopje je stalo dvakrat več kot bo stala nova pošta, toda privatni lastniki so ga postavil! v enem letu in danee je žo okupirano. Is tega list Izvaja, da bi bila tudi pošta še davno sgrajena, če bi bil poštni sistem privatno podjetje. Ust je possbil povedati, da so baš privatni Intereel krivi lenobe in savlačevanja Javnih del. Republikanski koritarji, ki danee gospodarijo, se najbrž še nieo sporazumeli glede veega "ko-mišna", ki ga prinrae novo poštno poslopje. Koritarji sc prej brigajo sa svoje privatae in-tereee kot sa Javae potreb*. Naj pridejo drugi ljudje drugačnih principov v vlado, pa ae bo zavlačevanja Polžji napredek svesne vlade nI še neben dokaz, da privatno gospodarstvo nadkrlljajo javnega Zakaj Je »vezna vlada lahko agradila panamski prekop, potem ko so vsi poskusi privatne iniciative f ali rail! Ako bi bila ameriška pe*U v privatnih rokah, bi ne M le dovolj dveh ceatov poštnine m pismo Privatna pošta bi hotela Imeti profil *b dobila bi gs v viesklh poštsih pristojbinah. Glasovi iz naselbin SAJ PRAVIM v iz raznih krajev v neka nebesa, se moti, ker jim je edino za —biznie. Ds je dolsr Piše Tone Podgorftčan njihov Bog. Je pokazal "sveti" develaad. O. — FsAfcom, ki otac s tem. da Jo djal ns eno "rešuje" Italijo že celih caem let, stran svojo, ns drugo pa Kri-a je do sdsj še ni rešil bede in atovo sliko, pomanjkanja, je začslvadsj reše-| Kakor čitam v Prosveti, jo u-vsti vprašanje žensko nsavssto» radnik ^ g p{Ml, ds Je Prosve j^ami. Vsako nsavesto u ^v*, da je toliko «amomo- bodo vtaknili v ogu, veri, cericvi Itd. (n njegovo "dokssovonje", da Jo, Čeaar po naŠefei prspričanju nI, in o letu so pričeli bo**i stsnogarju šepetati v uho, dobo od 16. Jan. aaproj prejemal za tono "plek-work" premoga 686 ln as strojem ps 40«, dnevni ds-pa on dolsr manj na dan. Hvtm ja bOa 78o aa -pirk work" In sa nakladanje aa strojem pa SOc od tone. Dnevni delavci ao imeli M In pomageči 94.40 na dan. To je bila atara pleča, a katero ni bilo mogoče shajat! in vpr» šanje je bilo. kak.» naj bi enem ao aam tadl da nI trOba pričakovati, da b4.es bolje delslo kož preje, je tudi to. da kempssdje al mo domov. Boss! niso mogli ni-česar opraviti in so končno poklicali superintendents, ki je |Ibu*sJ rudarje nsgovoriti. da bi šli v rov. Vso mu je pa krlžcrm klicalo, da ni kruha, pa če delamo ali ne. Večja akUpina ae je nas odtrgala in smo šli domov ter sklicali eejo, na kateri smo sklenili, ds zaatavkamo. V rov jih J* šlo le nekaj rudarjerv, ali ko ae izvedeli, da smo ae Izrekli za stavko, so se drugi dan tudi oni nam pridružili in etavka je bila stoodstotna in je Ae tudi. Naslednji dan amo poslali odbor z našfmi zahtevami k aupe-rintendentu v sv ¿ho pogajanja. Komu je odbor povedal naše zahteve, je dobil odgovor: Nothing doing 1 Hie mine is shot down! Kompsnija je res potem poslals vse našo oordje iz rova, katerega lahko eedaj okadimo, da na bo aarjavelo. Stvar torej stoji na mrtvi točki. Stavka Je stopropentna. Želim opozoriti vse rudarje ali drugo delavce, da ao previdni, če bi kompanija začela najemati stav-kokase. Ne nasadite jim v tem «duičaju na limanioe, kot ae to večkrat togodd radi nepcfcnanja razmer. Kako ae bo stvar razvila', bom poročal prihodnjič. k f ^ f - ''' f i^aa«, . Druga stran farmaratva Osksville, N. Y. — Rada čitam Prosveto, posebno ps dopise farmarjev in farmaric. Tudi v okolici Cooperstowna amo še živi. daniraVno tudi naa farmarje tepe «gospodarski sistem na vse na čine kot delavce. Smešno ae ml vidi, ko čitam o bajnem dobičku kokošjerejo in da eo bo vsak prišteval srečnim, ako bo sapam mesto in postal perotninar.l (Pomislite kako 00 bi počutili, ako bi dobili v zimski sezoni (o-krog božiča) 18 do 20c sa ducat jajc in jih morali že ponujsti. Trgovca moraš prositi, da jih vtame v zameno za vsakdanje potrdbičino, včasih pa tudi šs ne zadostuje sa kima Sedanje razmere so take, da kokoši no moraš Prodati, jajc tudi ne, pojesti jih ne moreš, da bi pa poginile, Jih pa tudi ne moraš kar tebi nič meni nič pustiti. Ns tisoče farmarjov-kokošja» rejcev bo prišlo to eimo ob vso premoženje ln na bemško palico Za bakso JsJc n. pr. dobiš od $6 do $7. prod lotom si dobil od 916 do 925. Ih če prejme* 96 sa Jajca, kokoši U pa pojejo za 912 pi če, potem vsakdo lahko vidi, kje Je tla» profit — doto, eeleajava in domača krma ni Wala.| Mogočo bo kdo raket: 'Ta jajca 'šipaj' na trg". Co to storiš, dOblš sanje Ša manj ln ns ček moraš čakati po cel teden, predno ga dobiš. Z mlokaretvom tudi nI dosti bolje. Prod letom za sto fantov mlsks prejeli 92.90, letos dobimo 92-40, zrnata krma pa jo aa eel dolar cenejša pri toni kot Je bila pred letom. TOrej vsak lahko vidi kam gremo a-merižki farmarji. Zellm, da bi oe bolj pogosto oglasili farmarji tu di Is drugih naaoR>ln. Mm. K^^m ■niH Sailtkflefti. Pa. — Pozisljsm člana društva št 881 SNPJ, da ae udeležijo prihodnjo osjo dne 8. feb. v navadnem prodoru. To jo absolutno potn-fcno. ako Obdržati društvo la paolovaU v amkdu pravil. Na zažnjo eejo je ao eeja nI vrIML ksr al bilo sedam ff^n^SM^r ONa po tri dni na toden, a ne aaaluftijo niti za življonje. Večina Jli Je pa doma |e devet mesecev. Večinoma amo tudi bečlar-ji, le paT družin Je tdkaj naseljenih, ki imsjo posestva. Ps jim tudi ne gra dobro, ker je bila lansko poletje taka sušit« da niso imelI skoraj nobonrh pridelkov Anton Podlemiltan predsednik. V "Markaovlh škorajih" h Kast Wladaor, Canada. — štirinajst mesecev cnojoga brezpo-sohftia časa uporabljam največ a čitanjem delavakih in drugih časopisov, kalti edino v tem si najdem zabave in kratkega časa. Moram pa tudi povedati, da sem čttal y neki številki "Proletarca" članek od strani C. ia DotroiU. On se zelo zanima ca komuniste, ps akoravno ssm na ve, kaj je socializem a kaj komunizem. Zatorej sklepom iz tega, ker piše v dottf nem članku, da so ae komunisti obuU v Marksove škornje, da reanica je to, da hodijo v Mar. ksovihftkomjih in jih tudi ne sezujejo poprej, dokler ne prehodijo celega sveta. Simpatičarji druge internacionale: ako vaa je aram hoditi v Marksovih škor njih, bo še vnaprej taka prospe-ritota kakor vlada sedaj za delavca. Verjetno, da takih socialistov je mnogo, ki ne raiDumejo Mar-ksa in Lenina. Dopisnik, ki # u verjon, da je socialistična takti ka prava, naj pogleda v Nemčijo, Anglijo i. t. d., kako brezposelnost pada, plače zboijžujejo; in tudi štrajkov ni v modernih sod alističnlh državah, privatnih kapitalistov ni r- svobodo dajejo narodom, ki jo ne zahtevajo — venski izkoriščevalci imajo svobodo in tudi razredne "justlce" ni. ("Modernih socialističnih držav" sploh nikjer ni. Rusija bo mogoče prva. V Angliji in Nem čijl vlada kapitalizem. O taktik nemških socialistov in angleških laborftov ae pa lahko debatira obsoja in zagovarja.-4Jredni štvo.) Vprašal bi dopisnika: Zakaj se komunizem tako zatira, dočim so socialistične fraze dovoljene? Ci-tatelji pa naj sami presodijo, ka teri napredek je večji in popolnejši I Tu ostajata samo dva raa-reda: Kapitalizem in komunizem M, M. ČETRTEK, 29. JANUARJA ' AM je kaj življenja pod mor« «ko po vrtino? OtvorlteV dvorano la 10-lotaica LW>rary, Pa__Z delom je pri nas tako kot drugod: alabo. Delamo dva do tri dni na tedsn in še precej dobro napredujejo, po. sdbno še v našem Jugoslovan skem domu. Sporočati imam, ds bo 80. maja otvoritev dvorane in ofoenem tudi 10-letnlca družtva SNPJ. Torej ne possbite na nas ts dan.—John Muc, tajnik. LISTNICA UREDNIŠTVA OraitvHle, m., V. V.: — Nekaj podobnega je neki dopisnik priporočal, da bi bilo dobro, toda je-<>. vršino. Prvikrat mu je uspdo, da je priiel dve sto petdeset, drugikrat celo Štiri sto me. trov globoko. .8 tem, da se je spüstQ štiri sto metrov globoko, je potolkel vse dosedanje rekorde v potapljanju. AU ne samo da je Beebe dosegel rekord v potapljanju, on je ta izlet tudi s pridom izkoristil v znanstvene svriie. s pçsdbej v ta namen konstruiranim fotografskim aparatom jfe fotografiral ribe in rastline, ki rasejo v tej globočini. Do nedavnih časov so tudi znani zoologi mWHi, da življenje vedno bolj peša, kolikor giobdkejše je morje. Po Beebejevem izletu se je to mnenje korenito iz-premenilo, ker je Beebe ugotovil, da je življenje pet sto metrov pod morjem, kakor globoko je on prišel, vsaj tako živo kakor na zemeljski površini. V morskih globočinah živi vse polno živali in rase veliko različnih rastlin, ali te živali in rastline so fantastične in čisto drugačne, kakor ao rastline in živali na zemlji in na moraki površini. Zapazil je, da prodirajo štiri sto metrov globoko samo solnčni žarki kratkih valov, a to pomeni, da v večjo globočino solnčni žarki sploh ne segajo. Ondi vlada polmrak in prelepa tem-nomodra barva, Id spominja na polarne noči. Tako je znanost prodrla v sfere, ki ji doslej niso bile znane. In kaj se godi že bolj globoko? V velikih ateljejih Metro Goldwin Mayer so poizkusili razrešiti to veliko zagonetko. Za osnovo dela so vzeli fantastični roman Julesa Vernea "20,000 milj pod morjem", raz-lika je samo ta, da ta film daleč prekaša domišljijo velikega francoskega pisatelja. Uporabili so najnovejše in najmodernejše tehnične, mogočnosti in ustvsrill poseben podmorski svdt Posebni strokovnjaki so zgradili podmornice, 4 katerimi potujejo glavni junaki films Lionel Barymore, Jone Daly, Lloyd Hughes v podmorsko carstvo, kjer žive bitja, podobna ljudem, in velikanske fsntsstične živali, kakor predpotopni brontosaurus in druge. Film je prikafean s tolikšno verjetnostjo in v tako živih naravnih barvah, da je povsod naletel ns največje priznanje. Kar pa je pri tem filmu najbolj važno, je to, da je po dolgem času u-stvarjenO filmsko delo, primwuo tudi za šolsko mladino, ki se bo iz njega veliko naučila. Nove knjige Uredništvo Prosvete je prejelo sledeče knjige: Zadruini koledar, 1991. Letnik XII. Uredil Cvetko Kristan. Izdala Zadružna založba v Ljubljani. (Cena ni označena.) Mehko vezana knjiga ima 192 strani in vsebuje večjidel kratke prispevke o pokojnem Antonu Kristanu, voditelju zadružništva ns Slovenskem. Natančno je opisano njegovo življenje in njegovo 'ogromno delo. Dalje so članki o zadrugah in druge podučne in informativno etvari. Jože Menton iz Détroit Mich., ima članek "Zadružnižtvo in naseljena v Ameriki." V leposlovnem delu je Mile Klo* ČHJ prispeval v prevodu eno pesem In črtic« Alfonsa Petzolda. V knjigi Je mnogo slik. Knjigo priporočamo. Brtzdtmci. Roman. Spisala Marjana Ko-kalj-Željeznova. Izdala in založila Belo-modra knjižnica v LJubljani. Cena Din. 26. Zanimiva povest is ruskega življenja po boljše viški revoluciji, ki jo priporočamo.—Avtorica nam je poalala tudi svojo "Duianove uganke" sa mladino 7 verzih, ki so opremljene z izvirnimi risbami Drobna knjižica je selo primarna sa otroke, ki znajo slovensko. Stane ] 10 dinarjev komad, Prvi fugo*lovMMki »porUki almanah. Ure-dll Slavoljub S. Zivanovič. Izšlo v Belgradu in etano 60 dinarjev. Knjiga v večjem formatu vsebuje članke v latinici ln cirilici o športnih organisodjah v i Jugoslaviji In obilico fotografskih posnetkov posameznih športnikov In skupin. ~*oman Hotiday. A novel by Upton Sinclair. Puhlished by the suthor. Ststion A. Ps- ] sadena. Cal Pries 92-60. Veliki ameriški dslavski pisatelj js spissl in aam saložil sovo knjigo, ki Js isšis ts dni ped naalovom. Zanimivo delo, ki obrsv-koliko je razlike sssd starim Rimom In moderno Amerika Amerika po sve- j tovai veja! la rimska republika po uničen j s Kartagias — koliko eta si podobni? Ali * zgodovina ponavlja? Luke Fsbsr, janak po- ; vesti, m pUsmlls msd oboam il 1 lltssdjaa» n ns more dognsti, katera js prava in katsrs je j le sea. Stsvfce in dela veke révolté, "rdi fermeki problemi, špeku-raaporoka la proh»-starem Rimu sli r I? Ljubesesska stori Js in š*ečs socr alaa satira sla vplsteal v te sUre-eove avss-tura Najnovejše delo Uptoaa Slnciaira tspls angleščine veščim čltat*- * i • -J'- J ss- j a in drport acije, fsrmi > la krias, femhdsettt, i — ali je veo ta v fETRTEK, 29. JANUARJA {"Vesti iz Jugoslavije j — um—Trm "1 i " (PoielevIsH Mro Proavete v JugoelsviJL) Policija je torej prepričana, da je to atentatfcrsko delo teh dveh emigrantov, ki ae malone vea ¿a* emigracije držita v Italiji ter u-živata tamkaj baje vieoke pro-4ekclje. KDO JE IZVHÖIL ZAGREBŠKE ATENTATE? Poročila pravijo, da aU ktenUte organizirala Pavel« in Perčec Ljubljana» 8. jan. 1M1. I Zagreb je zadnji dve leti pri-lori&če že več atentatov. Lani ZLOČIN V MALEM AIRASE-VEM „pomladi ae je pred državnim ao- mIwmUI 7M_. _ , ¿em v Beogradu vrtil velik Sln z*bod#1 do »rtvega 8V0^ proces proti mnogih hrvatskim umladincen* ki ao jih obdolžili, da »o izvrtili več napadov in u-morov ter da imajo teroristični očeta. — Za grunt Ze včeraj so prišle v Ljubljano ____vesti iz Krškega, da je v tam- oivanizacijo. Na ¿roceeu je btldMfaji okolici insicer v Malem krog 30 obtožencev, po večini Mraševera Ml «vrten težak zlo-mladih ljudi. Zdaj po enem letu «n. TI te je »pet tovrÜ v Zagrebu tentaft na banlko palačo in na brsi vlak. V banaki palači je ob vhodu ekspkxUrai peklenski »troj, iti je poškodoval nekoliko hišo, Umor očeta radi grunta • stara straat po zemlji in mržnja med ainom in očetom, ki ni maral dati gospodarstvi iz svojih starih rok. V Malem MraŠevem ob Krki je 30-letni Alojz Kom- irtev pa ni bilo, drugi peklenski,1*1* zabodel a pilo svojega oče-stroj pa je bil nartieSčen v kupe|tg, 60-letnega Martina Komlan- hrzega vlada, ki voai iz Milana <*• Martin Komlanc je bil dokaj v Beograd. Ta peklenski »troj je eksplodiral malo naprej od Zagreba. Ranil nI težko niti potnika, ki je tako rekoč sedel na peklenskem stroju. In res je treba pribiti: vsi ta-ki-le dogodki, ki prejmejo v tisku ddbelo tiskan naslov atentat, so bili doslej tako slabotnega učinka, tako nedolžne eksplo->, da ne gre tega pozabljati. Napadalci gotovo niso imeli namere, ubijati, marveč" predvsem demonstrirati. Peklenski stroj v banaki palači je bil,položen v veži pri vhodu in tempiran tako, da ae je vnel šele popoldne, ko ni več nikogar v palači. Peklenski stroj v vlaku je bil tempiran tako, da bi bil morali eksplodirati na za-grtbški postaji ter a avojo eka-plozijo demonstrirati. Oba pa sta )ila nedolžno sestavljen* in polnjena. Prvi je parno nekoliko poškodoval vrata in okna, drugi pa je lahko ranil v noge potnika, ki je sedel tik na pekienekem stroju. Torej ti peklenski stroji niso vneli namere Ubijati in terjati žrtve, marveč le namero — počiti in s svojim glasom napraviti lo, da bodo časopisi domači In tuji zabeležili te — aterttate. In to so dosegli. Časopisi tusemstva in inozemstva ao te atentate za->eležili. In beležimo ga tudi mi. ■Današnji listi pa poročajo, kdo da je krivec in organizator teh dveh atentatov. Izprva so na-Tireč beležili časopisi, da gre naj premožen kmet v tamkajšnji o-kolici. Dva grunta je imel in mnogo je delal vse svoje življen- , "p^ K*, H ^^ SJrr ja po kakršnikoli ceni, da le pride je. Pred let mu je umrla žena, ^ denarja. Iti gogtilne ao radi te ki mu je bila rodila skupno 11 J • otrok, ki pa so pazen petih ki žive, pomrfi. Teh pet otrok je žii veio na domačem gnmtrui Drugi najstarejši sin Alojz je mislil, da bo prevzel grunta in živel na njto, ker najstarejši ni prišel v poštev ker je bil hudo ranjen v vojni in nesposoben za delo in za gospodarja. Drugi sin Alojz, ki je zdaj star 30 let, pa se je pred leti oženif ter živi z ženo na očetovem domu. Ima že troja otrok in bi rad postal pravi gospodar. Stalno je nadlegoval očeta, naj mu vendar prepiše posestvo, a oče ni maral. Bjil je še trden in krepak. Visel je z vsemi nitmi na gruntu, sin pa prav tako a strastjo čakal, da bo grunt njegov in da bo stopal po svojem, ko bo oral in kopal. Sin je hotel grunt, oče ni dal. Prepiri so bili na dnevnem redu. Sovraštvo je nastalo iz tega in ain je večkrat Se pretil očfctu a smrtjo. "V pondeljek 5. januarja zvečer pa ao ae imeli pri Komlancu kar lepo. Žganje ao kuhali in — kot se spodobi — tudi pokušali. Trezni seveda niso ostali Peli in vriskali ao ter dbijali šale. Tod* iz tega vinskega razpoloženja se je apet sribudila v ainu strast po gnlnltu. Sprla sta ae ain in oče. Soaedje ao odšli na svoje domo- >rie za komuniste, ki so ob dru-!ve, ker jim ni bilo všeč, da so obletnici tega režima hoteli priča prepiru tako intimne zade-Drotentirati proti njemu ter po-j ve, kakršna je predaja grunta, »azati svetu, da so še tu. Zdaj pa Tudi ostali štirje sinovi so se poročajo listi, da gre vsekakor ¡spravili spat. Kako ae je potem ¡a delo hrvatskih emigrantov prepir prooetril do usodnega dela veliča in PerČeca, ki ata orga-] JanJa, ne vedo. Sin Alojz je afou-pizirala to, izvršili pa ao pola- dlf že spečega brata ter mu de-ranje jhjMenakih strojev njuni J(tf: *TI, dane« sem ga pa, samo plačanci. Časopisi pravijo, daj ne vem, ali sem ga preveč ali avno otročji način atentatov pri- premalo. Vem pa, da mu bo dovolj." skega mojatra Josipa Serjanca, da pride popravit in pogledat. Krug ti. dopoldne je prišel, splezal na streho trinadstropne hiše, ee splazil na rob do žlebov ter začel popravljeni. Radi zararz loeti pe ae mu je bržkone spod* nesla noga ter je padel z vrtim-na trdi asfaltni trotoar ter obležal nezavesten in ves radMt. Pa-santi so pozvali reševalno postajo, ki pa ni mogla storiti ničesar, zakaj Serjanc je bil že mrtev. Poklicali so mrtvaški yoz, ki je odpeljal Serjancevo truplo v mrtvašnico. Josip Serjanc je bil star jedva 23 let in je šele nedavno začel delati na avoje. Zapušča žeao in dojenčka. Z njim je delal na strehi tudi njegbv avak Milko Ilešič ter sta bila vea ftm privezana drug na drugega. Toda ko sita v glavnem delo končala, se je Serjanc odvezal, tedaj mu je lapodranilo ter je padel s viška na tlak. Kako delajo gostilne dandanašnji. — Obrtniki so skovali pre- Moderna tehnika Velikanski Jeaovt in doliMke Ameriški Inženir Martin Damm iz Alaibeme je zbral nekaj prav zanimivih podatkov o največjih vodnih napravah nasvetu, ki služIjo za namakanje zemljišč, za ladjeplovbo in'proizvajanje e-lektrične energije. Največji jez na isvetu je pregrada Sennar na Modrem Nilu, ki je dolga 3000 metrov. Ogrom- Je zidine jezu so 30 metrov vlao-e in zajeze vodovje modrega Nila, tako da naraste za 20 metrov. Na ta način nastane velikansko jezero, ki is njega po potrebi spuščajo-vodo skozi 152 zatirale v spodnjo rično strugo in deloma tudi na okpliščna po^ja. Jez so zgradili v prilično kratki dobi štirih let in je veljal skoro 3 milijarde dinarjev. SlužI pa v glavnem za namakanje ozemlja roške stavke: v pol leta bo šlo na med Belim In Modrim Nilom, ta boben pol gostiln, pol čevlarjev ko zvane Dšeztrske ravnine, ki ao ftd. Zalkaj d^vki ao tako viaoki, jo z namakanjem spremenili v zaslužek tako majhen, ljudje ta- bogat» plodilo zemljo, katere pri. ko brti denarja, da nobenih kup- delki bodo stotero poplačali ii-čij ni dovolj. Denarja nI. Kmet datke za napravo jezu. Oni ae je še vedno držal, prat sa prstom mu je odprl, ta ga je še zadnjič pogledal, nato pa iiginil v globinah. Tam, kjer se je potopil, ao ae pokazali inehurčki, a kmalu je bilo vse mirno. Jero-nim je dobil desko, ki ga bo nesla in ker je bil lahek, ni imel težav, da je splezal nanjo. Takrat in noč je Sedaj se gradi bliau Saatburg» na reki Saali dolinska pregrada BleHooh, ki bo sajeslla 315 milijonov kubičnih metrov vode. Pregradni zid bo visdk 63, dolg pa «46 metrov. Njega detoelinn ana»!* u nevihta polegla ša pri znožju 48 metrov. Reka pHdla na morje. Saala bo zastajala za njim v dolžini 28 km. Nabrana voda bo slu-žila za uravnavanje vodostaja v sosednih plovnih ksnalih, obenem pa aa pridobivanje električne energije, ki jo računajo raa-pečati za približno 360 milijo» nov dinarjev na leto Stroški aa to dolinsko pregrado ao preraitt-^njeni na preko pol milijarde di Dolgo je spal. Ko ae je zbudil, je bil še Širok dan, aolnce ja vroče pripekalo ln Jeronlm ae je moral obrniti na trebuh, da bi se umaknil smrtnim žarkom. In ta lahki obrat je bil poplačan a velikimi bolečinami. Vse telo 'se mu je peklo in grlo je imel suho, posebno hudo je to občutil, narjev. Dokler pa U pregrada še'kCr ^ b11 tekoč,n- Tedaj je opaši I, da se deska Zamrmral ni končana, velja aa največjo v Evropi dolinaka pregrada Eder!*lbU« v neki smeri, pri Waldecku, ki tvori umetno jeaero z vsebino 200 milijonov — Najbrž asm v toku. kubičnih metrov. Majhno upanje je vzklilo v Tej alede po velikosti dolinska njem. pregrade Moehne, ki tvori 1801 DrugI dan mu je otečenl je-milijonov kubičnih metrov vsa-;sik polnil uita, da Je komaj dU bujoče umetno Jeaero in pregra-hal. Vso moč je izgubil in aoln-da Bober, ki zajeauje 60 milijo-] čne opeklina ao ga grosno mu-nov kubičnih metrov vode. Prva čile. Šele proti večeru mu ja od- je še posebno siromašen. Svoje poljske pridelke in «vino proda- Slabe denarne moči ljudi povečini prazne. Gostilničarji pa imajo dobiček šele tedaj, če se precej pije. Zakaj dajatve v obliki davkov so tako visoke, da gre pol izkupička (kosmatega) sa davke in prodati je treba že precejšnje množino vina, da se kaj zasluži. Časopisi so zabeležili primer, ka- Nekako 1300 km severno «od Sennar skega jesa leži manjši, zato pa temfbolj znameniti nilski ,UPev4^ ,j>0 Vsom svetu v vseh IS^SS^ r1^ državah se grade aWne' orjaške je visoka 40, druga pa 48 metrov. Drugih manjših dolinskih pregrad, umetnih jesar ln jesov nI mogoče vaeh našteti, ker jih je 1800 metrov. Voda, ki jo zadržuje, se nabira v kotlini, ki je pribHAno tako velika kot Ženevsko jeaero in ae spušča skozi 180 zatvomic v nižje ležeče porečja. 0 Aauanskim jezom ao pridobili za poljedelstvo ogromen areal najrodovitnejše zemlje in računajo, da ae bo s popolno izrabo ko slabo so gostilničarji zaslužili w"jMene vode površina žitnih celo o božiču. Gostiloičar Miklfv- ^ v Rgjptu posedmerHa. Asu- čič v Carovem logiu pod gorjan-skim svetim Miklavžem je isto-čil na božični in Štefanov dan vsega skupaj le — tri četrt litrs vina! , Nenavadna ženska. — Nenavadna v toliko, v kolikor se je natura poigrala z njo. V Požarev-cu je dr. Božovič pred 14 meseci operiral neko kmetico Iz okolice. Na maternici se ji j« napravil izrastek in zdravnik je moral odstraniti maternico s izrastkom. Ker je bf to ferftden slučaj — v Izrastku Je bil okamenal, zatrt plod — je ecjravnlk «pravil maternico v špirit. Te dni pa se je mož te kmetice zglasil pri zdravniku, češ, naj pride pregledat njegovo Ženo, ki je pravkar rodi kar ni mogel verjeti. Vzel je dva tovariša zdravnika s aeboj in odšel v vas. Fh res — preiakal je. anaki jez je visok 34 metrov. Zidine so debele prLvrhu 12, pri znožju ps 85. Vse naprave ao veljale preko 2 In pol milijarda dinarjev. Za namakanja province Bom-bay.v Indiji aluil 1700 metrov dolgi L1oydov jez pri Bhadgarju. Zanj ao porabili akoro milijon kubičnih metrov kamna in betona. S prestreženo vodo ao apre-menili 360,00? hektarov pustinja v kulturen avet. A to valja la začasno. V načrtu ao Še nadaljnji jezovi, s pomočjo katerih si o-beta j o pridobiti v tej pokrajini ša nadaljnjih 6 milijonov hektarjev plodne zemlje aa pridelovanja ri-ža In bombaža. Te velikopotezne načrte za namakanje je izdelal la otroka. Zdravnik ae je čudil in bjV|j ferner ßir OSorge Lloyd, čigar Ime nosi omenjen prv! jez, ki je z vsi* m i stranskimi napra vami vred veljal okroglo eno mi ženo in ugotovil, da je rea rodila. Ljawk) dinarjev. PoiJedelaki is-Imda je dve maternici, druga Je, vedenci cenijo, da ss bo s nama-ležala v desni «trani in kmetica Panjem vsega ozemlja dobilo letno za preko ene milijarde dinarjev pridelkov za izvoz. Za oskrbovanje New Yorka s vodo so zgradili 1400 metrov dolgi Ashomkanaki jaz v pogorju | Cataldll. Zidine .tega jeza aa je še tožila, kako jo je bilo nosno aram, ker ae ji Je Život napel le na desni strani, v boku. Rodila je pa tako, kot rodijo zdrav» in močne arbdke kmetice: kar na polju. * za to, da niso delo komunistov. * druge okoliščine pa vstoujejo precej trdno prepričanje, da sta ftentata organizirale za gotovo »nigranta Pavel«! in Perčec, ki "vita v Italiji in dobivats bsje Mporo tudi od fašistov. Izgnano je namreč, da sta oncem lanskega leta prišla Pa» Mfc in Perčec na Reko, kjer so " vriUi večkratni aestanki z ^katerimi fanatičnimi funkcio-narji in drugim« elementi. Pra-njo tudi, da ae Je šepsUlo v fa-^H-nih krogih po teh aestan-l,h- se bo v Jugoslaviji kma-U zg^iio "nekaj velBcega". V ^-«tankih in razgovorih na pravijo, da je aafstak teh ten tatov. I I»i. dejstvo, da Js b U peklen-1 ^roj nameščen v kupe bna-laka, ki veše Italijo s Beo-rrad»jin, slgži poftšriji kot dokaz, Ktro^i tujega tovora. Pe-nnki atroj da Je bi r brzi namašien že v Italiji ter f»T>iran tako. da bi moral eks-M.rati na zagrebški postaji, la " )'• domaU posrečilo. ZSM-k bilo le par minut Ko je H Zajrrebs prišel |g ¡j^K peklenski etroj eksfšodi- Brat se ni zmenil dosti za to, tudi menda ni vsega tega razumel ter je apsl dalje. Tudi sin A-lojz je legel apat. Ko pa ao zjutraj vstati ao našli v zadnjem dehi hiše na tleh ležečega očeta — mrtvega Mislili e* da ga je zadela kap, ko pa ao ga obrnili, ao opazili, da mu lepi kri na srajci in pustu Ko ao mu odpeli srajco, ao opaziti na levi strani pm majhno, a najbrž globoko rano, 8ia Alojz Je bil prejšnjega zabodel očetu trioglato vrnil inženir k LjiAljane, je u-gotov i 1, da mu je tat odnesel v kaseti 38,600 Din gotovine. Torej je na elepft rtapravtl vlomilec dober plen. __V Ijspeglsvi na Hrvatskem ru ima inž. dr. Oman 76 metrov in ao vas iz betona. vodne napifcve, a katerimi se pri teguje mokri element k koristne-mu delu. (živ. ln svat.) Maurice Mara: avojo pisarno poleg svojega stanovanja. V ponedeljek se je odpeljal v Ljubljeno, kar je vlomilec gotovo vedel. Zakaj ponoči je vlomil v stanovanje prebrskal tam vse ter vdrl nato še v pisar Prav Uko dolg je tudi jez Cdho-wingo, k i,deli reko Suaquehanna v severnoameriški državi Mary-land. Oba ata veljsls preko dva in pol milijarda dinarjev, Čeprav i je slednji visok samo 90 metrov no, kjer je i^iliw odpri pisalno | v mto drUff9 Mvrhe 11 mlBo, v njej našel mato ročno ^ d(Agi Hindenburgov nasip, ki Uagajüo ter jo odnsssl. Kosa je lipAjA ^ v Bevernem mor- ao ga Imenovali Ihjm preatolona-sh-dnika Petra. V L^k,glavi ja obenem največja kaznilnica v drŽavi ter Je bila v Avatrijl znana kot mučilnica sa politične krivce. Tudi adaj je tamkaj zaprtih atal-ao polno politični) krivcev. popoldan na svojem staaovaaju v Ljubljani biljrter V 1 j ubijan- ju z zapadno obalo nemške pokrajina 8chleawig-IIo4steln. Ns-aip, po katerem je speljana na o-tok železnica, ao zgradili 1«27. Po njem vozi dnevno . leglo. Potem j« prišel mraz s lakoto tn še vedno a to strašno žejo! I*o zobeh mu Je pokalo, mrilica ga Je spreletavala, na hrbtu ja ležal vea nemogočen ln roke ao se mu vlačile po vodi. Samo toliko ae je zavedal, da napreduje. Kam? Ničesar nI vK del. Včaal Je v blaznosti ponavljal. — Vode, voda, vodal Sama capa ga je bila, ničesar ae ni več zavedal in bolečine ja Izgubljal s voljo do žlvlJSnja. Da se Je spat zavedel, Je sa£«) tipati okoli sebe: po 4alJŠem času je otipal prste, roko. Strahota tega dotlga ga ja naredila blaznega, umaknil se j« In patlel v morje, vea obupan, da bi lahko nadaljeval boj . . Nekaj omlednega sa ga J« prijelo. Najprvo je mislil, da ja to kaka žival. Toda apoznai Je orjaka, trebšh je imel obilnejši ko navadno, njegova roka in noga, ki so ga obdajale In aa čudno gibala na v^ovlh, so so ga prijemala, da sa ja »grozil In isgu-bll zaupanje v sebe. Zdaj Je sa vedno izginil v oceanu. Val ga je vrgel ni desko in obidva Je odnesel tok ,. . RAZNO Potopljeno gostišče Oh prelazu v Bernaklh Alpah je stala ob Jeseru Grlmaelhoaplc, ena naJetsrMh gostilni* v Evropi. Omenja ae že 1. 1807. Is preproste atavblce, kjer ja prapotnik v aill dobil čašo mleka a kosom al-ra In kruha, «e Ja I, 1887. razvila veliki gostilni, ki Ja alovela do 1880, ko Je gothardak! predor obrnil naae vaa promet. V počet-Icu septembra 1. 1. ae j* pogrošni! v vodo moat, k! J« slutil šgst do sedem sto lat. OoatUMa ja bilo treba oatavitl. Dolga dvonadstropna zgradba Ja kljubovala svoje dni ognjeni praskušnJUnazadnje ps ja postals žrtev valov, Po daljšem dašev>u je sačelo je-sero rasti, nskaj čaaa sa dva ms* tre na dan — in ostanek poslopja docela Izginil pod površino. 8M RANICE Hlsvs TrUtan Bernard ae ja dolgočasil. Stopil Ja k trgovcu s sta-rinaml. "Koliko velja ta kip?" ga Je vprašil — "Sto dvajset frankov, dragi gospod." — "Za vraga, to ji veliko preveč! O-»Hmdeset frankov vam dam." — To Js vendar na pol saatonj, dragi gospod! Pri tej ceni Imam izgubo. Toda i možem, kakršen atd vi, ae aa maram pogsjstl." Trietanu Bernardu kip prsv za prsv niti ugsjsl ni. fcids ljubezni voat trgovra a atarinami Ja laskala njegovemu aamoljid) ja. Umetnik ji vedno vesel, še vidi, da ga ljudje poznajo. Pla-<'al Je ln še rekel: "Kip ml po-Sijale na dom. kajne T" — "I seveda, dragi gospod, I aevsdst In ksko ja vaša cenjeno Ima, če sinem prositi 7" Fašistu«« baba proti IŠiia ••mmsss Naval vlagateljev na denarna zavode v Trstu In Julijaki Krajini. Obupna gospodarska kriza. Trst. 10. jan.—"Piccolo" in "I\>|x)lo di Trieste" objavljata ostre članke proti defetisHčnim elementom, ki širijo v Trstu ln tržaški pokrajini alarmantne vesti. da bi škodovali fašUtlčnemu režimu In Interesom Italije. "Po-pok> dl Trleate" trdi, da obstoja tajna zločinska organizacija, ki lansira vsakovrstne alarmantne vesti a namenom, da hI meščani Trsta In ostalih mest v tržaški pokrajini umaknili avoje hranilne vloge Iz raznih denarnih zavodov In da bi izzvali padec vrednostnih papirjev na borzah. De-fitieti širijo tudi pesimistične veatl o stanju posamesnlh industrijskih podjetij. "Popolo di Trieste" pasiva vse fašlate, naj brezobzirno ovadijo vsako oaebo, ki širi take alarmantne vesti, da bodo mogle oblasti kasnovati zločince. Liat zahteva, naj aa ti defetiat! konfinlrajo ln deportl-rajo, ddlžnoat fašsitov pa Je, da Jih raikrinkajo. "Ti zločinci ne zaslutijo drugega," pravi na konou "Popolo dl Trieste," "kakor svlnoc v hrt>ot!" Vzrok temu pisanju fašističnih listov v Trstu je v dejstvu, da ao msščanl v Trstu pričeli dvigati svojo hranilne vloge v bankah ln hranilnicah zlaatl v renomlranem savodu "Oassa dl Rlsparnlo Trlosttna." ki pa brez pridržkov Izplačuje vaa vlogi. Zagrsb, 10, Jan—"Novosti" poročajo iz Trsta: Po težki go-spodaraki krizi, ki vlada v vasj Italiji Ja prav poaebno prizadet Trat. 1C ® 11 j iUTi® V1 ličili ga aku-ša rešiti a. forslranjam grajenja ladij, prsdvaem po naročilu So-vjataka Rualje. Z zaledjem Trata, t, j. z Gorico in Kraaom, ki ata naatanjina a slovanskim kmet-aklm prebivalstvom, al Trst na mora dosti pomagati, kar ja v teh krajih gospodaritvo na tleh, na v zadnji meri zaradi uničenja slovanskega zadrufnlltva po fa. Statičnih komisarjih. Ta splošna gospodarski kriza aa ja MČela pojavljati tudi v obliki nezaupanja do denarnih ia-vodov v Trstu In drugih maatlh Julijaki Krajine, Vlagatelji sa-h te vaj o v masah svoja vloge na-zsj. Fisftistični listi trdijo, da gre aa sistematični defetlstično akcijo In zahtevajo, naj oblsatvi in fašistična organizacija i vso odločnostjo nastopijo proti de* fetlstom. dar ki v soboto, 31. januarja 1931 t hittm ávtraa^ffn iimímim^ Začetek ob 7. uri CHICAGO. N4. VSTOPNINA SOc IGRA ORKESTRA KOCHEVARS MERRYMAJCXRÄ I Had ne vsMas (lilrsga la billa je se te vessHs leži. Psetrežhe b /aheva be dovolj ubčiaatre Ig Ustavite) c TAKOJ! " - * " ' ** i w • W Too« fnísr: ljubezenska pisma delavca in delavke I. Tretje njeno pismo Ze cel dan »um« gospodarim po našem «ta-novanju. Vsi so te zjutraj odšli, mi pusUU obilo dela in mi strogo zabičali, da mora biti vse % izvršeno. Na vao moč sem hitels in do zdaj vsaj najnujnejše opravila. Vaaj tisto, kar je rei potrebno. Za ostslo, če je še kje kaj, ae ne menim, pa naj me tudi ozmerjajo. 8 Teboj se moram pogovoriti, ljubljeni Jsn-•ko, saj je le tako dolgo, odkar sem zadnjikrat pisala. Marsikdo bi se začudil, da smatr§m nekaj dni ali ubog teden za celo veCnost, kdor xm zna ljubiti ali vsaj ve, kaj pomenja v ljubezni teden dni molka, bo pritrdil, da imam prav.. A poleg mene moraš Ti to najbolj razumeti, ker me poznaš, ker predobro veš, da bi-silno rada Tebe samega imela ob sebi, š ker al mi trenutno še ukraden, ker naju ločijo dolgi kilometri, si zato Tvojih pisem tembolj šellm, da vsaj iz njih zadihaš vame. Vzlic temu, da vse to veš, pa vendar ne pišeš takoj in odlašaš z odgovorom. A vel dnevi čakanja so zame strašna muka. 2e tako trpim, potem pa še Ti prillvaš pelina in me tgeš z odlašanjem! MoJa nestrpnost raste, moje pričakovanje postaja boluo in bolestno, TI pa še vedno mdlčiš! Sele tedaj, ko še podvomim, da boš pisal, se oglasiš, a s pismom ne pošlješ veselja, ampak ialostns vesti. Jsnkol Zakaj si moral vprav Ti bloditi skozi snešno polje In se s vihrami boriti? Čemu Je ravno Tebe gnala usoda po tfko trnje-vih potih, da si za udarce postal brezčuten, da si sploh prenehal biti oni Janko, ki Je drugim znal obupnost spremeniti v znosno stanjs? Zakaj ss nI vila Tvoja pot P° solnčnlh gajih, ob rotnih grmih? Zakaj so pota naju obeh baš taka in ne drugačna? . Zakaj? t----- 8tokrat na dan si zadam to vprašanje, a je odgovor stokrat mračnejšl. Kar nič več ss spraševati ne smem, sicer bom ob pamet. Grozen je ta zakaj, kakor strahotno bresijo Js, ki ssmo svoj s ftrtve podtlrs. ki samo kliče v mrke globeli, le vabi ter preži, odgovarja m nikomur. Prav res, zakaj nI malo lepše na svetu? Mslo več solnca bi te smelo biti, pa mraza nekoliko manj. Ze radi naju, kar ss ljubiva. Na takšno razdaljo sva obsojena. Oh, vsaj tedensko bi se morala sestati, vsaj tu pa Um naj bi nama bila omogočena lepa ural Vsaj minuta za pozdrav in pogled. Pa tudi za vroč poljub morda. Tudi zanj. Za potrdilo ljubezni In za srčkan spomin, samotnim dnsm namenjen. A tega nI. Zakaj na? 8aj skromnejše želje ne morem izreči. Tsko mslo Je napram onemu, kar bi lahko bilo. Kar bi prav za prav moralo biti. A kakor pišeš, so še ta upanja, ki sva jih vzlic vsemu gojila, zdaj padla v vodo. Spet ss vlivs nesrečni zakaj v mojs misli. Zakaj si zgubil delo, zakaj nimam Jaz potrebnega de-narja? Cemu s« ravno nama nastavlja toliko zapreki Ali Ae nisva dovolj prestala? v O, Janko, komaj sabranjujem malodušju, ds se me ne polasti. Ls uboga Majda sem, neznatna služkinja. Misliš, da me nič ne skrbi, kako bo s Tabo? Zaslužka nimaš, zima Js. Ce-prsv prezrem, da se je s tem prijetno* svidenja odmaknile, še vendar ne moram brezbrižno jemati vesti na znanja. ' NI mi vseeno, kako se TI godi. Ne znam si predstavljati, da bi bil Ti lačen, da bi prezebal in svet preklinjal. Predragi, skfšaj najti kak Uhod in vso resnico mi pišL Ne prikrivaj, če bo slabo; svoji Majdi ničesar ne zataji. Pomagala Ti bom. Vsaj toliko, kolikor bom največ zmogla. Ker pišeš, da nekaj sredstev «e imaš, sem za zdaj pomirjena, v prvem pisrpn pa ne pozabi povedati, kako je. Želim,Ti le najboljšega. 0, še msrsičssa Želim!... Danes, ko sama kraljujem v sobah moje gospods, rszmišljsm, da bi bilo najprijetnejše, ko bi TI tak dan kot Je današnji prišel na obisk, gslon bi TI odprla, Ts v nehak naslanjač posadila in TI a sladičicami postregla. Potem bi pa oba sedla na otoraan, se kakor včasih pri» jela za roke in mislila na tisti lepi včasih. Na tisti nekdaj. V peči bi gorelo — ker bi Te ne peljala v mrzlo sobo — zunaj bi lahko enežilo, mrazilo ali karkoli že in naju spominjalo najine zime. TI bi me opozoril na to dragocenost tistih večerov, jaz bi Tebe na drugo, oba bi pa pri tem znova zaživela one nepozabne ure, včasih otroško ljubke, a drugič spet srčno plam-teče. Ko ss zgubim v taki želji, kar verjeti ne morem, da je v Tvojem pismu jaano rezodeta vsa rssnlca, ki onemogoča Tvoj prihod in trga zlate nade. Kar ne gre mi, da bi se vžitela vanjo in jo sprejela v račun. Čeprav me rotiš, naj ne klonlm, naj bom e Teboj vred pogumni, ss vendar bojim, da me premaga in vrže. Samo Tebe imam, Ti ai moje vse, zato si 'predstavljam sopetno videnje kot edini pravnik sredi vsakdanje sivih dni. Da, praznik, svečan praznik bi bil, Tebe imeti tako blizu kot imam neprestano tiste ljudi, ki le sdaleka ne čutijo z mano. Janko moj, povej mi, kako naj zmagam to črno resnico? Ksko naj prestajam dolge dneve, polna mraza in skrbi? K#ko naj za-spim pozno v noč, ko no bo sladkih sanj? Kako naj živim, ko Js vasto upanje za živo zrsčo in si TI v rami stiski? Kako, Jznko preljubi? Vprašujem Te in As tudi vem, da porečeš, naj potrpim, naj ss zavedam, da je živtjenje trdo, neusmiljeno. Da tudi tistim ne prizanaša, ki od nJega le malo, sila malo tlrjajo., Naj vzllelhrazu verujem, da bo tudi toplota, mi po- ,,.» -ji rscse. Hočem vsrovati, hočem, ker je to Tvoja želja. Ker v Tebe vehijem, v iskrenost Tvojih besed, v plemenitost Tvojih namenov. Da je pa moja vera prava in globoko trdna, si lahko prepričan. Prsd leti si ml jo utrdil. Dasl je bila potem omajana, se zrušila vendarle nI. Se nI mogla In tudi smela ne. Preveč al ae zapisal v mojs sros, ml bil preblizu, da bi ns mogla oživeti v svoji prvotni moči. Zdaj spet tako živi kot Je nekdaj, de močneje. Zdaj tvori moje življenje. Z njo sem, bres nje ms nI. (Dalje prlkošaJU.) Joaip Nu I» rok: Nekega resnično lepega pomladanskega dne, ko je sijalo solnce z "zvrhano mero" svoje prijazno, toplo bogastvo na sočno zeleno dolino, Je obstal pred našo h i*«» avto in zagledali smo Kuhljati, pretkano se smehljajoči obraz gospoda Skobeta. "SeI«m alejkum," je poadra-vil x grutojMinoenega sina Jutro-vlh dežel. "Slišali smo o veliki lo\aki »lavi vsšfgs vrlega očeta," je dejal "zato mislimo, ds ne bo nspsk, ako mu kupite tegale kotks sa god Poglejte, to je rawt v»eh ran,« pravi priatnl Španjolec, Urnejšl je od vetra, gibfncjAi «hI gsittle! Njegov no« j<- prsvo čudo vseh vohalnih izrastkov. Zssledi vam zajca v iiajvKji suši. Ns 10 km daljave K* zavoha, lepšega darila za g«»d ataremu lovcu si ne morete misliti." Ko je (Mintavll Atene na tla. je živalca omahnila proti vrtni o-graji. Žalostno Je . pobesila rep. Is selenkaatoslvlh oči JI Je gledalo trpljenje In naveličanje "50 Din mi boste položili na dlan, pa kolo nazaj, kadar poj-de Kastor v večna "lovišča". "Pa Je pes tudi sdravf Je podvomi^ mati. "Tako čudno o-pleta s zadnjim delom života "Iz samega domotolja," Je hitel pojasnjevati gospod Skobe. "Kar stoši ee mu po domačem pragu, tako ga je navajen. Rad bi sedel, pa se skesa v zadnjem trenutku. Misli si: domači prag, Je le domači prag. Ne bom posedal po tujih tleh. Vidite, ksko jtinaško se ustavlja (skušnjavi, da bi pasel lenobo pred očmi tujcev? Ta kuiek Je res pravi biser svojega rodu. Nikdar nam ne bo delal sramota T Ko Js prinssla hčerka kruha in se Je Kastor čedno* postavil ns ssdnjl nožlcl, se js otajalo materi sroe: Poiskala Js v Is-tulji 6 kovačev In kupHM je bi« la sklenjena. Opoldne Je prišel oče ves truden Is urada. 811no se je aaču-dll, ho je zagledal v kotu s# o-maro IIv zvitsk s dolgo kodrasto dlako. "Tb je psa," Je pojaenlla Mlja. "Tak pes, ki Ima zoba ln laja." Oče je nagrbančll čslo. Na lahno se Js dotaknil s čevlji II-vega zvitka. JflE ai ps dobila to žslostno razvalino nesrečnega ■■* pasjega življenja." Je vprašal mater. . Sklonil se Je, da bi psu stro-kovnjaško pretipal glavo, "če ima pravo koet" —> pa je Kastor sarenčal kakor mlad leopard ln pokaaal sobe kakor bengalski tiger. "No, lepo boštijo ste ml privlekli v hišo," Je vsdihnll. Pri stalnem omizju v gostilni Js ivsčsr nspsljsl pogovor ns "Upega k sika imamo tudi pri nas." Js povsdai po daljšam modrovanju o paajih vrlinah, "le Ikoda. da nima prave kosti. Sosedovi koss I ms vsi lovskega nagona, kakor pa naš Kastor.N PROSVETA Drugi dan je prišel gospod Stane k .nam v vas. Pogledal je Kastorja Jn vzkliknil: "A to je tisti psiček, o katerem sva snoči govorila. Pa Js rss leps živalca T Segel Je v žep po listnico in odštel očetu tri stotake. Takoj, ko Je gospod kanonik izginil za hišnim oglom, je oče poiskal med papirji poštno nakaznico in je napisal* "260 Din Družbi sv. Cirila in Metoda kot darilo našega Ka-storja." Dve nedelji je preživel lepi špsnijol v kaaonikovi vili, pa je še vedno tako žalostno povešal rep. Topo, brezbrižno je z motnimi, krmežljavimi očmi zri pred se. "Ne bo se privadil," je dejal njegov novi lastnik očetu. "Kar prodal bi ga, če bi našel kupca." "Veste kaj, gospod kanonik," je odvrnil oče. "Naša podružnica CMD priredi kegljanje na korist svoje blagajne, darujte palčka za glavni dobitek. Da bo zanimanje še večje, mu obesimo eekin na ovratnik. "Obilo sreče", se je nasmehnil gospod Stane, "kar pošljite po Kastorja, kadar hočete." Največ sreče je imela na keg-jišču gospodična Angela: Ponosno je peljala lepi šivi dobi-«k na vrvici domov. Ko ga je hotela okopati, se je pa odprlo z ostrimi zobmi oboroženo žre-o. "Cavs!" In gospodična Angela je začutila pekočo rano na drobnem, lepo negovanem prstku. To pa niso mačje solze, kadar se pes joka in — grize t Kdo ve, če ni stekel? Skrbna mati je takoj namazala nesrečni prst z jo-dovo tinkturo in je poslala po gospoda žlvfnozd ravnika. "Da boste pomirjeni, je najbolje, da pošljemo glavo v zdravniško preiskavo zavodu sa pasjo steklino," js svetoval. In tako Je bila usoda nesrečnega Kastorja zapečatlna. Se tisti večer Je počil strel v Tičjeku, ki je koftčal revno pksje življenje. Tri dni pozneje se je zopet pripeljal gospod Skobe v našo dolino. Ko smo mu povedali o žalostnem koncu lepega Apani-jela, somu od jeze zažarele oči: "Njegova nedolžna kri vpije do nebes. Zak*J «te umorili prijazno živalicoTr "Bali smo se, da Je stekel." "Ih is česa ste to sklepali, nesrečniki?" - "Zasadil Je zobe v dekliški prst" "Zakaj pa Je'tisti prst migal v taki bližini nevarnega zobovja? Prav se mu je »godilo! Ali Je pa bilo treba zato psa a smrtjo kaznovati? Kje Imate vest, trdosrčnežl!" Z vao zgovornostjo smo razjarjenemu možakarju hoteli dopovedati, -da smo ravnali po pameti in dobri veri, ker je Kastor tudi sloer bil takornekako — čudaški. O. da M bili videli tisti filam«i, ki se je trfgal v njego-vih očeh pri teh besedah! "Tako! Čudaški da Je bil moj Kastor?" je sagrmel. "Tudi vi boete postali čudaški, ds sts doti veli takšno strahoto!" "Kakšno strahoto?" smo planili vsi v en glas. Gospod Skobe Je zasopel kakor stara polomljena lokomotiva. "Ali rss ns veste? Poštni avtomobil ss je bil peljal ¿re-seaj!" r. a JANUARJA To je nekaj — Cujte, FanJ, to je grozno, že pol ure snežite moj plašč samo Zato, da lahko stojite pri oknu. — Ne razburjajte se, milosti-va, aaj hočem podražiti ssmo sosedo, ki ima še lanski plašč. — A, tako! Potem se pa ae mudi. ■ Ali gte naročeni na dne?* nik "PrgpTgfo"? Podpirajte svoj lia t! ,-i-BP RE VM ATIZMU ZASTONJ ČITATELJE* Poataaite to Pravite HM PBOSTS TO- zušMja m SKUSNJS. la»«taite »iSaJI kapaa trn m x4Uite au. pradao oS«MM.fai| EOfiE KJBBUMA TAB CO. (W P.14) SSIS Na. Irvtaf Ava. Cfcksge, I1L Poftljite mi polni «vitek So». Rheuma Taka. poStain« „»rt» Ju bom to rakU 1 rfai in pote« m bom odMII, «ko bo« ..................Ortev»........ Kako lahko 6. « raU freva m otiM* ,«J j,,. Saavaa. teSaJ m U« ——^ Id prafcavtpUn «S ifcaaj* » Mo4cu ali ¿T vih. oktet«, Uli «Mj. **^. JUZ teáa, «woo «iphafctf« ali U«u poéu¿'Z mi». kar aavadna MSi-ir h»U» ktàn^ ttuZ Tmmm kite« odUn« laprtaleo. Srilh paOMOO pnktvi, ojaéa aalakvte Sim »h^ la mum, pov*¿a moi la Sla. ter po.rm k aweéwjpéa poéilno i>aala | Nasa-ToM m praiaja pri v«h uponik i aSravill. 4ko vaâ trp*v*f »la, tasa , ^ ted. raeite «a. d,J .«I ni«wuv««a Najzaneeljtvejle Isvaks vsey so v dnevniku as ae peWjeje Veto Prosveta -PieevatT. AH Jih átate vsak tat v prsih? AcINnlliiá DIVIDENDE vsake 3 mesece Zadnja želja — Vss ml je znano, Bms ... TI ljubiš drugega. — Da, ljfcbim drugega. — NJsgovo ime in naslov bi rad vsdsl. — Kaj ga hočeš ustreliti? — Ne, svoj poročni prstan bi mu rad prodal. Sedaj za določan čas so vain na ponudbo za nakup Commonwealth Edison Company Capital Stock ln sicer po nsčrtu ns atppiso odplačevanje. Kakor hitro bodete skončali s uplačevanjem na vaše ddnlee, bodete tudi vi eden več od 8800 delnih solastnikov, ki eo deležni dobičkov te velike druibe, katera poalušuje svetlo in silo dofttovom in industriji v ~ Chicagu. ....... ^ - - 2e Itirideset-eno-leto, bres prenehanja, plsnionoša prinaša dividend čeke, vsake tri mesece našim dri* t i ničarjepn. Ta nenavadni divideiridni rekord je doeotj priča, za varnost in stalno dobičkanosnost teh investicij Pošljite nam tu spodnji kupon, kateri vam prineae vaa popolna pojasnila o načrtu mesečnega hranjenja. UTILITY SECURITIES COMPANY 230 South La Salle Street, CHICAGO I Utility Security Coa*eay J SSS aa U galls CMsags , Coopsds: Prooim polljits mi kros vas- , ks ebVMSsMI, popolno pojasnilo, kako I lohko kapha Ossimssassltk lastnin- l ska dolnisa as inriwi sšplaisvaajo. IZSELJENIŠKI KONGRES vJugoslavuo Z\tiA ORGANIZACIJ IZAKUENCKV v Jugo-•lavljl priredi koncem junija 1*31 Kongres lass-I je nee v is vseh tssetjeniškth detel ns ksterege posebno poslvs brate ts Združenih držav in Kana-d« In sastopnlkov njihovih društev. Det um Kon-gr#aa bo dodatno nflananjen In bo določen tak«», da se bo najboljše ujemal s prihodom izletnikov. Iz 8ev. NIW YORKA ■116. JUNIJA NA PMUITBUENRM 0C BAN8KKM KOUMU AQUITAN1A IZSELJENCEV! ODBOR <4K West 62nd IStrset. New York City), oficljdnl organizator hdeta U Severne Amerike bo dajal vse informacije e I sle to Kongresa, rasnih popustih, spscijsinlh izletih itd. Zagotovite al pravočasno mesto v parniku! Za vsa navodila s ssesem potovanju bo rad a lago VSAK AOOrr easi CUNARD LINIJE t New Yerk in ^ ■■11'-- • 4 . - . : jftaa iii^rv *l